3KA ★ K3 PBIHDHSKI DNEVHIK GLASbLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽA&KO OZEMLJE Ob najnovejši iredentistični gonji proti docteUtvt sveto-ivanskega šolskega poslopja za naše šole pozivamo vse Slo* renče brez razlike na politično prepričanje, naj se strnejo složni hi enotni v odločno borbo za odpravo vseh nepopravljenih krivic, ki *e nam že pol stoletja godijo. Šrev 9 (2628) Poštnina plačana v gotovim Spedizione in abbon post 1 gr TRST, nedelja 10. januarja 1954 Cena 25 lir Šovinisti ne sinejo odločati o vprašanjih slovenskega šolstva Ob šovinistični gonji v občinskem svetu Predsedniki in tajniki okrajnih odborov OF iz mesta in podeželja, zbrani na seji 9. januarja 1954 na sedežu izvršne ga odbora OF za Tržaško ozemlje, ugotavljamo, da predstavlja stališče iredentistov v tržaškem občin skem svetu do dodelitve novega šotskega poslopja pri Sv. Ivanu za slovenske šole izraz mržnje in strupene šovinistične nestrpnosti proti osnovnim m naravnim pravicam tržaških Slovencev. V zvezi z zahtevo, da se prepusti presojanje o potrebah slovenskega šol stva sedanjim šolskim oblastem, ki so v vseh priložnostih jasno pokazale svojo fašistično miselnost, .odrekamo tem oblastem vsako pravico odločanja o slovenskem šolstvu in ponovno zahtevamo samostojno siovensko šolsko u-pravo, kar je zahteva ,ce-lokupnega slovenskega prebivalstva in česar ne more oporekati tudi noben i;kren italijanski demokrat. Končno menimo, da je to še en dokaz, da je treba takoj ukiniti fašistično zakonodajo na šolskem it' vseh drugih pod ročjih javnega življenja, da se preprečijo vse surove in odkrite diskrimi nabije v škorlp našega aivlja. Prav zdreg je neverjetno kako ge more nekdo, ki po vsem, kar ve, kaj vse je zločinski fašizem počel z nami. * eno samo besedico razburjati zaradi tega, ker smo Slovenci dobili novo šolsko poslopje v Trstu. Pa da bi ga dobili vsaj ne)eje v središču mesta, tz katerega nas že sto let izganjajo. Dobili smo ga v slovenskem svetoivanskem predmestju, kjer je na primer demokristjanom uspelo šele pred dvema letoma postaviti sedež svoje stranke in za to *e morajo zahvaliti samo faktičnemu raznarodovalnemu načrtu predmestij z zidanjem tistih ogromnih stanovanjskih palač, kamor so na-*elili prišleke iz Italije. Ce pa pomislimo, da v Trstu Slovenci iz državnih sred-*tev menda nismo še nikoli dobili nobenega novega šolskega poslopja, če pomislimo, da so slovenske šole dobile svoje zadnje šolsko poslopje pred skoro petdesetimi leti, t. j. leta 1912 s Ciril-Metodo-vo šolo pri Sv. Jakobu, potem prav zares ne vemo, kako bi označili neverjetno visoko stopnjo prave patološke histerije, ki je zajela iredentistične občinske svetovalce na predsinočnji seji občinskega sveta. Pomislite: leta 1910 so nas iredentistični uradniki sami našteli 60.000 v tržaški občini, Minilo je 42 let, ko ne samo da nam niso zgradili nobenega šolskega poslopja, temveč so nam vzeli še tisto, ki smo ga sami z zbiranjem vinarja za vinarjem s tistim tradicionalnim, vsakemu Slovencu tako dragim ter vsakemu otroku znatnim geslom, kot je bil «Mal položi dar, domu na oltarn, zgradili. In sedaj se razburjajo! Kaj bi se zgodilo, če bi neko italijansko mesto s 60.000 prebivalci v teku pol stoletja ne dobilo niti enega novega šolskega poslopja? Kako bi kričali italijanski šovinisti in fašisti... Kako pa bi šele kričali in gotovo bi obrnili ves svet narobe od zgražanja, ko bi takemu mestu še obstoječe šole vzeli in spremenili v potujčevalnice italijanskih meščanov... No, upamo, prepričani smo, da njihovo kričanje ne bo pomagalo. Kajti neosnova-nost najnovejše iredentistične gonje je preveč na dlani. Toda ne gre samo za to. Gre za to. da ob tej • priliki vsi Slovenci enotno dvignemo glas proti vsem tistim :ie• štetim dejansko že pol stoletja trajajočim krivicam, ki se nam dogajajo. Gre za to, da ob tej priliki dvignemo tloini iti enotni tvoj glas'zu odpravo tistega. kar smo prav včeraj na tem mestu napisali; za odpravo fašističnih protislovenskih zakonov, za enakopravnost našega jezika, za dosego proporcionalne soudeležbe v vseh oblastvenih organih, za povrnitev gospodarske in kulturne škode, ki nam jo je prizadejal fašizem Prepričani smo, da zares ni Slovenca v naši coni, ki ne bi videl nujnosti te enotne složne akcije ne glede na politično prepričanje Zato s tega mesta pozivamo vse predstavnike vseh slovenskih političnih skupin, da. ukrenejo vse potrebno za takšno složno in enotno akcijo. Prepričam smo tudi, da bo iakš-va akcija učinkovita, ker sodimo, da je trenutni položaj o tem pogledu takšen, ki to upanje in prepričanje dovoljuje. Danes ob 8.30 V UL. HOMA ST. 15/11. VII. redni občoi zbor Slovensko hrvatske prosvetne zveze DNEVNI RED : 1. Otvoritev. 2. Volitev komisij. X Poročila: tajnika, od-sekov, blagajnika. 4. Diskusija. 5. Volitve. 6. Sklepi. IZJAVE MABŠA1.A TITA DOPISNIKU ASSOriATEP PBESS1 Tudi najnovejša protijugoslovanska kampanja bo nnjno doživela neuspeh jugoslovanska zunanja politika je odkrita in takšna bo ostala * „Borba“ se v bistvu strinja s Parrife« vtm predlogom glede reševanja tržaškega vprašanja P. Vanni D’ Archirafi pri Koči Popoviču BEOGRAD, 9. Jugoslo WASHINGTON, 9. — Agencija Mnited Press n poroča, da se je v diplomatskih krogih o Wa$hingtonu govorilo o obnovitvi diplomatske aktivnosti glede tržaškega vprašanja, kar bi lahko dovedlo do neposrednih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo namesto do konference petih. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. — Predsednik jugoslovanske republike maršal Tito je dal danes dopisniku »Associated Pressa* v vanski državni tajnik za zu- j Beogradu Singeltonu na nje nanje zadeve Koča Popovič; govo prošnjo intervju v zve-je danes dopoldne sprejel ita- zi z obrekovalnimi članki pro- lijansk"ga poslanika v Beo- ti Jugoslaviji, ki jih objav-gradu Paola Vannija D'Arčhi-rafija. O tem razgovoru ni bilo z nobene strani dano nikakršno pojasnilo, kakor jem vprašanju omenil pisa-tudi ne o razgovoru, ki ga nje nekega emigranta proti je imel Popovič včeraj z no- Jugoslaviji in proti politiki potrebno odgovoriti. Toda gre za široko zasnovano obreko-valno kampanjo nekaterih u-glednih krogov iz raznih držav, ki so sovražniki nove Jugoslavije m ki delajo, da bi jo diskreditirali in uničili njen ugled v svetu. 2. Kateri so ti krogi, m po gočiti nadaljnje sodelovanje Jugoslavije z zahodnimi državam^ da se uniči zaupanje voditeljev teh držav do nas, da se prepreči nadaljnje dobivanje pomoči od ZDA, Velike Britanije in Francije, da se tržaško vprašanje reši na našo škodo itd. itd. 3. Prepričan sem, da bo tudi ta, ena od doslej najbes-nejših kampanj, doživela isti poraz kot vse dosedanje po- krito izrečena; tako bo tudi v bodoče.® Predlog bivšega predsedni-italijanske vlade Rerruc-cia Parrija, ki predlaga v tedniku «11 Mondo* direktne razgovore z Jugoslavijo za rešitev tržaškega vprašanja, je ocenjen v Beogradu kot razumen in realističen in ki lahko prispeva k rešitvi tr-žaŠKega vprašanja, kolikor bodo odgovorni italijanski krogi pogledali stvarnosti v oči, kot priporoča Parri. «Borba» n? soglaša s trditvijo Parri- F. PARRI PREDLAGA DIREKTNA POGAJANJA BivSi predsednik italijanske vlade Ferruccio Parri je napihal v zvezi z reševanjem tržaškega vprašanja naslednje pismo, ki ga v celoti objavljamo. Parrijevo stališče je v bistvu pozitivno in je vzbudilo v Jugoslaviji posebno pozorno;^ Na drugem mestu objavljamo o tem komentar beograjske »Borbe«. Dragi ravnatelj, dovoli, da o Trstu dodam tudi jaz pismo k pismu Do-menica Bartolija. On piše iz Londona z izredno izkušenost, jo, pridobljeno na tamkajšnji pozomici: kar on pravi in se bere med vrsticami, povečuje obžalovanje, da tamkajšnji nasveti niso imeli večje teže na rimsko politiko. Njegovo vztrajanje, naj se pogajanja o Trstu odtegnejo vplivu ulice in naj se vrnejo diplomaciji, ima v zadnjih dogodkih in v sedanjem položaju globlje o-pravičilo kakor on misli. Nedvomno, da je sistem udarca vim ameriškim veleposlanikom v Beogradu Riddleber-gerjem in britanskim odpravnikom poslov. Politični opazovalci menijo, da so vsi ti razgovori v zvezi s tržaškim vprašanjem. dobne kampanje, ker ne ver- ljajo v zadnjem času nekate-1 trebno naštevati. Obrekovalno j«memo, da bo kateri koli( ___ ... ri inozemski listi. Dopisnik j pisanje o domnevnem tajnem odgovoren in resen človek na- ja, da je Jugoslavija zadnja . ' Ogovora ter urad- #Associated Pressa« je v svo- sporazumevanju med Jugosla.1 sedal in verjel temu lažne- ■>— ---s -—J v.. vijo in SZ se je najprej pri- mu pisanju. Jugoslavija vodi čelo v Italiji, potem pa se je svojo zunanjo politiko odkri- razširilo še v nekaterih dru- to pred svetovno javnostjo im gih državah, kot so n. pr.! nima razloga, da se pred ko- Nemčija. Amerika itd. Cilj mur koli opravičuje, ker so takšnega pisanja je jasen. Tu stvartia dejstva glede njene- ne gre samo za poizkus ru- ga stališča do posameznih Senja ugleda Jugoslavije na mednarodnih vprašanj, a zla- j dali ogromno žrtev«, poudar-1 l-'- je postalo vprašanje mednarodnem področju, tem- sti glede odnosov do posa- ”—*— —: *— ' . . ■ jugoslovanske vlade. Maršal Tito je na vprašanje omenjenega dopisnika izjavil naslednje: «1. Ce bi šlo samo za take vrste osebnosti, ki jo Vi orne- leta vedno manj cenila^ vaz-i prejudicov, za katerimi se nost sporazuma ^ z Italijo in | posamezna stran skriva. dn so narasle njene zahteve.! ^ pred svojo javnostjo, pot, »Dejstva so ravno nasprotna«, ki nud{ največje težave in poudarja «Borba«. »_Mi smo . najmanjše možnosti, da prive-dosledno vodili politiko spo-]^ ^ sporazuma Jasno je, razumne rešitve tržaškega I da t0 „eIja t,ldi pic,jc 2ayezni-vprašanja. V tem cilju smo|tec In tako se vprašanje Tr- ajate, ne bi sploh imel za • več tudi za poizkus onemo-1 meznih držav, bila vedno od- ČETRT 1 c JAN VLADNE KRIZE V ITALIJI Nova vlada i »centra usme iaj jr j j vodi enegs politiko i na levo“ Verjetno bo Einaudi šele jutri imenoval mandatorja, ki se zdi, da bo Amin-tore Fanlani - Saragatova PSDI ugotavlja zbližanje s pozicijami DC in PSI (Od našega dopisnika) RIM, 9. — Einaudi je zaključil ‘ posvetovanja s posameznimi predstavniki strank. Danes dw>cldne so ga obiskali za PSI Nenni in Morandi, dalje Vigorelli za PSDI, Franza m Roberti za MSI, Macrei-li in Canonica za mešane skupine poslanske zbornioe m senata. Nadaljnji postopek je še vedno zelo počasen. Predvideva se, da bo Einaudi šele v ponedeljek dokončno sprejel Pellovo ostavko in določil mandaforja za sestavo nove vlade. Kdo bo mandator, o tera postajajo ugibanja vedno bolj številna. Toda zdi se, da bo to najbolj verjetno dosedanji notranji minister Fanfa-ni, ki ga je sklenilo predložiti Einaudiju vodstvo Krščanske demokracije. Fantani je relativno mlad človek, rojen je leta 1908 v Pieve Santo Stefano v pokrajini Arezzo, po poklicu je doktor ekonomskih ved in redni profesor univerze S. Cuore v Milanu. V De Gasperijevih vladah je bil od leta 1947 minister za delo in socialno skrbstvo. Drugi kandidati so Seelba ali Gronchi, ki jih predlagajo baje liberalci; dalje De Ga-spen, Piccioni in končno tudi Pella, za katerega je pa zelo malo verjetnosti, da ga bo Einaudi ponovno zaprosil za sestavo nove vlade, čeprav ge ve, da mu je osebno zelo naklonjen kot svojemu nekdanjemu dijaku na univerzi, katerega je baje zelo cenil. V zvezi z vladno krizo je vodstvo Saragatove PSDI za- - vzelo stališče ki ga je obja- političnih pobud, izplačilo vilo v šestih točkah, v ka- predujma o*!■. 0 lir v pričako- terih zahteva med drugim | vsnJu '“akonitve zadevnega proporcionalni volilni zakon zakona. štovanjc sindikalnih svoboščin, spoštovanje sklepa parlamenta glede izboljšanja plač državnim nameščencem in glede preklica kazni državnim nameščencem zaradi sindikalnih ne sanvo za politične, temveč tudi za administrativne ve litve, borbo proti brezposelnosti in bedi, večletni načrt za gradnjo šol, dovršitev in Vodstvo >..Cmitifarmjtij4no stranke pa zahteva v zvezi s krizo; v zunanji politiki odločno usmeritev k politiki pomiritve v svetu, akciji t a izpopolnitev agrarne reforme, znižanje vseh evropskih dr-obrambo kmečkih delavcev in ‘&v’ ..P ^nje slehernin iz- povečanje kmečkih zadrug, sipdikalni zakon, ki naj uredi odnose med delom in kapitalom v interesu dela, in končno zunanjo politiko v okviru prevzetih obveznosti parlamenta in perspektive mednarodna pomiritve. PSDI še posebej poudarja, da z zadovoljstvom ugotavlja možnost zbližanja strank ln gibanj s PSDI na podlagi stališča, ki ga zagovarja ta stranka, pri čemer se misli v prvi vrsti na izjave vodstev Krščanske demokracije. Nenni-jeve PSI in Pastorejevih sindikatov CISL. Zveza državnih nameščencev, včlanjena v CGIL, postavlja v zvezi s krizo vlade naslednje zahteve; umik zakona o pooblastilu in jamstvo za nepristranost ter spo- rednih vojaških stroškov in zmanjšanje rednih; v Botranji politiki a obrambo republikanske ustave, vsestransko spošto- Tudi v Avstriji je precejšen mraz. Na Dunaju so vso noč čistili ulice in ceste, na katerih se je nagromadilo mnogo snega, tako da je bil promet v veliki meri ukinjen. V Vor-arlsbergu pa se bojijo snežnih plazov in posebna nadzorstvena služba je na to nevarnost opozorila smučarje. ... Veliki snež.ni, pameti jtu- di v Franciji. Od reke Loire vse do Alžira v Severni Afriki so številne poti nedostop-D . . .1 . . ^ A ; U. .»onlrAi.. _ 1 A Jitnnliop V"ll i An M porcionalni volilni sistem, na. cionalizacijo in reorganizacijo IRI. obrambo industrije in borbo proti brezposelnosti, razširitev agrarne reforme in reformo agrarnih pogodb, velik načrt za gradnjo stanovanj na severu m na jugu. ki naj ga izvršijo država in krajevne oblasti s sredstvi, ki bi se nabrala zaradi zmanjšanja vojaških izdatkov ter posebnega prispevka s strani industrij-cev, posvetovalne stike med vlado in velikimi sindikalnimi organizacijami ter odkrito stališče vlade proti antisocialnim težnjam monopolističnega kapitala in industrijskih organizacij, ki ga predstavljajo. Za usmeritev nove vlade na levo se je zavzel tudi prvak .rfk., pl/ 7lf I! republikancev La Malfa. ki je IZVrSnl OOOOl olv £l\u poudaril v svojem govoru na kongresu mladih republikancev, da je edini Izhod iz krize v itenptn-os-ti demokratičnih si) levice*, kajti ta »demokratična v,vi r'Li\T\ n . . , alternativa predstavlja morda I^riD1°d' edino možnost izhoda iz seda- bi® tzjavo v zvezi z zadnjimi članki Milovana Djilasa vanje pravic državljanov, pro- pod ničlo, v Bellunu 11, v Feltre 16, v Passo Rolle pa 13 • V Asti temperatura padla na 18 stopinj pod ničlo in ponekod tudi na 21. Zelo mrzlo je tudi v Milanu, v Reggio Emilii in v Modeni. V Cremoni je bilo danes 14 stopinj pod ničlo. Snežni viharji so bili tudi v Abrucih in v Molise. Ponekod je sneg tri metre visok. Prebivalci so v nekaterih vaseh skopali prodore pod snegom, da lahko pridejo. iz ene hiše v drugo. Najstarejši, ljud.e ne pomnijo takih zametov Sneži tudi v Južni Italiji, in sicer v Foggi in v goratih predelih Kalabrije. ja »Borba* m navaja pri tem iepega obraza, mučno vleče iz včerajšnjo izjavo dr. A. Beb- j ene slepe ujice v drugo. lerja, da je Jugoslavija pri- * Ne bi te vprašal za neo- pravljena razgovarjati se za rešitev tržaškega vprašanja s tako italijansko vlado, ki bi pokazala željo za konstruktivno rešitev. »Toda ‘ — nadaljuje list — trenutno niso važne omenjene netočne trditve, niti ni v Parrijevem pismu važno to, o čemer se mi ne strinjamo. Naravno je, da obstajajo nesoglasja. Toda ta nesoglasja ne smejo biti razlog, da ne bi iskali sporazumne rešitve.« »Osnovna ugotovitev bivšega predsednika italijanske vlade. poudarja, da bo pozdravil samo tako rešitev, ki jo bosta obe strani prostovoljno sprejeli, in ki ne bi bila vsiljena od drugih, potrjuje naše ravnanje«, poudarja »Borba«. »To je, razumen glas, to je realistično gledanje na stvar, to je stalisče, ki edino lahko pripelje k rešitvi tržaškega vprašanja in vzpostavitvi takih jugoslovansko-ita-lijansfcjh odnosov,, od katerih bosta imftli fcoricti obe dr:a-vt.. Mi sifeo prepričani, nadaljuje list, da glas Ferniccia Parrija o potrebi , sporačtim-ne rešitve ni samo njegov osebni pogled, terhveč da je v osnovi izraz • razpoloženja italijanskega ljudstva, k' želi dobre, sosedne odnose z Jugoslavijo, vsestransko sodelovanje, ker se zaveda da je tako sodelovanje v njegovem interesu Upamo, da bo ra-Piemontu je zumen glas o potrebi sporazumne rešitve v Italiji ved-, no glasnejši, in da bodo tisti, ki direktno vodijo italijansko zunanjo politiko nekoč uvideli, da je to edina realna pot v tem trenutku«, zaklju-> čuje »Borba«. »Ko bo italijanska uradna politika izvedla preobrat v smeri, ki jo predlaga F. Parri, t_ j. preobrat v smeri iskanja sporazumne rešitve, preobrat, ki ga zahteva stvaren interes italijanskega ljudtva, se bo tržaško vprašanje lahko tn hitro rešilo.* B. B. liko prostora — dragi ravna telj — če ne bi imel predoči-ti čitateljem revije «11 Mondo* drugega nego te neprijetne ugotovitve ali pa moj pristanek na Bartolijev nasvet, in tem manj zato, tla bi pojasnil eno ali drugo točko mojega prejšnjega članka u «n Mondo«, ki se mi zdi, da ga Bartoli ni dobro razumel, a!i pa da bi bolje obrazložil odgovornosti z naše strani, ki jih jugoslovanska trma gotovo ne more zbrisati V želji, da bo med čitatelji revije «11 Mondot) tudi novi zunanji minister, bi hotel, predočiti potrebo, da se pavza v mednarodnih ’zadevah, ki nastaja zaradi berlinske konference, izkoristi za neposredna ■ italijansko-jugoslovan-ska pogajanja, t~ j. brez posredovalcev in brez konferenc ter rezervirano. Področje pogajanj je bilo temeljito raziskano v dveh letih sondiranj in sedaj rosen propagandističnih odtenkov pojasnjeni tudi tevuijtii interesi ene m dru- Ameriško gospodarstvo WASEINGTON, 9. - Uradno javljajo, da je predsedniška komisija, ki je imela nalogo proučiti zunanjo gospodarsko politiko ZDA in pripraviti priporočila o teh vprašanjih, imela danes dva sestanka, da pripravi končno poročilo o svojem delu. O delu komisije niso objavili nobenega poročila, toda domneva se da je njen predsednik Randall predložil spremenjen načrt poročila, ki vsebuje sledeče predloge; 1. postopna in omejena liberalizacija ameriške zunanje gospodarske politike; 2. Vladna pomoč onim sektorjem ameriškega gospodarstva, ki bi lahko utrpeli resno škodo zaradi te liberalizacije; 3. Ukrepi za spodbujanje investicije ameriškega privatnega kapitala v inozemstvu. *ni1. amei iškemu, francoskemu Jn sovjetskemu poslaništvu no-*°> v kateri sporoča, da želi Poslati v Berlin »neuradno« ®v-stri}’-ašaiijih~ ki se tičejo Avstrije. O-tali člani delegacije bodo avstrijski poslanik v Moskvi Rischoff, opolnomočeni nvini-st,pr Leitmpier, ki je itrokov-ni^k za vprašanja «državne Pogodbe«, ter drugi furikcio-narJi ter pravni, politični in Rospodarsk; izvedenci. Avstrij-ska delegacija bo odpotovala v Nemčijo okoli 20 t m. Nekai dni pred začetkom razpravljanja o Avstriji bo verjetno odpotoval v Berlin tudi zunanji minister Figi skupno 8 podtajnikom v zunanjem mi-nistra levo«. Nekaj takega je baje nekoč izjavil že De Gasperi ge strani Ker se sedaj zdi, da prevladujejo realni interesi, ki silijo k spravi, sodim, da je sedanji trenutek ugoden za neposredno ugotovitev te možnosti in njene podlage. Ta bolestna povest tržaikega vprašanja je vrsta izgubljenih prilik in ne bt hotel, da bi se podaljšala z odklanjanjem te nove priložnosti v pričakovanju famozne prividne konference. Ni konferenca tista, ki. lahko nudi večjo zaščito in podporo našim interesom ali večji pritisk na jugoslovanski odpor. Moti se tisti, ki pričakuje čudodelna spreobrnjenja sedaj ze zelo jasno določenih stališč zaveznikov. Ne verjamem, da bodo poročila gospe Luce lahko znatna spremenila stališče Fosterja Dullesa, ki je zelo zaposlen s pripravljanjem ameriškega načrta evropske vojaške organizacije za smotre, za katere, imata . balkanski pakt. in balkanska fronta enako »rednost kakor evropska obrambna, skupnost, in Juposlauija je potrebna vsaj toliko kakor Italija. Tudi ni mogoče predvidevati, da bo Eden šel preko meje. do katere je že prišel s Titom, ali da se ho Francija v sedanjih pogojih lahko vrgla v nevarnost zaradi kak’ tržaške klavzule.. Konferenca lahko pripomore k ohranitvi lepega obraza, toda lahko samo zaključi pogajanja. ki bi se vodila izven nje. Mehanizmi plebiscita in arbitraž se lahko v objektivnih in sedanjih pogojih julijskega problema uporabijo samo, da potrdijo prejšnji in neposredni načelni sporazum. Bolje če do tega sporazuma pride brez posredovalcev; bolje če je ta sporazum prost neizbežne cene posredovanja, ki se neizbežno plača v obliki političnih obveznosti. Bolj dostojno je tudi za veliko državo, da zna sporazum, če je nanj pripravljena, skleniti sama. Na&v karte so dobre na strogo renliitičn«m" ■ terenu, na katerega se jugoslovanska politika rada postavlja. Proti-dajatve, ki jih Italija lahko ;mdi kaki državi v popojih, v kakršnih je Jugoslavija, se lahko mnogo bolje kakor na konferenci uveljavljajo na podlagi enakopravne in vzajemne koristnosti pri dvostranskih pogajanjih, če se. temeljito vodijo, če so široko in odločno pripravljena. Mogoče je tudi, da bi se celoten sporazum pokazal sedaj kot nedosegljiv, lahko bi bila sprejemljiva rešitev v dveh obdobjih, če skupnost interesov, pravičnost pogojev, trdnost medsebojnih jamstev nudijo jamstva o razvoju medsebojnih odnosov. Lahko se končno tudi zgodi, da se glade ozemeljskih vprašanj pokažeta stališči kot nespravljivi; vedno je bolje, tudi v tem primeru, da sta dve prizadeti stranki, ki ustvarita tiste moduse vivendi, ki lahko omogočijo, da se lahko brez s porov čaka na ugodnejše čase in da hkrati ne bi še bol) poslabšale italijanske pozicije in italijanstvo Trsta. . S skrivanjem glave za konferencami se lahko reši odgo-j vornost toda ne rešijo se narodni interesi, za katere je bila politika odlašanja pogumna Da je bil čas proti nam, je bilo jasno že odkar se je Tito odcepil od sovjet-i skega sistema; in tako je od | leta do leta po presoji našega nasprotnika važnost sporazu- V svoji izjavi zubleva kitajski zunanji minister nadaljevanje pojas njevanja vojnim ujetnikom in nasprotuje njihovi izpustitvi 23.| n*V«e 11 januarja - Poudarjanje sovjetskega predloga za konferenco petih £e™'dlpa°gfa?*‘p°g%anjaX™* tiio v primeru, če bi se poka- se posvetujejo v zvezi s kon- še dala prednost razpravljanju hudega napada s strani izvršila- možnost konkretnega in ferenco. • o Nemčiji in Avstriji, če bodo nega komiteja Komunistične _ _ Pozitivnega uspeha za Av-1 Voiaški poveljniki se bodo1 prišle v Berlin s konkretnim' partije (ex politbiro)». In po Uflfl fTI|*|{7 U Italiji ponovno- sestali v ponedeljek načrti Zato je v njihovem in- dobno. Poudarjamo, da j« v M“u »»»* UiHI l>\KVI Na današnji dan so leta 1944 pričeli Nemci januarsko ofenzivo na Primorskem. Trajala je do 2. februarja. H m, UP m,. a DANES, nedelja 1». januarja Pavel, Dobroslav Sonce vzide ob 7.45 !n zatone ob 16.40. Dolžina dneva 8.55. Luna vzide ob 10.19 in zatone ob 23.27, JUTRI, ponedeljek II. Januarja Higis, Božidar SESTANEK PREDSEDNIKOV IN TAJNIKOV OKRAJNIH ODBOROV O F Reševanje gospodarskih in važna naloga Osvobodilne socialnih vprašanj ironle v tem letu Treba je najti nove oblike, da pridejo do izraza težnje vsega delovnega ljudstva, lci Jih O F dejansko predstavlja Včeraj je bila na sedežu taj-1 Tudi tov. Cibic je poudaril, ništva Osvobodilne fronte za —- Tržaško ozemlje važna konferenca, ki so se je udeležili vsi predsedniki in tajniki okrajnih odborov OF v mestu in na podeželju. Na konferenci so najprej razpravljali o položaju ob začetku novega leta. nato pa začrtali smernice bodočega dela. Predvsem so poudarili, da je po krivičnem sklepu od 8. oktobra tudi zaradi velikega zanimanja ljudstva bilo posvečeno največ pažnje teritorialnemu in nacionalnemu vprašanju našega ozemlja, kar je prišlo tudi do izraza na uspeli konferenci OF. Omenjeni sklep pa j« sorc-žil tudi vrsto gospodarskih in socialnih vprašanj, saj je zelo zaostril in popolnoma razgalil krizo tržaškega gospodarstva l nujnimi negativnimi posledicami na socialnem poprišču. OF, ki se je v zadnjih mesecih okrepila in razširila svoj vpliv na množice, v sedanjem položaju predstavlja dejanske težnje vsega slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva. Zato nastajajo za OF v tem letu nove naloge v reševanju gospodarskih in socialnih vprašanj in zahtev delovnega ljudstva, za katera se mora OF še posebno zavzeti. Na sestanku se je prvi oglasil tov. Stoka, predsednik OF Tržaškega ozemlja, ter ugotovil, da smo z delom v OF v zadnjih mesecih lahko zadovoljni. Množice so se močno odzvale naši akciji proti uresničenju sklepa z dne 8. oktobra ter dale svojemu razpoloženju izraza na mnoge načine. To nam nalaga nove naloge. Napeti moramo vse sile. da bo OF usmerjala v naši borbi vse ljudstvo. Socialni položai delovnega ljudstva se vedno bolj slabša, zato čaka OF mnogo dela tudi na tem področju. Z borbo za izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja tržaških delavcev bomo nal-bolje izražali težnje vsega delovnega ljudstva. Tovariš Bole, tajnik OF, je dejal, da je nalo-ga sestanka proučitev položaja, iz katerega je treba izvesti potrebne sklepe in nakazati smernice za bodoče organizacijsko delo. Med nalogami v tem letu nais čaka zlasti reševanje gospodarske in socialne problematike, s čimer se bomo zaktivizirali in odločno po«egli v borbo tržaškega delavstva. Za gospodarsko krizo v Trstu se danes zanimajo vsi ter ugibajo, kako bi se dala rešiti. Tudi delavstvo samo postaja bolj aktivno kar so pokazale tudi stavke in demonstracije brezposelnih. Na podlagi tega kratkega uvoda se je razvila diskusija, i»' katero so živo posegli vsi navzoči- Tov. Medvešček je opozoril, da je treba gledat; na položaj stvarno, ga pravilno ocenjevati in si postavljati konkretne cilje, upoštevajoč razne možnosti. Tovariš s Pro-iseka je dejal, da bi bilo treba 6klicati krajevne občne zbore, na katerih bi obravnavali sedanjo problematiko in izvolili nove odbore. Ti odbori naj bi bili nekoliko manjši, naj bi se pa vsi njihovi člani čimbolj aktivno udeleževali reševanja raznih nalog. Dati je treba tudi več možnosti mladini, ki se je pokazala zelo aktivna v raznih akcijah zlasti po 8. oktobru. neralni direktor CRDA ing. Ivo Aureli in direktor ladjedelnice Sv. Marka in Sv. Roka ing. Costantini. Ladja nosi začasno gradbeno številko 1807 in predvidevajo, da jo bodo dogradili do konca decembra t. 1. ter opustošenja sedeža Fronte za neodvisnost. Proces proli drugi skupiry fašističnih razgrajačev Izvedelo se je, da bo v krat. kem pred zavezniškim vojaškim sodiščem pod predsedstvom podpolkovnika Grabba pioces proti drugi skupini fašističnih razgrajačev, ki so obtoženi, da so se udeležili novembrskih izgredov, Gre za 19 demonstrantov, ki so bili aretirani na podlagi fotografij in ki se bodo mo- rali zagovarjati zaradi uničevanja policijskih avtomobilov1 ravnalo po zakonu. Prijava zalog likerjev Županstvo javlja, da je bil s sklepom tržaškega občinskega sveta od 8. t. m. določen 11. januar kot dan za aplici-ranje potrošnega davka na likerje, kakor ga določa redno sprejeti sklep od 8. aprila 1952. V smislu členov zakona o lokalnih financah in pravilnika o potrošnem davku je bilo tu. di določeno, da se davek plača tudi tja zaloge, obstoječe 11. jan. 19S4 Zato morajo vsi trgovci na debelo in na drobno in sploh vsi, ki posedujejo kakršne koli količine likerjev v duplikatu prijaviti svoje zaloge na dan 11. jan. 1954. Prijave morajo biti oddane do 18 ure 12 jan. 1954. Proti kršiteljem predpisov se bo INTERVENCIJA DR. J. DEKLEVE V OBČINSKEM SVETU Gozdni zadrugi v Padričah po 6 letih še niso povrnili škode Gre za razlaščena zemljišča, na katerih je ACEGAT zgradil neprave za vodovod Na petkovi seji tržaškega občinskega sveta je svetovalec dr. Jože Dekleva predložil naslednje pismo, ki ga je podpisalo 44 prebivalcev Padrič: «Podpisani prebivalci Padrič . In da pri vsem tem niti ne ponavljamo že neštetokrat poudarjenega dejstva, da so prostori za slovenske šole naravnost škandalozni tako v Ul. Lazzaretto Vecchio kot v Ul. Scuole Nuo-ve. V ostalem pa tudi položaj v novem svetoivanskem poslopju ni tako ugoden, kot bi moral biti v novi stavbi, saj tudi v tej primanjkuje kabinetov in pomožnih prostorov, razen tega pa bo za vse vseljene šole na razpolago ena sama zbornica. Vse kričanje italijanskih šovinistov je zato še toliko bolj neupravičeno in je samo še eno potrdilo njihove nesposobnosti, da bi do Slovencev menjali odnos, katerega so prakticirali 25 let fašistične strahovlade. Železen drobec v oko Ko je 44-letni Anton Soran-zo iz Ul. San Zaccaria 6 s kladivom nabijal po nekem železnem zaboju, da bi ga očistil, v delavnici «Salda« v Ul, Economo, mu je drobec zletel v oko. Takoi so ga odpeljali v glavno bolninšico in je lahko po prvi pomoči odšel domov. Ozdravel bo v šestih dneh. UKAZ ZVU S PREDPISI V KORIST VAJKMCEV Podporo je treba razširiti tudi za najemanje vajencev v trgovini Posebna obč. komisija za proučevanje mladinske brezposelnosti mora pohiteti s svojim delom Z ukazom ZV.U, ki je bil podpisan dne 6. januarja 1954 in ki .stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem l^stu, a se ja začel izvajati 1. januarja 1954, je ZVU začasno podaljšala do 31. decembra 1954 prispevke ZVU za zaposlitev in urjenje vajencev na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Tako se glasi torej novi u-kaz ZVU, ki podaljšuje podporo ZVU tistim industrijskim podjetjem, katera zapo-»lujejo nove vajence V glavnem gre za to, da se ta podjetja oproste dajatev socialne, ga zavarovanja, ki bremenijo podjetja kar do 40 odstotkov višine plač, ki jih dajejo vajencem. Na podlagi ugodnosti, ki jih nudi omenjeni ukaz, je bilo v preteklih letih zaposle* nih okoli 1.000 vajencev, kar pa je bilo še vse premalo. Brezposelni mladinci in tudi gospodarstveniki sq večkrat zahtevali, da bi te ugodnosti raztegnili tudi na vajence v trgovski stroki in v obrtništvu, toda tej njihovi upravičeni zahtevi doslej še »li bilo ugodeno. Nedvomno bi t&k u-krep znatno prispeval k reševanju vpraianja brezposelne mladine, o čemer je 'e dni razpravljala tudi posebna občinska komisija za proučevanje mladinske brezposelnosti pod predsedstvom župana Bartolija Tudi na seji te komisije so postavili zahtevo, da se ugodnosti, ki veljajo za najemanje vajencev v industrijski stroki raztegnejo tudi na trgovsko stroko, ki lahko zaposli mnogo vajencev. Ta Komisija se je na svoji seji sicer v glavnem omejila samo na analizo podatkov, ki ji jih je nudil posebni odbor brezposelnih mladincev, ki je bil ustanovljen po znanih demonstracijah brezposelnih, Prav bi zato bilo, da s svojim delom pohiti ter da začne o tem razpravljati tudi tržaški občinski svet. IZPRED SODISCA Zaradi 2 steklenic ‘j penečega se vina Mihael Pertot^ i/. Ul. Giulia 178 si je za božične praznike zaželel penečega se vina. Namesto da bi si ga kupil v gostilni, je rajši vzel dve steklenici z nekega tovornega avtomobila in naglo odšel. Toda zapazil ga je nekdo, ki je takoj obvestil gospodarja, 27-letnega Maria Stullu. ki ima skladiičo vina v Ul. S. Sergio 1. Gospodar je takoj stopil na ulico in videl, kako je nezna- nec sumljivo bežal. Skočil .te za njim in ga spoznal. Obvestil je seveda takoj policijo, ki je pri Pertotu našla dve ukradeni steklenici ter ga a-retirala. Lastnik je prijavil policiji, da mu je zmanjkalo iz zaboja 6 steklenic, Pertot pa je trdil, da je odnesel le dve steklenici. Te dni je bila razprava ir. Pertota, ki je bil že obsojen zaradi tatvine, sleparije in pijanosti, je sodišče zaradi ukradenih steklenic penečega za vina obsodilo na tri mesece zapora in 3.000 lir globe. Uspel priziv V dnevih fašističnih izgredov po tržaških ulicah, in sicer 5. novembra zvečer je bila Bruna Fachin z nekimi svojimi prijateljicami v Ul. Cavana. Približala sta se jim neki ameriški vojak in civilist. Iz pogovora je kmalu nastal prepir in so morali posredovati agenti civilne policije. da jih pomirijo. Vojak je nato vrgel na tla steklenico piva, ki se je razbila, Fachin pa je zuvpiia: «Ste jih dobili danes, norci«. Agentom civilne policije se je zazdelo, da gre žaljivka na njihov račun in so zaradi tega aretirali žensko, ki je bila 14. novembra obsojena na 4 mesece zapora. Fachin je vložila priziv in včeraj jo je prizivno sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. padriškega popisnega okoliša. Med omenjenimi deli je bila povzročena precejšnja škoda imovini gozdne zadruge, ie 1947. leta so nekateri strokovnjaki ACEGAT, ki so ugotovili na mestu samem povzročeno škodo obljubili, da bo odškodnina za razlastitev omenjenih zemljišč pravilno plačana. Kljub vsemu temu pa gornje vprašanje ni bilo »e rešeno. Zato zahtevamo čimprejšnjo rešitev te naše zahteve, ki se tiče celotnega prebivalstva P.adrič. 2. S pismom od 14. marca 1952 so podpisani prebivalci Padrič zaprosili tržaško občino, naj poskrbi za popravilo občinske ceste „Razklane-ga hriba”, ki gre od ceste Opčine . Bazovica do nove avtoceste Trst ■ Devin. Ta del ceste potrebuje nujnih popravil. Podpisani opozarjajo občinsko upravo, da je ta del ceste važnega pomena za prebivalce Padrič, ker služi vsakodnevnemu prometu z vozili in za pešce. V pričakovanju Vašega takojšnjega zanimanja za omenjena važna vprašanja, Vas pozdravljamo». (Sledijo podpisi) Podžupan Visintin, ki odgovarja v občinskem odboru za javna dela, je odgovoril, i da zadeva odškodnina «Go-zdne zadruge« občinsko podjetje ACEGAT, ki je omenjene vodovodne naprave zgradilo. V odsotnosti odbornika, ki odgovarja za ACEGAT. ni mogel ničesar točnega odgovoriti. Glede popravila ceste pa je inž. Visintin dejal, i:a se bo zanimal, če je ta cesta občinska last. V tem primeru, je poudaril podžupan, bomo cesto popravili. Oddaja javnih de! V novembru 1953 je oddelek za javna dela pri ZVU sklenil s krajevnimi podjetji in ustanovami pogodbe za javna dela. v vrednosti 304 milijonov 22.514 lir, ki jih bo. do izvedli na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja Najvažnejši projekt, v vrednosti 108,076210 lir, zadeva dela pri gradnjah »Avtonomnega zavoda za ljudske hiše« (Istituto Autonomo Case Po-polari«). Razdeljevanje kuriva po znižanih cenah Občina obvešča, da bodo od ponedeljka 11. t. m. prodajalne v Ul. Cologna, v Ul. Lazzaretto Vecchio in v Krematoriju začele poleg drv po znižanih ccnah za upokojence INPS, vojne upokojence in podpornike ECA razdeljevati tudi premog vsem tistim, ki bi si ga želeli namesto drv. Podporniki ECA bodo tako lahko dobili namesto 50 kg drv 35 kg premoga, ostali pa pa bodo namesto X(X) kg drv lahko dobili JO kg premoga. Cena ostane vedno ista in sicer 930 lir. Urniki prodajaln ostanejo nespremenjeni. LOTERIJA BARI 54 43 63 30 83 CAGLIAKI 55 84 2 7 i4 FIRENZE 25 3 45 86 16 GENOVA 46 61 75 16 35 MILANO 16 82 70 81 1 NAPOLI 62 15 5 34 29 PALERMO 4 10 75 62 77 ROMA 77 86 61 80 73 TORINO 25 78 18 86 57 VENEZIA 6 66 75 83 23 ZA TRŽAŠKO OZEMLJE bo uprizorilo: Danes 10. januarja 1954 ob 16. uri na KONTOVELU Gorkega dramo V dvorani bo zakurjeno. V nedeljo, 17. Januarja 1954 ob 15. uri v kino dvorani v SKEDNJU premiera mladinske igre „BicitouSema hmiega galeba“ Spisal; Lojze Filipič po povesti Toneta Seliškarja Jutri U. januarja 1954 bo v LJUDSKEM GLEDALIŠČU v KOPRU gostovalo operno gledališče z Reke z Verdijevo opero itTRAVIATA)) in Tijardovičevo ((MALA FLORAMY» GLASBENA MATICA V TRSTU priredi v soboto 16. januarja 1954 ob 20.30 uri in v nedeljo 17. jan. 1954 ob 16. uri v AVDITORIJU Koncert mladinskega simfoničnega orkestra iz LJUBLJANE Solistka: Damijana Bratuž Sli I>% Odborniki, udeležite se polnoštevilno VII, rednega občnega zbora, ki bo danes 10. januarja ob 830 dopoldne na sedežu v Ul. Roma 15/11. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV vabi dijake in prijatelje na plesno čajanko, ki bo danes 10. t. m. z začetkom ob 17. uri v Ul. R. Manna 29. Na razpolago bo mnogo lepih novih plošč. ( GLEDALIŠČE VERDI) Danes ob 16. uri bo tretja predstava Wagnerjeve opere «Parsi-fal» za red «D» v vseh prostorih z istimi nastopajočimi kot pri vseh prejšnjih predstavah. V torek bo ob 20.30 druga predstava Rossinijeve opere »Viljem Tell« za red «B» v vseh prostorih z istimi nastopajočimi kot pri prvi predstavi. Dirigira Molinari-Pradelli. PLANINSKO DRUŠTVO v TRSTU priredi svoj fdafuntltL ftied dne 16. januarja 1954. Vabila in mize’ se rezervirajo v društvenih prostorih v Ul. Machiavelli št. 13/1, vsak dan od 18. do 19. ure. - Tel. 36-4-91. Ljudska pronvota PEVSKI ZBOR uIGO GRUDEN« IZ NABREŽINE bo pričel svoje redne pevske vaje v ponedeljek U. t. m, ob navadni uri. Razna obvestila TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR« Danes od 9. do 12. ure sestanek za zamenjavo znamk. Članstvu, ki se zadnjih sestankov ni udeležilo sporočamo, da posluje OD VČERAJ DO DANES Trije nerodni oadci V uradnih prostorih ladjedelnice Sv. Marka, kjer je zaposlena kot uradnica, je včeraj dopoldne nerodno padla 42-letna Leonilda Paoli iz Ul. Antenorei 23. Pri padcu se je močno udarila po čelu in dobila pretres možganov. Ozdra. vela bo v dveh tednih. * * * Ze v prvih jutranjih urah je nerodno padla v kuhinji 69-letna Margherita Macchini vd. Bertocchi od Spodnje Magdalene 104 in si je pri padcu zlomila desno nogo. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek, zdravniki pa niso povedali, zaradi njene starosti, v kolikem času, ali pa če bo sploh ozdravela. * * * Tudi neka druga jtarka Je nerodno padla v svojem stanovanju in (i verjetno zlomila desno nogo, namreč 82-letna Adele Godina vd. D'Este iz Ui. Manzoni 2. V glavno bolnišnico so jo sprejeli včeraj ob 17.15 na ortopedski oddelek in pravijo, da bo morda ozdravela v treh mesecih. ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE Dne 9. januarja t. 1. se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 13 oseb, porok pa*Je bilo 11. POROČILI so SE: delavec Silvestra Suzzl in gospodinja Lidia Blaslna, uradnik Francesco Pe-tagna In gospodinja Edda Dalti-lo, mehanik Mario Tassini in gospodinja Maria Vidonls, vrtnar Carlo Crevatin In gospodinja Giorgina Klemenčič, pekovski delavec Edoardo Roselll In gospodinja Loredana Del Piero, učitelj Ernesto Tanzia ln gospodinja Anna Maria Di Gioia, inženir Luciano Rupinl in gospodinja Nerea Ciabntti, prodajalec Luigl Vlterbo in delavka Pasqua Prisciandaro, uradnik Agostlno Baldo in gospodinja Maria Stefani, inženir Sergio Tosca in gospodinja Laura Seboni, mehanik Erminio Sudlč ln gospodinja Albina Ceppa. UMRLI SO: 57-letna Lidia Ca-stellani por, Apollonio, 69-letna Anna Maria Clun por. Morgan, 71-letnl Andrea Lloyd, 67-letni Federico Dougan, 2 leti stari Roberto Turrinl, 82-letni Isarco D'Urso, 77-letna Anella Beneve-nla, 16-letni Giovannl Devesro-vi, 69-letnl Giovannl Apollonio, 5 mesecev stari Oscar Chlurchlo, 62-letni Mario Bertoni, 67-letni Ermenegildo Qualno. VREME VČERAJ NaJvISJa temperatura 3.0. nai-niija 0,2, ob 17. uri 2.0 zračni tlak 1016,3 stalen, veter 15 /A ADEX IZLETI 23. in 24 JANUARJA 1S54 IZLET V POREČ ILIRSKO BISTRICO KNEŽAK PIVKO 24. JANUARJA 1954 IZLET V KOMEN KOSTANJEVICO Vpisovanje do vključno petka 15. t. m. pri «Adria-Express«, Ul. F. Severo št. 5-b - tel. 29243. Citatelji in naročniki! KDOR PORAVNA CELOLETNO NAROČNINO ZA LETO 1954. V ZNESKU :t.£00 lir PREJME V DAR LEPO SLOVENSKO KNJIGO. Uprava «PRIMORSKEGA DNEVNIKA« Spomenik Josipu Jurčiču' tBlSCHSlti v Mariboru « m ENCIKLOPEDIJA JUGOSLAVIJE NOVI MERCEDESI V KOPRU ter republik od naj starejših I grajija bo izhajala časov do danes. Vsak zvezek j zvezkih na leto. bo imel večje število foto- j Od Jugoslovanske v štirih GLASBENIK, KI SE Z VSAKO NOVO KOMPOZICIJO LOTEVA NOVEGA USTVARJALNEGA PROBLEMA prav se javnost zanje največ zanima. Z vsako od njih je dosegel veliko popularnost, največjo z «Gloriano», ki je bila napisana prav za kronanje Toda Britten je komponiral tudi drugačno glasbo in to z naglico in lahkoto, ki sta znova izzvali celo vrsto napačnih sodb. Nekateri menijo, da je lahkota nujno izraz pomanjkanja avtokritike. Toda komponisti, ki ne ustvarjajo z lahkoto, se kmalu izčrpajo in pri štiridesetih letih ustvarjajo le tiste vrste glasbo kakor pri štiriindvajsetih. Q Britte-nu tega ni mogoče reči. «Gloriana> Bo mojem spadajo Britteno. ve kompozicije med njegova najboljša dela. Najstarejše, ki obravnavajo pesmi Audena in drugih, kažejo veliko Britte-novo spretnost, s katero je znal izluščiti bistvo pesnikove misli v značilno glasbeni figuri. V tem je vsa umetnost komponiranja lirike in taka umetnost je le prirojen talent. Tem prvim so sledile Brittenove «Les Illuminations« iz francoskega pesništva z Rimbaudovim besedilom. V njih je Britten uglasbil težke francoske verze tako lahkotno in spretno, kot bi znal to napraviti samo Francoz. In francoski pevci so m; večkrat pri. znali, da je v teh kompozicijah, kar se tiče metruma in sfumatur verzov, Brittenova točnost nadvse vzorna. Zatem se je Britten ukvar-jel tudi z italijanskim; teksti. Obdelal je »Sedem Michelangelovih sonetov«, to pot s spremljavo klavirja. Bo tem se je vrnil v domače slovstvo, k Johnu Donneju, pesniku, o katerem ni mogoče reči, da ga je lahko interpretirati v glasbi. In v vsakem teh del se je Britten ukvarjal, prav tako v operi, s čisto novim problemom in ni mogoče reči, da bi njegovo prizadevanje ne bilo kronano z upsehom. Se neke vrste glasbeno pod- mu že na prvi pogled z obraza brali mednarodni sloves. Ko sem prvič srečal Brittena, je imel več kot 20 let, kazal pa jih je veliko manj. Ne oi mogel reči, da je danes njegov izraz kaj starejši. Sprejel vas bo z mladostnim nasmehom, vljudno in gostoljubno. V prvem trenutku se vam bo kar čudno zdelo, kako je mogel ta človek napraviti tako močan vtis na glasbenike našega časa in pustiti tako vidne sledove v sodobni glasbi. Ce bo vaš razgovor z njim ostal ob čisto konvencionalnih stvareh, se kljub temu vaša sodba ne bo spremenila. Ko boste gledali okoli sebe po stenah, boste lahko občudovali izredno dober o-kus onega, ki je izbiral slike modernih umetnikov, razobe-šenih poleg starih dragocenosti po vsem stanovanju. Od teh podob vas bo misel v hipu prenesla v slovstvo. Vedeti morate, da se je Britten v mladostnih ietih dcsti družil z Audenom in Isher-woodom, ki sta bila tedaj a-vantgarda mladega britanskega rodu. Toda šele tedaj, ko boste načeli razgovor o glasbi, boste pričeli spozna; vati pravega Brittena, kajti na tem področju bodo njegove sodbe odločne in močne, tako odločne, da bi ne bilo pametno poskušati zagovarjati nasprotnega staliiča. pa četudi le nalahno, zlas*i še če gre za kaj, kar zadava njegovo glasbo. Znano je, da Benjamin Britten ne zna sprejeti kritike svojih lastnih del. Nobena skrivnost ni v tem in sam Britten ni nikoli skušal skrivati te slabosti. Pogosto mu jo očitajo in ga z njo napadajo, a ne vem zakaj. Cisto gotovo drži, da ga življenjski uspeh, ki ga je dosegel, ni pripravil tako daleč. Pomislimo le na mnoge druge komponiste, prejšnjih časov, s ka_ teriini so morali njihovi sodobniki govoriti prav tako oprezno. Vzemimo na primer enega velikih vzorov samega Brittena, Beethovena. In kaj lahko povemo o ponižnosti velikega umetnika, o katerem slišimo toliko govoriti. Da, bil je ponižen, toda le pred lastno umetnostjo, ne pa pred mnenjem drugih ljudi. In tudi jaz niti malo ne dvomim, da je Britten ponižen pred svojo umetnostjo. Dovolj je le pogledati dela, ki jih je skompo-niral. Vsaka njegova nova kompozicija kaže, da je njegov spreten in pripravljen duh vedno zavestno iskal reševanja novih umetniških problemov. « Peter Grimes», * Rape of Lucretiat, «Albert herringD Poglejmo natančneje! Vsak nov čas mu je dal nov problem. Nikoli se ni držal ene same linije, čeprav bi bilo to najlaže. Tako bi ponovil le svoj prvi uspeh. «Petru Gri-mesu«, operi, katere ozadje je njegova vzhodna Anglija, je sledila klasična opera «Rape of Lucretia«, v kateri je skušal rešiti vprašanje izvajanja opere z najmanjšim komornim orkestrom. Naslednja njegova opera, «Albert Herring«, je tudi vezana na majhen orkester, a obravnava sodobno življenje na vasi. Tudi z njo se je pripravil reševati poseben umetniški problem. Poslušajmo, kaj pravi sam o njej: »Kar se tiče «Alberta Her-ringa», moram poudariti, da se mi je zdelo zelo zanimivo uvesti v opero vsakdanjo govorico. Poskušal sem spraviti v glasbo take stavke, kot na primer: ,Daj, pridi in pomagaj mi! Zelo se mi mudi’. Prav v tem vidim sijajen problem, ki sem ga vedno hotel rešiti. Doslej še nismo poskušali v glasbi izraziti docela snov, a po mojem bomo morali tudi tu čimprej zaorati brazde.« Po »Albertu Herringun je skomponiral Britten, kot bi se hotel nekako zateči v čisto drug svet, svojo otroško «Let’s make an Opera«. Zatem je ustvaril «Billy Budda«, opero samo za moškei vloge. V njej se je nujno moral spoprijeti s težavo, ki je nastopila zaradi pomanjkanja kontrastov med glasovi. Izogniti se je moral monotoniji glasov. Opere pa so le en del Brit-tenovega ustvarjanja, pa če- masa in če bodo najrajši segali nekateri po modernih sentimentalnih zgodbah, drugi po sodobnih detektivskih romanih — ali naj zaradi tega vržemo kamen nanje? Naposled je v Dumas u —- zlastih še v »Treh mušketirjih« in v «Dvajset let pozneje« — vzlic vsemu cenenemu feljtonizmu, vzlie otipljivim romantičnim pritiklinam in sentimentalno-osladni primesi še vedno nekaj krepke in zdrave literarne hrane; to so njego- vi trdno orisani značaji, njegova vedrina in jasnost, njegova bujna, sugestivno učinkujoča domišljija, ki razvija v samem bralcu fantazijske sposobnosti, in te nikakor niso samo negativne. Skratka; ni mogoče govoriti, da bi branje Du-masa povzročalo neko duševno ali moralno okvaro, da bi bilo gola potrata časa in najcenejše duševno uspavalo, kot je plaža v kaki «Grofici beračici« ali v «Strahu na Sokolskem gradu«. Nemara bo ta ali oni bralec po Dumasu vendarle dozorel za umevanje kakega «Očeta Goriota« ali «Parmske kartuzije«, in če ne bo, tedaj ga ne bi mogli pridobiti za visokokva- litetno literaturo niti v primeru, če bi mu z zdravniško avtoriteto dozirali strani iz Balzaca in Stendhala, iz Cankarja in Prežihovega Voranca. Najmanj pa, menim, škoduje Dumas okusu mladine srednjih in visokih šol, ki ima priliko, da se v šolah literarno vagaja: mar naj bi bil vpliv Duma-sa močnejši od te vzgoje? V tem primeru bi bila kriva vzgoja sama. Dumasove romane izdajajo vedno znova v neštetih jezikih — ali je to samo špekulacija, ali pa dokaz, da so še živi ® učinkoviti?! BOŽIDAR BORKO pozabljena imena. Nikar ne pozabimo, v čem je časovna značilnost Dumasovih romanov: Nastali so v romantičnem razdobju, ko se je z ene strani močno razširilo zanimanje za preteklost, za zgodovinsko snov in za sentimentalno stran človeške duševnosti, z druge strani pa se je prav tedaj začel pod vplivom h kapitalizmu nagnjene buržoazije razvijati tisk kot nova velesila evropske družbe.. Tisk je hotel zajeti množice, prav zato so dnevniki u-vedli v svoje stolpce stalen roman Tak roman je terjal mnogo fantazije, kar največ nenavadnih dogodkov in usod ter napetosti v zapletanju in razpletanju pripovedne fabule. Prvi francoski mojster romana - feljtona je bil prav Aleksander Dumas star. Pisal je s silnim zaletom in z nenavadno živo fantazijo. V letih 1844 do 1848 je spisal svoje poglavitne romane: «Trije mu- šketirji«, «Dvajset let po-zneje«, «Vikomt de Brage-lonne«, «Grof Monte Cri-sto«, «Vitez iz rdeče hiše* itd. Tega izredno obsežnega, fantazijsko silno razgibanega in nenavadno ((napetega« dela ni mogoče pravilno presojati, če ne vidimo v njem tipičnih ((romanov - feljtonov« z neizbrisnimi, v samo bistvo segajočimi značilnostmi romantičnega pogleda na svet. Mogli bi reči; Prav — a čemu obujati to še v današnji dobi? Neki vzrok je bil že omenjen: tudi danes obstoji med bralci plast, ki ji literatura te vrste najbolj ustreza. Zal, da ta dovolj široka plast ne bo vsaj povečini kupovala in brala romanov takih Dumasovih sodobnikov, kot so Stendhal, Balzac, Victor Hugo, Flaubert. Toda če se ti bralci ogrevajo za Aleksandra Du- turna leta na knjižnem trgu. V teh okolnostih je bilo treba pritegniti h knjižnemu konzumu tudi tisto plast prebivalstva, ki je ni moglo pridobiti nobeno ne izvirno in ne prevedeno vi-sokokvalitetno delo, plast, ki išče v čtivu samo zabave in lahkotnega oddiha, kakor ga ne more nuditi zahtevnejša, miselno in umetniško zrelejša literatura. Med bralci so namreč mnogi, ki se kot bralci ne razvijajo, marveč obtiče na neki, skorai bi rekli pubertetni stopnji radovednost za vse nenavadno, vznemirljivo in «napeto». Nikar ne mislimo, da so to sami manjvredni ljudje. Nasprotno, današnja doba specializacije pospešuje že sama po sebi tip strokovnjaka, ki je na svojem mestu, v svoji stroki povsem dober in koristen, kateremu pa manjka širina razgledov in tista splošna kultura, o kateri vemo, da je pogoj za razumevanje in za ljubezen do velikih stvaritev človeškega genija. Prav tej plasti, ki je prezrela za navadno slovstveno plažo in premalo zrela in občutljiva za visokokvalitet-na literarna dela, najbolj u-strezajo taki romani, kakor jih je nekoč pisal Aleksander Dumas in kakor nastajajo še danes v tisočerih inačicah ob robu kvalitetne, umetniške literature. Kdor bi uvrstil romane A. Dumasa — očeta (pisatelj uDame s kamelijami« je bil njegov enako imenovani sin) med plažo, bi bil ne samo krivičen, marveč tudi literarno nerazgledan. Alexandre Dumas pere, kakor ga imenujejo Francozi je ne le kot dramatik, marveč kot romanopisec ime, ki ga najdemo v slehernem pregledu francoske književnosti 19. stoletja, pregledu, v katerem so sicer zamolčana premnoga, nekoč znana, a zdaj že Kaj je slovstvena plaža? To so knjige, ki so bile napisane in natisnjene samo zato, ker s svojo plehko, ničvredno vsebino iji zanikrno obliko zadovoljujejo potrebe najmanj zahtevnega, slovstveno najmanj izbirčnega bralca, ki mu gre samo za bežno zabavo ali celo še za kaj slabšega: za zadostitev neki neplemeniti, vsakdanji, umazani radovednosti. Knjige te vrste so najnižja, najbolj minljiva piast v sleherni knjižni produkciji v njih se je potreba umetniškega pripovedovanja izpridila in izpačila v prave fantazijske izrodke Ni nujno, da bi bila plaža v moralnem pogledu škodljiva Dovolj je, da je to navaden osat na slovstveni njivi; brezpomembna, prazna, plehka zel, ki kulturno nevzgojenim ljudem nadomešča pravo književnost in preprečuje, da bi prišle do njih dobre knjige. Ko se je na slovenskem knjižnem trgu prikazal Aleksandra Dumasa starejšega roman «Grof Monte Cristo«, so nekateri postali v skrbeh za našo dobro knjigo in ta ali oni je celo šel tako daleč, da je to delo uvrstil med slovstveno plažo. Spričo tega, da dobivamo sedaj v isti izdaji že drugi Dumasov roman — «Trije mušketirji« — ne bo odveč, Če si zastavimo vprašanje: Ali je Dumas plaža ali ne? Naj takoj odgovorim: Ni! Načelno je treba poudariti, da je izdajanje Dumasovih romanov samo to, kar sem nekje drugje imenoval »eksistenčni silobran založništva«, namreč posledica položaja, v katerem so obtičale založbe potem, ko so se produkcijski stroški v založništvu dvignili znatno više, kot sega povprečna kupna moč knjižnega konzumenta in ko so zaradi objektivnih okoliščin prenehala konjunk- jValje bo izšla še bibliogra-razprav člankov in knji-Xnih del v 25 zvezkih. ,,, . pu vzamemo posamezne Clfelopc. — je večkrat mislil. Razmišljal je in razmišljal. Slednjič je prišel do zaključka da žrtvuje tudi lastno življenje, če drugače ne gre in resi ostale državljane pred kocinastim strahom. Delal je tako, da je slednjič le uspel priti prav v kraljevo bližino, postal je skrajni levi nosilec kraljevih brk. Polagoma je tako napredoval, da je postal nočni čuvaj teh znamenitih kocin. Razume se. da je kralj zaradi takih brk in brade spal le na hrbtu. Njegovi nočni čuvaji teh znamenitosti so stali kot okameneli Najmanjši potresljaj kocin bi lahko prebudil kralja iz sladkega spanca, zaradi tega pa bi kdo izmed njih izgubil glavo. Ze več mesecev je oni mladenič živel življenje nočnega čuvaja kraljeve brade, a Se vedno mu niso odrobili glave. Slednjič je le prišel do tega, kako_ bo rešil svet teh groznih kocin. Kralju je nekega večera nasul v čašo uspavalnega praška. Komaj je ta popil tekočino, je trdno zaspal, da bi se ne zbudil niti, če bi mu kdo podrezal s slamnato bilko v nosnico. Pa Se čuvaje je zazibal v sladko spanje, s kraljem vred so drnjohali, da se je soba tresla. Straže pa tega nvio slišale. Da bi ne motile kralju pravičnega spanca, so stražile pred debelimi trojnimi vrati. Ko se je mladenič prepričal, da vsi res trdno spijo, se je lotil dela. Najprej je večkrat prevezal brado in brke, potem pa je vse skupaj odrezal, ter obesil na stene. Prameni brade so se vlekli iz kota v kot, a brke je speljal po nasprotnih stenah. Nato je kralja na lahko obril. No, tp delo ni bilo prav lahko, a vendar ga je po mojstrsko opravil. Res je kralj nekaikrat pihnil, kot bi hotel odgnati nadležno muho, a vzlic temu ga ni niti malce urezal v brado ali pa pod nos Kako lep se mu je zdel zdaj kralj. Mladenič je vzel zrcalo in se pogledal. Kako sta si bila podobna! Veselil se je te podobnosti s kraljem, a prepričan je bil, da ne bo dolgo trajala. Ko se kralj prebudi, mu v grozni jezi odrobi glavo. Res bi se lahko izmuznil, a s tem bi pogubil tovariše, ki naj bi spali polnih šest ur več kot kralj sam. Bil pa je taJco pošten, da ni hotel pogubiti drugih. Mimo je čakal svojo zadnjo uro. Naenkrat je kralj močno zazdehal in se prebudil. Desnico je nesel pod nos ter se pogladil. Široko, je razprl oči. Kam so vendar izginile njegove kocine? Ugledal jih je obeSene na stenah. Usedel se je na. postelji in pogledal po spečih dvorjanih. Stopil je na tla, razprostrl roke in čutil se je tako prostega in lahkega... Sklonil se je do najbližjega dvorjana... Zdaj, zdaj bo po njem. Zvesti služabnik je zastokal: polemičen, 47. Aladin, 48 n«' kaki. NAVPIČNO: l. mandat. >• ak, 3, kak, 4. Aron. 5. Rabami 6. Bori*, 7, iris. 8. Jud, ^ em 10. Albina, 12. kapital*' zem, 14. sanatorij, 16. kra\'a' rica, 18. narejen, 20. klicat*’ 22. Milan 24. slive, 2li. mo”’ IZ KMETIJSKEGA VESTNIKA ZADRUŽNE POSLOVNE ZVEZE_V KOPRU Proučevanje sedanjega in bodočega sortimenta trte v Slovenski Istri Obnovo vinogradništva na novi podlagi zahteva predvsem zunanje tržišče in ne-rentabilnost mnogih vinogradov vsled neodgovarjajočili sort, izčrpanosti in bolezni Današnje sorte vinske trte i 1/3 (malvazija, beli burgun-v Slov. Istri so posledica go-1 dec in muškati) spodarskih činiteljev, ki so i Postranske in namizne sorte odločali in določali smer vin- 20 ski proizvodnji. Nekaj vloge jo imelo tu tudi ljubiteljstvo in osebna simpatija do kake sorte. Veliko število sort, ki so danes v naših vinogradih, ni v Prid naprednemu vinogradništvu. Omenili smo, zakaj je toliko sort pri nas v Istri, omeniti pa moramo še to. da je na raznolikost sort vplivala tudi trsna uš (filoksera), je v razmeroma kratki dobi uničila večino naših vinogradov. Nov način vinogradništva je postal težavnejši in dražji. Pojavile so se nove bolezni (peronospora in oidij) in težave pri izbiri novih amerikanskih podlag, na katera je bilo treba cepiti naše sorte. Na severu so obnavljali s cepljenjem na zeleno, tu pa večinoma s cepljenjem na suho na mestu in to večkrat brez zdra-yega kriterija pri izbiri sort in podlag. Material, ki je bil prej v vinogradu, je ostal tudi po obnovi. Uporabljali so večkrat manj vreden material in pa material, ki so ga kmetje prinašali od drugod iz bližnjih in daljnih vinogradov, posebno pa iz Italije. Na podlagi teh ugotovitev je nujno potrebno, da pristopimo k obnovi našega vinogradništva na novi podlagi. To zahteva predvsem zunanje tržišče, nerentabilnost mnogih vinogradov vsled ne-odgovarjajočih sort, izčrpanosti in bolezni (primer bolezni «colto curto» v Izoli). Pri tem se moramo zavedati, da sortiment ni nič stalnega in da se v razdobju življenjske dobe trte lahko spremeni, vinogradnik pa mora biti vedno na tekočem, kaj naj sadi. Zanimiv je pogled v bližnjo preteklost. Kmalu po prvi svetovni vojni so določili trsni izbor za vso Slovenijo. Ta nova izbira je izšla v posebni knjižici leta 1935. Takoj po drugi svetovni vojni pa smo začutili po- 2/3 modra (mala črna in burgonja) 1/3 (istrska belina, rebula, glera in namizne sorte 10%) b) NOTRANJI PODOKOLIS Glavne sorte 80%; 1/2 (merlot, cabernet, sau-vignon in refošk) 1/2 (malvazija, beli burgundec in muškati) Postranske in namizne sorte 20%: 1/2 (mala črna, modra brgo-nja) 1/2 (istrska belina, rebula, glera in namizne sorte 10%) Namine sorte je treba izbrati med sledečimi: Biser iz Csabe, Kraljica vinogradov, vse sorte žlahtnine, zlasti muškatne žlahtnine, muškat Ottonel, muškat madona Mathias, Afusali, Hamburški muškat, rumeni muškat, Gro-svert, Italija, Panseprcsse. Priporočljive ameriške podlage: Kober 5 BB Goethe 9, Rupestris du Lot (Montiko-la), Riparia x Rupestris 3309, Ber. x Riparia 420 A. Trsni izbor je obvezen za vse sektorje proizvodnje posebno pa za trsničarske obrate. Gornji sortiment so sestavili na konferenci vinarskih strokovnjakov vse Slovenije, ki so se sestali 11. marca 1953 v Mariboru na Institutu za vinarstvo. 7. Kje in koliko analiz zem-. refošk prišel ponovno do ve- lje naj se napravi? | ljave. Vsi so bili za to, da Na osnovi vseh teh razgo-|bi se tej sorti črnih vin dalo varov s posameznimi vino-j prvo mesto med istrskimi gradniki na terenu, smo pri-1 črnimi sortami. To bo mogo- dobro voljo in šli do sledečih ugotovitev: Pri obnovi vinogradnikov so vzeli za podlago predvsem Ripario Portalis nato Rupestris du Lot (Monticola), nekaj Solonis x Riparia 1816 in pred 15 leti Berlandie- ri x Riparia Kober 5 BB. Ripario Portalis so skoraj povsod opustili, ker ne prenaša večjih količin apna (najmanj od vseh ostalih naših podlag). Zaradi plitvih korenin ji nagaja že majhna suša, zahteva pa dobro in rodovitno zemljo. Tudi afiniteta te podlage z našimi žlahtnimi sortami ni prav dobra. To podlago so hvalili edinole v Vanganelu. Skoraj povsod pa so naši vinogradniki hvalili podlago Kober, ki poganja korenine globoko v notranje plasti zemlje ter zaradi tega zelo dobro prenaša sušo in uspeva tudi v najbolj apnenih tleh (nad 50% apna). Omeniti moramo še podlago Berlandieri x Riparia 420 A, ki je po lastnosti nekoliko slična Koberju in so jo svojčas tudi uporabljali. V našem delu Istre se je obnesla. Solonis x Riparia 1616 je prikladna za globoko, težko, sveže vlažno zemljo in prenaša do 25% apna. Precej .. j daj gojili in katere od teh bora iz leta 1935. Pričeli so odporna je tudi na slanost s' tem trsnim izborom pa! zemlje pri morju. Glede Mon-se niso strinjali vsi vino- j ticolc moramo omeniti, da ni gradniki v Slov. Istri. Po- izbirčna glede zemlje m jc trebno je bilo tudi vedeti za primerna za lapornato in su-mišljenje naših vinogradni- zemljo. Prenaša do 30% kov in zato je Zavod za pospeševanje gospodarstva v Kopru anketiral značilne vinorodne predele koprskega okraja, pri katerem so se posvetovali s številnimi kmeti — praktičnimi vinogradniki. Obiskali so sledeče kraje: Bertoke, Ankaran. Strunjan, Sečovlje. Sv. Lucijo, Dekane, Semedelo, Škocjan, Pobege, Cezarje Sv. Anton, Izolo, Vanganel in Novo vas. Pri izvajanju ankete so predvsem obravnavali sledeča vprašanja: 1. Katere podlage so dose- trebo _po_ reviziji. trsnega iz- ^ se naibolj izkazale? z izbiranjem gradiva za trsni izbor za Slov. Primorje. Na konferenci vinarskih strokovnjakov v Mariboru leta 1948 in leta 1953 so proučili in izdelali celotni predlog glede ugotovitve proizvodnih #ajo-n°v in določili spremembo okolišev ter trsnih izboro^ za Posamezne okoliše. Za vinorodni okoliš XVI. Slovenske Istre so postavili sledeči trsni sortiment; a) OBALNI PODOKOLIS Glavne sorte 80%: 4^3 (merlot, cabernet, sauvi-gnon in 'refošk) 2. Katere bele in črne sorte sc se do sedaj najbolj izkazale po donosnosti, kvaliteti in odpornosti proti boleznim in katere bi prišle v poštev pri nadaljnji obnovi? 3. Katere namizne sorte so se do sgdaj najbolj obnesle, -njih pozitivne in negative* laičnosti? 4. Kako se obnašajo poedi-ne sorte pri vzgoji na latni-kih in iste sorte, če jih vzgajamo v vrstah (kordoni)?. 5. Vodne razmere posameznih okolišev? 6. Možnosti komasacije zemljišč? apna. Vinogradniki so pred lagali, naj bi preskrbeli čiste podlage in sorte, ki bi jih potem ponovno preizkusili. Glede sort so si bili vinogradniki edini, da so pred italijansko okupacijo slovela istrska črna vina in to v Trstu m na zunanjih tržiščih. Prvo mesto med črnimi vini i je zavzemal refošk. Refošk je sam ali v mešanici z drugimi črnimi sortami bil znan vsled svojstvene arome in prijetne kisline. Danes refošk ni več tistis ki je bil pred leti. Nekateri nasadi re-foška so zelo stari (nad 50 let) in seveda od takih nasadov ni pričakovati donosnosti. Zemlja je gnojena enostransko, ponekod preveč z umetnimi gnojili, ne da bi vinograd dobil neobhodno potrebne količine organskih gnojil. Tudi pri obnovi vino- če doseči z natančnostjo pri selekciji in z pravilno obdelavo zemlje tor gnojenjem. Po naših vaseh imamo še precej kmetov, ki so dosegli pri refošku visok in kvaliteten pridelek. Od ostalih črnih sort, zaželenih na terenu pri bodoči obnovi vinogradov bi prišle v poštev; kabernet (pri Zavodu za pospeševanje gospodarstva v Kopru so dosegli donos 6.2 kg grozdja po trti v latnikih, kar bi znašalo na ha 160 Q grozdja), merlot in mala črna. Refošk naj bi tvorili obe sorti t. j. sorta z rdečimi in zelenjmi pentljami, ker rdeči daje značilno aromo zeleni pa prijetno kislino. Obe morata biti pravilno zastopani, ker ena brez druge ne data kvalitetne pijače. Sorta mala črna dosti obrodi, toda vino ni kvalitetno (9 do 10 stopinj alkohola). V poštev pa pride za domači konsum in deloma kot namizna sorta za notranja tržišča. Kabernet in merlot pa dajeta fina buteljčna vina. Te sorti pa sta malo razširjeni, Preizkusiti jih moramo na raznih podlagah in v različnih zemljah in legah. Od belih sort se predlaga: brgonja bela (gamav beli), malvazija in razni muškati. Vinogradniki so povsod hvalili belo brgonjo, ki zelo obrodi in tudi daje vino dobre kvalitete z 13 do 14% alkohola. Preizkusili naj bi tudi sorte: Renski rizling in dišeči traminer Od kvantitetnih sort zahtevajo belino (bian-chera) in earniolo. Od namiznih sort predlagajo predvsem žlahtno (chasse-les), agoštano, Italija, biser iz Csabe in tudi radgonska ranina zgodaj zori, da pre- TRST, Ul. Coroneo 3. Tel. 3818 OluiSaue i)'ii plačilu DJe bo imm žal, ciko si boste nabavili čevlje v trgovini TRST - Trg tra i Rivi 2. lino veliko izbiro elegantnih moških io ženskih modelov v Jv Tako je bilo na Opčinah ob zadnjem snegu cejšen pridelek in ima lahen muškatni okus, mnogo sladkorja in malo kislin (izvrstno za rezanje vin z visoko ki- Kmetovalec v januarju Če še nismo, preorjimo njive, ki so namenjene za pomladansko setev - Pravilna higiena v hlevih • V vinogradih je dela dovolj - Pretakanje vina - Snaženje sadnega drevja in uničevanje škodljivcev ČEVLJE doliru in poceni dobite za velike in male v trsovim J&bip Tfcetni TRST, Ulica Vasaci 1U tol. liRBBI sameznih krajih. Pri sedanjem stanju so se ljudje- izrekli za relacijo med belimi in črnimi vini 70—80% belih in 20—30% črnih sort. To velja za obalni in notranji podokoliš. Glede načina vzgoje trte so _ - . se vinogradniki izrazili, da se gradov so se. in se se delajo | jr(e vzgojene na latnikih na- POLTEDELSTVO: Na njivi . in ohranitev telesne toplote, imamo ta mesec malo dela, Ako ni v hlevu prezračeval-razen da tu pa tam poglobi- i nih naprav, je treba nekajkrat mo njivo s tem. da skopljemo I na dan hlev dobro prezračiti, kamenje. V obalnih krajih pa j Poleg zdravega in čistega je več dela. Predvsem mora-j zraka privošči živini tudi do-mo spraviti na njivo hlevski I volj svetlobe, ki mora priha-gnoj, ki ga pokrijemo z zem- 1 jati v hlev skozi okna s pro-ljo, 'da se ne bo «kadil», s j zornimi šipami, nikakor pa j^ ,v, čimer zgublja najdražjo snov. , ne skozi okna, ki so zamaše- slino). Rentabilnost te, kakor j dušik. Kajenje gnoja je uha- na s slamo ali celo z gnojem, tudi drugin sort bi bilo se- Janje amionaka v zrak. Gnoj I Za nadaljnjo rejo odbranih veda treba preizkusiti v po-1 na... n i i vi naj bo stlačen v telet ne odstavljal prezgodaj napake, ko na izčrpno zemljo sadijo nove trte, in ne počakajo vsaj 4—5 let, da se zemlja odpočije in razkuži, Ti in še drugi vzroki so doprinesli, da danes refošk degenerira. Pri anketiranju so vinogradniki izrazili željo, naj bi s selekcijo pripomogli, da bi Kako bomo pospešili zimsko nesnost kokoši Zimska nesnost ima samo trenutno gospodarsko vrednost, ki jo lahko upoštevamo le toliko, kolikor ne gre na škodo plemenskega perutninarstva splošno bolje obnesejo, kakor tiste v vrstah (kordoni). Na latnikih trte bolje obrodijo (4—5 krat več) in toča jim manj škoduje. Nasadi v latniki pa veliko stanejo, ker je les zelo drag in ga je tudi težko dobiti. Obenem zahtevajo latniki sorazmerno dosti več dela. Zanimivo pa je, da so se izrekli starejši vinogradniki za latnike, mlajše generacija pa za vrste. Vodne razmere so v nižinskih legah zadovoljive v višjih predelih pa večinoma težaven, ker ni povsod izvirkov, niti ne vodovoda. Franc Vojsk-vin. nadzornik velikih kupih. Ce je le mogoče, preorjimo vsaj sedaj vse njive, ki so namenjene za pomladno se- in prenaglo. Isto velja tudi za mlade prašiče. Da ostanejo krave dalj časa mlečne in da se okrepijo, jih moramo Marsikatera naša gospodi- nesnost. Zato’ nekatere naše krmo od ranega jutra do a bi si želela da ji kokoši I gospodinje skrbe za zimsko mraka. Pozimi pa je dan kra-oi si zeieia, oa ji aonos | s ,ek ZatQ p0kiaciajmo že zgo- daj zjutraj, da bo imela ko- nj- — neso tudi v zimskem času.. nesnost tudi s tem, da vsaj ko so jajca najdražja. Zakaj I ponoči prenašajo kokosi v kokoši ne neso v zimi? Da j tople prostore. Koko«__name- kokoši pozimi" ne neso, jc do-J ste v toplem prostoru in , za prebavo in za preo.novo, <*la piirodno. Kokoši začno j skrbe. da jc v Jem prostoru nesti zgodaj spomladi in ne-1 stalno toplo. To je seveda 5" do jeseni nakar se prepe- j mogoče le, ce imamo malo rij o in skozi zimo počivajo | kokosi- Z večjim številom ko-ter se pripravljajo na pomla-i koši je stvar bolj težavna. V dansko besnost. ko so jajca I napredni kokošerej. danes Potrebna predvsem za valje-1 postavliajo v kurmkih clek-nje, Ce bi kokoši nesle po \ trične ogrevalne naprave m z'mi, tedaj bi spomladi, ko I na ta način pospešujejo zim« so jajca potrebna za nasad, sko nesnost. Prenehale nesti: primanjko-| Nadaljnji činitelj, ki vpli- valo bi plemenskih jajc. Za-1 va odločilno na zimsko nes- nost, je hrana. Nesnice mo ramo skozi zimo pravilno krmiti. Hrana mora biti obilna in raznovrstna. Za tvorbo koš dovolj časa za zobanje, za prebavo in za pi torej za tvorbo jajca t° je dobrodošlo, da pozimi heso le najstarejše kokoši, ki smo jih zadržali v jati le zaradi spomladanskega v n I j e n j a Dalje je prav, Ha | jajc potrebuje nesnica mno-Pozimi neso jarčice, ki so za- j g0 snovi, ker vsebuje tudi čele pravkar nesti in niso pri. ■ jajce mnogo prvovrstnih hru- merne zn valjenje. | nilnih snovi, V hrani mora Vprašanje zimske nesnosti biti predvsem dovolj bel;a-niuramo obravnavati trezno | kovim, tolsee in in zmerno in se ne smemo snovi. Nesnice pozimi dobro Prenagliti da bi dajali zim- krmimo, če jim pokladamo 5*ti nesnosti vso prednost. To zjutraj nekoliko /rnja, opol-I" se moglo maščevati. Žim-1 dne kuhinjske odpadke, v ka» ska nesnost ima trenutno go-; tere smo zamešali otrobe alt 8PoaarsKO vrednost, ki jo lah- pa smo dodali nastrganih go-ko upoštevamo le toliko, ko- | moljev (korenje, pesa), zve-likor ne gre na škodo ple-’čer pa zopet zrnja^ predvsem htenskega perutninarstva. Ce hočemo v zmernem, to koruzo in oves. Zelo dobro vpliva na nesnost, če dajemo kokošim posneto mleku. Vča- apeševati''"zinisko nesnost, mo- sih dodajamo klajno apno ali ramo Tmefi takšne kokoši, k. zdrobljene jajčne lupine lir 8.500. povročljiva vsota ■„____750.- realna cena lir 7.750.- Nabavite si ga v Bazovici, Padričah, Trebčah, na Konkonelu in v Velikčm Repnu. Prodala vsakovrstnega električnega materiala, sprejemajo se naročila za električne inštalacije. CENE UGODNE IN NA OBROKE Tvrdka M. S0S1Č-SGSSI OPČINE - Trg Moate Re 4 - Tel, 21155 in 21154 KOLESA ŠIVALNE STROJE, RADIOAPARA-TE tN DRUGO dobite v veliki izbin tudi na obroke v TRGOVINI UAIEZ VVA1TER UHHti/lU, tal. 22323 limet cestici i ji c Iti ščite nas! TRKOVIIV/l km i: ms n m STIHI,II,V lil Dl!II 11,11 TUNI' - Strnila ver-clila , per riNiriu - lol. 11-176 Umetna gnojila, krma za živino — prvovrstna inozemska semena ,in semena lastnega pridelka — sadnn drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice i. t. d — Poljedelski stroji in druge potrebščine. Odgovori predal 37-338 Ooipra s* vse vrst* oglasov cw NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 Ur, Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 dlu. Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst tl.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega inozem. tiska. Drž. založba Slov«, nlje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tek. račun prt Narodni banki v Ljubljani 606 . t «92 — Izdaja Založništvo tržaškega ttska 1). zoz - Trst