Leto XIII -1965 o - Številka glasilo novomeških gimnazijcev ✓ .... - -v r . Tl . . : ■ S •r 1 '-v t ■■ ' ; : > ■ . • / t- .r-\ . l; l ; - .; i ~~r. X TC_ ST ZJZ: SPETIC*. ST-Z^C* SZDIiA L ^riZ!' STE-7C VAV' • RTT A/a: združitev - de eli ncr m kom vij . novo testo ne paletah in v 1 it-rratu^i. ne* intervju - odgovarja iLUTJ VCLI-lVVVfSVA nagg,y . trikotniki včasih hh.^unov . stonnice mtri . nrs/.n^van ja v go "a1' glavni uredili' SL; \TC SPL7HAL odgovorni urednik Jr\. ^ UKA' uredniški odbor NINA GOLEŽ IL/-I-: UAERELJ "EPA R01IČ ilustraci ie I7LČIZ K~'ELJ in DARK'' DUH tehnični urednik DA n7 ~'RE'~a: naslovna stran . MVpk komelj - nadmlinski 'yyj' "RED cm^-prnjj mentor in korektor fRC7'. JC^ SEVER « cena izvoda dinarjev x T •-* r-: '-'T **« r^rr-t OiiV<---- JiJ '.RACI 'TRALCT', IA L. 1°. kj: ^ r T ■'n 1_J L. < V' / ""C, D/ 3 D STORILI SL TI J 10TALTTL- Q CIT ■~r'* -r\ 'T’-TTTT Tr^ rj O »; ±.j. - v X —j v . ±jlv\ o , - ''slavl.ta:"' ''o v/ KORAK K; J REJ JRL^I .J , IL TL LTSTA S TIH;."rc'Rl ' LATI. V3JD"rISKf' T T O^L0 CLi SIL" V2DNA A D°V^LJ KV/ LTKLIKI R-'V"T, A TL C A S TL ICTTVI SATU," KLR " TSTL FRLVLJ PRIDNO pofTLJ/LT ■ R” T" KaICORT^LT J L, ZV LLT/'r- SL POSLAVLJA ~ "D VAS. /..L’ "C ST, DA DT rASLED’ JL L.IT'' STL.TCL ~L D°L - PRITLr ~LL JVC JI- DRALCL “V DODALE TUTT "i J VL~ SODELAVCE”; CD J ' BITJI :TL'TTLLT F/ S. VED/ -'L "RT DRLI D^DFDL 1'JL,TA OD J'' "CK r''L-SKLO/ LLTA 1064/65: >1/ o Iva zadnji seji komiteja aktiva Z IS -mimogrede: bila je k na. redkih, ki so bile dobro obiskane - je pr1' šlo do žolčne debate o tem, ali na i se aktiva Z.iS in dolskih skupnosti Gimnazije in Učiteljišča združita ali ne. Ja - sno je, da bo do združitve slej ko prej nričlo; to je zdaj) ko sta oba zavode združena, le še vprašanje časa. Združitev teh organizacij pa bi lahko prinesla več škode kot koristi v času, ko je na obeh zavodih še dovolj članov. Povsem razumljivo ie, da bi škodljivo voliVčla predvsem na tiste sekcije in krožke, ki na' enem izmed obeh zavodov le životarijo, na drugem na ima ^o večje število privržencev. Tak ie primer marksističnega krožka oziroma debatne, a kluba, ki i nr na Uči tel ii ''ču veliko članov, na na'-'cm na le nekaj. Zakaj? Peščica gimnazijcev b1 se izgubila v množici članov uči tel jivnižke-ge’ marksističnega krožk' ! Z tem bi n? Gimnaziji na i-deološko-noli t": š ;em področju zavladalo popolno mrtvilo, ki ga jo vsekakor laže preprečiti, kot pa pozne ie vse začeti znova. Drastičen ^r1 'er k tudi Sortno društvo, se i bi z združenjem'več j emu številu, mladih Sort; mikov onemogočili aktivno nastopanje, baše vodilo mora biti še vedno množičnost in predvsem- množičnost, "ažurni"ivo je, k' bi z združenjem dosegli večjo kvaliteto, a že , re le žarko , je na ibolje, da se združijo kar vse novo .eške "ole. : ri cr Ci .no: i ;e in Učiteljišča se sicer bistveno ra--V kuje, saj gre slednje v likvidacijo, vendar je na~e mnenje, da bi bilo trebe z združitvijo počakati do takre t, ko na U'yi tel jišxu ne bodo več mogle obstojati organizaci je zaradi '■remajh. ega “tevk; članstv- . Zaenkrat pa ':e -i trdo. or1stno P' 'k b"lo n?vereti sodelovanje med organizacijami obeh xol, da bi ob potrebi . ako j lahko or 'xlo do združitve . l a žalost o- kakšnem močnejšem'sodelovanju do-zdaj nismo mogli: govoriti, saA sta si bila oba zavoda večna rivala na skoraj vseh področjih. Dokler se ti odnosi ne izbcrliča io, bi bilo še posebno nepremišljeno poveriti o čem več kot o tesnejšem sodelovanju. Pustimo zato času, da vse spravi v svoi tek! Rešitev bi bila torej v tesnejšem sodelovanju ali na le v ^ormalni združitvi, medtem ko bi obe orparizEci 'i *e vuanre4 samostojno delovali . 9999999999 9 999rr 99 Sedmege aprila le.tos je slavilo Ilovo mesto 600--jubilej, odkar je dobilo mestne pravice. V teh dolgih šestih stoletjih je doživelo velike, vesele, burne in žalostne čase. la njegovem obzidju so padali iurlci, skozi mestna vrata so korakale tuje vojske, vse jih je prekril mah, a liovo mesto, ki je kljubovalo času, ognju in kugi, doživlja danes svoj prerod. Ke mislim obnavljati no zgodovinskega pregledh ne kulturnega pomena našega mesta, ampak bi iz novomeške umetnosti, ki mi je po čustvovanju najbližja, rad nanizal le nekaj neurejenih drobcev, i.ovo mesto kot samotno gnezdo na pečinah nad Krko gotovo, že od nekdaj vabi umetnike, da ob poraslih bregovih reke razpno svoja stojala. Že sama barvna slikovitost Brega in strmi vzgon frančiškanske cerkve nudita čudovite, neizčrpne motive. Zato se sprašujemo, ali niso Časi, ko s.; je bilo treba boriti zgolj za obstoj in so muze molčale, uničili mestu marsikatero umetnino. Malo verjetno se zeli, da bi Novo mesto ob toliki motiviki premoglo do začetka tega stoletja le nekaj svojih upodobitev. Kajstarejšo podobo hovega mesta nam je ohranil redovnik Joliannes rlobuc.ciarich, iz leta 1604. Z bežnega krokija že jasno vidimo breške hiše pod Kapitljem, zadnjih nekaj bajt pa je nakazal kar s črkami; ITouo mest o.Olobucciari— chova skicirka z vizitacijakega popotovanja po Dolenjskem (v njej so skic še nekaterih dolenjskih krajev) je ohranjena v graškem muzeju Joamieum. Druga znana slika Bovega mesta je delo Valvasorjevega ba- krorezca Trosta; objavljena je bila v Valvasorjevi topografiji Kranjske in kasneje v Slavi vojvodine Kranjske. Hovo mesto je bilo tedaj za Ljubljano prvo mesto dežele; obdano s trdnim obzid jem(del le—tega je še danes viden na Šancah) in s številnimi stolpi, v zavetju zidov pa se je stikala množica hiš in cerkva. Trost je po tedanji šegi marsikatero stavbo, ki je bila zakrita od drugih, tudi dvignil ali premaknil, saj ni imel umetnostnih teženj — njegov smoter je bil le ohraniti značilnosti mesta. Iz zgodnejših časov hrani Dolenjski muzej akvarel novomeškega frančiškana Skolle in dve olji barona Rechbacha, iz leta 1836. Iz približno iste dobe sta še dve litografiji Novega mesta, ob njegovi petstoletnici pa je tiskar Tandler izdal še majhno litografijo, natisnjeno v Gradcu. Prejšnja stoletja so nam ohranila, kot vidimo, le malo podob našega kraja. Upoštevati moramo seveda tudi d' jstvo, da je tedaj prevladovalo predvsem slikanje figur, medtem ko je krajina stala v ozadju. Slikanje Novega mesta pa je v zadnjih desetletjih.vzcvetelo tako bohotno, da se s tolikim številom slik kot naše ne more postaviti skoraj nobeno drugo slovensko mesto več— to pa največ po zaslugi umetnikov Božidarja Jakca in Vlada Lamuta. Jakac je odkril in pokazal lepote novomeškega Brega daleč preko naših meja, ohranil nam je stare Hovomeščane, ki so bili nekdaj živi del mesta. Nekdanji novomeški dijak, mladinski pisatelj Josip Vandot je zapisal, da še zdaj pričakuje vsak hip, da se prikaže izza vogala ta ali ona osebnost, ki je nekoč posegala z veliko silo v novomeško življenje. Tedaj je bilo Novo mesto polno lepote, polno romantike, polno umetnikov, ki so tu našli večne ideale. Vlada Lamuta, ki je slikal z naglico, kot da bi vedel, da mora prehiteti čas, imenujemo pesnika Krke in skrivnostnih vrb ob njej. Dolgoletni profesor na naši gimnaziji se je prezgodaj srečal s pošastim.-' Mrtvaškim ptičem, a za njim so ostali vsepovsod raztreseni grafični listi in olja. Lamut ni slikal motivov, ki sc sami ponujajo paleti, ampak je odkrival lepoto v polrazpi dlih hišah, v na jzanikrne j— ših- delih mesta. Čeprav roje: v Čatežu, je bil vselej No— vomeščan —po srcu. še Josip Germ in Ivan Vavpotr.Č sta bila naturalizirana Novomeščana, nekdanji profesor novomeške gimnazije in naš največji mojster zahtevi :ga akvarela Janez MeŽan pa nam je dal nekaj nepozabi ih podob. Svoje kratkotrajno bivanje v našem mestu so uspešno izrabili tudi slikarji Bogdan Borčič, Zdenka Golob-1orčič in Izidor Mole. Med 1.svetovno vojno pa sta se ^ mestu šolala slikar Ivan Čargo in pesnik ter slikar uože Cvelbar. Bilo bi čudno, da bi mesto kot je nase —polno romantike, čudovitih motivov in bogato kulturne tradicije— ne rodilo umetnikov. Prelistajmo monumentalno, a žal nedokončano delo dr. Steleta :Monumcnta artis Slovenicae:: in videli bomo, da je že pred več stoletji baročni slikar Jorg Hans Peldor G-aiger izšel iz našega kraja. V mestu je slikal še baročni umetnik Bngelsehalk, pomemben Valvasorjev sodelavec pa je bil iovomel čari Ivan Koch, ki je ilustriral Val— sorjev "Theatrum mortis humanae;l —prvi del po Holbeinu , drugega in tretjega pa z izvirnimi bakrorezi. Ivropsko slavo je dosegel naš rojak, znameniti Slovenec Andrej Šega, medaljer na kraljevskih dvorih Ivrope. Več desetletij jo v Novem mestu delovala znana fračiškan— ska kiparska delavnica, ki je s svojimi kipi zalagala bližnje in daljne cerkve. 1'udi k, sne je so to umetnostno zvrst nadaljevali posamezni kiparji in podobarji, med njimi mojstra Kušljan in Ažman. Kot poslednji Mohikanec pa v svoji delavnici poleg starega gimnazijskega poslopja še vedno vztraja kljub devetim križem na hrbtu kipar, rezbar in restavrator, umetnik ranče Vodnik, la bo, kot kaze, zaključil to, v Novem mestu nekdaj zelo cvetečo umetnost, ki ima veliko zaslugo, da ju predvsem v preprostih ljudeh vzgajala estetski čut. Čeprav Novo mesto hrani eno največjih umetnin Jugoslavije -Tintorettovega Miklavža— smo lahko najbolj ponosni na u— stvarjalnost naših rojakov in zadovoljni, da je Novo mesto za šest stoletnico obstoja dobilo Dolenjsko galerijo, ki bo lahko edina dostojno predstavljala našo slikarsko dediščino. ii mmmeJke heiedine matu vuji Idilično Novo mesto, od mnogih mojstrov in diletant v upodobljeno na platnu in papirju, je tudi v literarnih stvaritvah zaživelo nemalolcda j: spregovorili so stari zidovi, zacvetela je pisana barvitost polj, gozdov,Gorjanc e v in Krke .Sprehodi ob tej lepotici, ki beži 'od mesta in se vedno znova vrača vanj, večerne ure na širokem gotskem trgu, razgledi pr ti Gorjancem in Trški gori sc doživetja lepot in puščajo vtise, ki se včasih kot mavrica med Krko in "agov log ujamejo v pesnikove besede. Novo mesto nam je več literatov rodilo, marsikoga od drugod je za vedno priklenilo vase, večkrat pa je bilo samo omenjan v bolj in manj pomembnih delih" slovensko kr* /u. tv x Z O zvesti mestni spremljevalki Krki piše v latinski ver-'žih že Valvasorjev scdelave: , plemič Pavel Hitler Vite-zovic , prav tako pa govori ' njej sodobnik Prešerna, Bc-venut Crobath, v svoji pesmi. Josip Jurčič pa v povesti. " KIoštrski Žolnir" v dveh besedah opiše novomeški semen in strmi Breg. "Vidiš tu",pravi,, "z novomeškega predmestja, s-jČandije, sloneti koče vrhu skal, da se,bojiš,vsak hip se zvrne ta in ona v Kri o,ako bi se kak vinski Štempihar naslonil nanjo."Fran Levstik pa je o naši metropoli med drugim tele doneče besede zapisal:"Kaj delaš, sloveče mesto,, dolenjski Jim?"Tudi njegov Zlatorepec iz"Desetega brata"j e v Novem mestu prav rad pil v Stenje-včevi gostilni,v hiši,kjer se je več desetletij kasneje rodila lika Vaštetova. Ilka-pranečakinja krčmare e Jere, ki je Trdini bajala gorjanske bajke-je z ljubeznijo in preciznostjo odkrivala o-met z mestnih zidov, zakaj vselej jo je belj zanimala preteklost.Novo mesto v času reformacije z znamenitim proštom Poljcdorjem de Montagnano(ta je v Benetkah pri Tintorettu naročil oltarno podobo sv.Nikolaja)je opisala v Gričar jih,mestno podobo v času francoske okupacije pa na .1 slika"Uporl'VHPodobah iz svojega šivljenja"je Vaštetova že zopet posvetila del spominov mestecu svoje mladosti pred šestdesetimi leti.Preden je nastal ^Izobčenec",je pisatelji'-.a temeljito proučila portret Janeza Trdine,barda do^ lenj^ke " zemlje in ljudi, Približala nam je človeka in’-u-stvarjalca:moža, ki je dobršen kos iživljen-japprebll.iin presnoval na dolenjskih poteh,na cestah proti Bršlinu,na Gorjance... Sam Trdina je popisal več svojih romanj- od tedaj,, ko je stopil na nekdanji kandijski most pa vse dokler se ni izgubil med brezami onstran Gorjancev.Njegovi "Izpreho.di v Belo krajino" , "Doktor Prezir," , "Vedež" # "Sveti Feliks" , " • 11 J.etnica" , "Dve 1 jubici"-da"Bajlc in povesti o Gorjancih" ne omenjam-so res vredni,da jih Dolenjci poznamo,saj se gode sredi nas.VDveh 1jubicah"stari Tfcdiha pravi,da se je nekoč le zato v Novo- mesto napotil,da bi Primičevo Julijo videl. Trdina danes počiva v Ločni,odkoder je preko Krke prekrasen razgled na gorjanske gozdove in košenice,Julija,ki jo je Tr-odina prišel v Sovo mesto gledat^pa že sto let leži tam na "gričku pri svetem Miheli".N jena soseda sta Slavko Grum,ki je prav med novomeškimi zidovi našel snov-za"Dogodek v me ^-stu Gogi",in pesnik pa pisatelj otroških črtic Janko Leban. Leban je mimo pokopališkega zidu stopal vsak dan počasneje in ko je začutil,da mu je smrt že prav blizu,je zapel tisto prežalostno:"Na gričku pri svetem Miheli’..." V novomeške čase Napoleona sta poleg "vaš v e to ve posegla še dva moža:Ivan Lah v"Brambovcih",Fran Detela pa je napisal : 1 Mj povest"Hud"L časi".Ko je prišel na ugledno novomeško : giflinazijo,ki ji je bil tedaj Detela direktor,Dragotin Kette, pa še je razživela vsa šolska mladina.Dr sam bradati dijak je vzburkal mlada srca na. šoli in tedaj v Novem mestu skorajda ni bilo gimnazijca,ki bi sc pod Kot tej evin' vplivom ne uril v pesnikovanju.V Ketteju,ki je bil resničen pesnik,pa so mehka novomeška pokrajina in njena roža Angela pa mesečne noči na trgu z vodnjakom zanetili in zapustili veliko ljubezen.V prelepi pesnpvo Krki se zrcali vsa'ref'"" 1 tiha žalost korenjaške-ga Ketteja,ki je moral iz 'teh čud o vi :'o tihih in mirnih krajev oditi na krvava polja-, "Idi jol Adi jo?1 "n nadarjenega pesnika in slikarja Jožeta - Cvelbarja je usoda prav tako potegnila izmed stihov in barv... Zdaj osamljen počiva na tirolskih hribih. Novomeški dijak je bil Janež Pucelj,ki je v gimnazijski list "Izpod Gorjanoev"pisal pesmi o' dolenjski zemlji,o njeni prisrčnosti. Pisat el j Ivan Zorec pa je lepo dijaško življenje v naši gietropoli naslikal v romanu"Iz nižav in težav",Tudi Miran Jarc je dni,ki jih je bolj preš arij al kot preživel na ovinku Krke, nanizal v svoj tekst "Novo mestoNo vd-mesto :mesto .kjer je skupaj s prijateljem Dorčijem(Jakeem}s xnjal o čudoviti prihodnev sti,se s takim veseljem učil irancosčine,ljubil pesnike in komponiral za svoje gosli«..JirčeV .prijatelj,glasnik ekspresi-N' onizma na Slovenskem.Anton Poatevšen,pe je pisal verze o lepi ■mladosti okrog. Grmn pa Gtotne'vaši,Zanimivo pesem o mestu,kjer p.Hugo lin Sattner strune ubira v hjemvpp; j c spesnil metliški pesnik Engelbert Gangl;ih še i . lahko našteval... Novo mesto je bilo mestene roj-tvarin travnik mladosti pa življenja Milana Puglja. V verzih..p. jih Jr? zopijal' Župančič'' "~ v spomin nanj,vise Pugljeva us, da in-'živi jen ja vseh njegovih Dolenjcev,ki so-zajeti v polje med Trško goro in Gorjanci-kri in srce Pugljrvih novel In pesmi " ' " e "K tej zemlji bil sem prikovan z ljubeznijo.In čvrsto* Pozabljen sem odšel in zrn -1 ia.i Vsi pridete na vrsto,* S prav tolikšno ljubeznijo j - 'tkala pesnica Vera Albrehtova iz drobnih spominov n . m ..-s teče svoje mlad osti prisrčen zelen venec liričnih črtic"Nekoč pol G o n j anci"H e s t o nad Krko,odkoder &e:- Je pesnic as, slon-č^a na* 2 grajo sirar ega stol pa-T^ert,r čeVe "hi š e-s re č e vala z Gor-jVinci. "Gorjanci--, vi- mojk prva, z ve s:ta 1 j ub ez en! !Blo d ii'a sem p. sVi-»tU; št;i*-:mela- v vs e vi£ j e,mogočne j s,e.* vrho,ve;, gledala vse bogatejša »polja,srečavala vse bol3 razgledana ljudstva. Pa vendar ste ostali najlepši,da vas nisem nit i za tr za trenutek'zatajila." Mesto nad ICr ko,pa Gor janci, kamor se je vselej p o vrač a. la... ''Pr išli so novi rodovi,katerim Gorjanci niso več meja v svet.Me poznajo več zgodb,ki sem jih jaz kot otr ok doživela, iles, zgodbe so zbledele,Gorjanci pa so ostali. Zmeraj isti in $dor jim bo prisluhnil,se jim bo kot jaž zapisal za vse 'čase. " Se mnogr-kdo je nastavil pero na papir,da bi • zapisal• kafko^i še o mestu,ki se-staro in tiho-spreminja vsako pomlad in jesen in zimo.Zasanjani Krki je velik del svojega ustvar tajanja posvetil Jože Dular,Severinu šali ju pa je v "Osnutku za pesem"spomin na mladost odpr 1 srce:"Glej,tu je mesto, Pagov log in Krka!" D - Da;mesto,Paspv log in Erka so tu:tu je lepota in ljubezen in mladost.Čeprav kapiteljski zvon udarja uro pogosteje kot nekoč,je tu še idilika med zelenimi vali in mir pa romantika med rdečimi strehami... ^ ric:Ufl . rnergijo je. učila in popravl jala mlade igral' ce, ki igrajo v Linhartovi komediji Ta veseli dan ali Lati' cek se ženi, ko smo vstonili v dvorano Doma kulture. kdaj je Lila.na odru, zdaj pod balkonom, razlarala je, dopove— c ovala in, kadar ni slo drugače, kar precej močno zavp:" la. Sama nravi, da brez- dobre vol-'e no bi prišla daleč "Režijo te.igre sem vzela za zaoavo —delovno zabavo sicer— kajti zdi se mi, da bi mi že gotovo popustili živci, če bi jo vzc-la preveč zares. Saj tako jemljem vse v življenju,” "'e še pripomnila. Po veji nas je povabila na dom; ljubeznivemu vabilu smn se z veseljem odzvali m ob kavi smo ji zastavili nekaj vnra— sanj. Lup stvari nas je zanimalo, a zdaj smo v prijetnem klepetu pozabili na vsa ti sta standardna vnrašenja in pogovor je zašel na povsem drus ačen tir. Govorili smo o vsem mogočem, nekaj za inr vosti pa nam j e vseeno uspelo zabeležiti. Pa, saj vem je natančneje še predstavili nismo’ /.lenka Dole -Vrabčeva je doma iz Drenja, kjer je dokončala gimnazijo, nato pa je študirala v Ljubljani ne igralski akademiji in primerjalno jezikoslovje. Veliko jo notovala; to dokazuje množica dragocenih spominkov, ki. jih ima v stanovanju. Sicer pa govori kun tujih jezikov: angleško, >00. c osico, ne-ško in celo špansko, ki se pa je povsem sama naučilo, in kot nravi, pasivno srbohrvaščino. Pogovor se je sukal tudi o igri, ki i zdai režira. "Ve verjamem," pravi, "da bi uspela, če se ne bi vsake stvari lotila na pol za "šnas". Igralcem zamerim p-edvsem to, do ne hodijo točno na vaje i. do ne znajo teksta. Sicer pa se dobro razumemo, "es j e, čr včasih zavpijem nanje, a nikomur ne zamerim in prav ,ič jezna nisem. Tok je pač posel režiserja." Ste odi prali že veliko vlogi "Dolgo sem igrala v Mladinskem gledališču /Princeska z modro vrtni co, Princeska Ebenovina, Tonka v dveh ne'eljah/, v Eksperimentalnem gledališču, posebno drega pa mi je vloga lili tamnestrc v Sartrovih.muhah;.M ‘Tudi na TV ste že igrali? "Da, Celestino Lukrecijo. V kateri vlogi pa bi na.ira.ie igrali n: odrskih deskah? *'Lady. kacbeth, . ne, prečrtajte;. Tejreje bi upodobila Krgy v T. "'illiamsa "očki na vroči' pločevinasti strehi!" Leta 1061 je Alenka dobila Prešernovo nagrado za svoje delo S čim pa se kot svobodna umetnica še ukvarjate? "Prevedla sem že tri romanc, trenutno pa prevajam dve španski del4« Roman "ratrsnec 3nsil~o, ki ga je napisal Josč "'aria Za? de Cueiroz, moram le še popraviti, za Cankarjevo založbo m prevajam še /leidesa i rguedasa Pronrsto raso--' Ste v zadniem času dob:* li kakyno aprado? "Lan: je Via nagrajene moja mladinska radijska 4 gre Za- klad ur; ih veveric." Vprašali smo jo, kako zmore toliko dela naeenkrat. -e v L tubitani je obenem "tudi rala na dveh fakultetah in se povrhu še sama učila španščine, z'oj pa i,1 ra, režira, prevaja piše mladinske i?iške igre, dremati žira...in gospodinji. Pravi, da konzerv nrn- zares ne mara. Zasmejala sc je, nam snet natočila kave, ds b: laze tuiili jeziki, beseda je dala besede n spet smo se nogovarjeli o vsem mogočem. C tem, de raca potuje, o 1 ovem mestu, o pevcih in igrale"1", o bodočnost"1... Ivako vam je všeč l evo mc-sto'; "Komaj dobro leto sem tu...Tako je kot vsa druge mesteca: majhno,"vsi poznajo vse in jih obirajo po mili volji.' Tudi vam ne prizanese jo*7 "Saj sem se šc ^rivadila," se ,'e nasmejala. Tako smo klenetal" in klepetal' in bi jc ze zadnji čas, do se lenka prelevi v gospod: jo. '• i smo je hoteli več motiti, zahval'li se ji 'za prijaznost 'n se poslov*li. Tn želimo ji, da uspe z "Katičkom", da bi igrala ' agy-kaj bi naštevali- vse, kor si naibol' želi. NAJ Z 'v Ti 1 n ,i a z in "el o st, tojimo in se ;ledemo, e se ne vidimo. Trikotnik, trikotniki Telia, uoan j in hronenerna. Raornišl iaš? : < alost ne bo n-koli n slina, ampak vedno le t v o j a in n o ^ o. TšTemo se ssrnan: sivimo vsak svoje raškoseno Tivijenje, O Q x\W a f m n a z i/skg. Qa j ■ H Ll’ L T u r KI o V M E r R ! ,< C k Včasih sea sama in na ih n a in talcra L jokam. Vse ie tako daleč in obenem tako blizu tu nod aokrovon mojih nekdanji h sanj, ki so izginile kot pomladni veter v nal:'vu. Cstal ie le še ookrov, lupina, ki ne nusti čustvom, da bi ušle pod nebo in se do5; navala z oblački mladostnih iluz4 j. 1 jen svod ie tako temen in nokr: va modro veselo nebo, ki /.a i-nam tako reda. Ciuho ie tu notri in moj iok tu ne odmeva, vse je tiho, a naneto od or'čskove.e. 4a in radovednost'.<_e-lje premagujejo mračni svod, bijejo obunen boi in jaz /a opazujem, kot do nima nobene zveze z mano j. In glej! Naenkrat zasveti luč in nrazrn lun4na izgi e in s *et vidim modrino neba. Postanem vse večja in solze se mi nosuče, le šenroge mi ostanejo ar licih. Jr; tokrat stegnem roko, poigravam se s svoj-"mi oblačim na modrem veselem nebu... ...in n4hče ne ve, ca sem včasih sama 4n majhna in da takrat 4olcam. Slišim vpitje, brez barvnega spektra jo. Zakaj jo vpitje brez barvnega spektra? Včasih lajajo psi na Luno. Tudi d nos lajajo. Toča ne na Luno. hi je. Skrita je za. oblati. Človek se rji je zameril, psu pa je dolgčas po njej. Tudi zv,zd ni. mi Rimske ceste, ni Oriona, ni Koči jaza, nizvezd. Prižgal sem vžigalico. Morda sem hotel prižgati zvezdo, ki je ni bilo. E a j prej je zapraske t.. lo, nato se je zasvetilo in zadišale po žveplu. Vžigalica gori in sveti kot zvezda na daljnem obzorju. Zvezda ug- :,a. Dani se že.Ugasnila bo / kot vžigalica. Toda ta zvezda se ne sme utrniti. To je najina zvezda. Ma kaj torej lajajo psi, ce ni Lune? Stopnice, neskončno dolgo že hodim po n jih.-.Vzpenjam ■ se . 1 Tri sto .petnajst. Štiri sto dvaindvajset. Se. vedno'nisem: na vrhu., itarn neki se vzpenjajo te stopnice? Honda ne: k zvezdam!; Da. K. zvezdam. Vzpenjajo se k najini zvezdi-in, kohova prispela do vrha, upam, da ne ho vsega konec. Že srečujeva satelite, ki naju hočejo razdvojiti. Tesno se oklepava drug drugega in oba skupaj stopnic. De bodo naju razdvojili! hočem! Polž sem. Nikamor nc pridem. Strah mi leze v kosti zaradi dežja. Bojim se, da me ne odnese. Bojim se! Voda jo vedno višja. Odnaša me! Vpijem na pomoč. Sest ur že vpijem. Odnaša me dlje in dlje. Tako daleč sem že, da.vidim mojo zvezdo, ki zahaja za obzorjem. Čutim, da jo bom vsak trenutek izgubil. Se vedno vpijem. Z zadnjimi močmi se oklepam rešilne bilke, ki je nad vodo. Morda sem rešeni Morda ne bom izgubil zvezde! Vzpenjam se po stopnicah .zmage in vse bolj me prevzema spoznanje, da bom le dosegel zvezdo. Darko Duh: Kompozicija 65 I S «s / rkaznovcmjo. ir gafcJL O O o IC -C' 'c-ic ] r bi V pri srcu V:, d , Iv i» vidri-, s lev;-v j n rj i” H leV ? X';.. v r' nov.- - pr. i . Ted tudi ril Id:, ni bil:' v . Sp^m 1 s • v.:, i , le - r .-h i hu '" 3 ■ stom. V:, c pvejšnj' 1't , i - jr j b: ‘ z- dve - .. . žj le j n lici j" ;r ■■ vid t: nrav tv? .v.*: C. v 1 d 'ti, t- u - v~ L' : j t -pol pegi d m det-.2: , v • 3 ~-l. Sr .1' j , c;- ]l j h - i-1 m k j - - v 3 v • K „vi j v bu . • s i: c ' le- s- pil sil - d '1. i! U- v s- Ir t - . Q- .v 1 . Hild v c d V • ir . Tudi n d n- ’j 1 s st :... k rt ■ p . Več "* č: Z U"Vi s‘j ' v n: bdi -1: k ji; ii. :-p • « 1 S” s z : " k e V - t ž V-v C- ' 'V . 1 V" v . .. z drjim, - - ,v .i: : izv):.-n • c, - 0 ■ - J ’ č -» V G' V - r or. i p : . tl n j . bi 1 - c c 1 V T- d Z : .1 m.skrb: z - zn e 1. V - bi b ' v . du b b: 1: e 5b ll. d .1J- " v slu: b . ,1 \7 -d 1, k z ustne j stri:j m - ■ s s- .. ' V ' V " * , ' : imuni . v - tr b vic t - z mišk j t; } j s* j zv - Sil z 1: ; 3 nn 11. Iz ,p 2 ms k g-, pl še 3 -gr 1 pisne jr g b:. 2 b.:s d P. rud: ' .^'0 ■" vij je j negi P' r ztrg mm. v?tiču 1 pr' br 1- . jp. j ; sl'v, n t. P ' ^ ■ r dcvid .' pr 1 t.:! p- 3vaški p-vir. Izr -z obr -z o. ji je . gle sprmr j ,1. Pr.sv t i tudi b rva. inr- jan jo ja ves č=s ep zev 1. Z meglilo s. ji je pred c črni in vid 1. je 1" : -Pozdravi 3 t Vid:..." n t- n ■ j j p pir zdrknil iz rok .linj n sc- j* sklon 1, g" pobril :.n se sp t vp Šujice z zrl v Hild'. Odnr*a j eči ir le s tež vr prem g 1 j "le. "iZ le e pn.br: s '.n in' n^snm- n. je Vid s :Z5o :.i k: m j- n učil t k" mu trn 1 g - ti? Cernu neki jr. t k" st en ljub "-s um , s .j z ll r-j ' m k m j pez:?..v - km lu bo tud: t g le rac?" sr 1 • spm š ;v 1 . -Bi mi m "d m. gl k j v č -v v d t: srbi? Hej p '.r ni te pism ?- je js zbod 1 H r j T - k j j: sm - z.' 1, li ;)'■ rp v bi.j 1 ur ■ st ra b sede-, t d -•> t-.gi je pr. p- zv: zv-uvm. Her rr t k, j d gr v ril , j: še pri- pomni?. ; "Tor j tuliš' s" d- ki’ t . I R: s i vr. d:ir» gr v - v1 ti .is do. In: Ji št ve n ..h. t udn: n ni ,1 IjstVc . -V-lj. 0-3 g,3 .spl Če. slclsp-;t: Sr v. .1 ?" 1 .kvov vprašal, Jo H: Iva de.:: m or sla pr:*! 6 . -1 gu. V tr..autku s . j'e p d vč.T.a, 3-s:: naj tv-ob j • čim gl-..s a mu j u ;j la, - j s- v. n, k r g z •.. o mj, pr- z OOUG^S, a- p..?,.- k blagajn v s:, pbč J: Saj", v • p. 'd: la n. ulici' . P .-o sr ,3 jo sle : to- sl . v 1. . 1, d S V u :i:- 3V "š :a zr lev. or-lce n: - 1 Ta rj nu j ■ bile g_, 1 vsega, In r je str-n - I J.: -T d e- . - j . Hi -L • • v 0 v,, 1 s j : r - * 1 u v s s j le - V 0 d m 0.0, S 10: n j ' 01 SV ,1 :a -3 ' sp eb v::: 3 : 1. > : .5:0 . so n s g. ; ; .b it j 1 c 00 9 ge b - - g b- 1.1 slab " v c 1 g . e or d • 1 - : K" j.r V 5 '-V1U g' L z J ra v 1, v. '• d Z 0" :.vi 1 . T "T 0 rg .1 r _ s Al "P s s "10 -7 tv rj-- ?'•• en j- O- .. s 1; •" V • L=1 . v rz~ n bi ■se b s’c 0 j s e s G " 1 • i: . S "O rot *. V2;: •j S. 1 Vi d v ... go d-: ni • 0 kriva1 '0 1 0 na 7 : d . v -)CZv r V . X. d Z d . - n 0 i li - t li u 1 0 Vi v b: to 1 • 0 1 i so d bi1 ): 0 00: 3 - ' v :: f 1 s n - ■? - - - --J--- f sl clk > 0 zl b " 0-- 5 " i 3... :: 1 - j 0 - j 'ne 1 1 •?••• bo 1. Sp Vid rt: d c o f? ■■C \T m' 0 01 g-, 27 opni C.: li. ." 8 j: z bo or: 0.1 i k 0 i 0 1 . Ti c_rf "T- - ir j, So g st?" s sl dr j ' -, ,1 • tcljvlo rJ kriv ? n u v. i- 3 - loo k: a 1. 5 . r S OV j: 01 k: a- 1. 1 3x3 z t. ni vici el, 1: k: ž. los' Hi 1 . .. j ? n pr v: omenita". Tudi :: .1-: c ■ kraj. n j 1 'L j 8 1;.: -- ■h' V Gl <5 1 3 j sle' - • "'T' če s kriv lo Vido. Tv.ek s.. j 53 bil- t ckic 00s jo ; so-: z njim. -. jb- : .1 b j "d: s -b : o , • - .ost. iioie •r: e- . , d v vso- p- s o j e ■n v zli one n c: tnebne, d vsi vode, 4 -. Lil S. k: b-1 1.. j 3 b- :V 1 pr: M rj . V., z... v n j: ti . '"ib p- -podlo pr j t .j: c c sen imel , - ■ e* -z biti vso ni n gl. vi: go . 11.mio j s -20 v "* i— . Ho 1 je- pr zn v 1 med sr j ci 0 so -jočutil ncisrrr" ■ srce .-Uh, ljubi " d r::;i j o vzkl: Drevi, riesoci k. 1. . s^ t kleli . T r j -n ni II: Ido nič sl s 1.Tu d: sreč 1 'je ni več n o 3 sti. ii- j, c e Ig ^čšl iz togo Ipiaj je včasih' p e or sl: 1. fcot-.l so je. Hilda je •živel'.- 'Ivo in bn: z skrbne. Progurl. je že ko r lene mesečne dohodke in 00 v dnov če št c z h j la' done v. Z lovni-l:v__stko ročk nd , j' Vodol:..: .det j Hi Id kro lu :,.z^-d 1 , ek'"': j-brss cdprevljvl. n-y službene pot'vin je .Do : č: sc ji ptripr'-vrli -prisrčen" poslovilni večer. I-Ts sl vns" j bil ;r v bij on tudi Hild . Preč' j j bila z- ..čuki n ,.,kr j 3 ioiJŠ zn. ni ni-p-osti z.- gl 3 d 1 tu V Mr j n . T. v c. n jo Boris r. dol Hsv-rki z-ročni prst o. i.n.cč- j.? spr;-ggvvbllr- 1: j g ni j: v H besed . -Vsi so ^ .- vdaš o o e po-.XQ-3?<:tvili in Nevcnlci so cč, vvs-ljo. teklrpg. 'licih s Iz: H Tesno, -src c j i JTe bo ji tro.be v-:-a štv.dir ti. Dčv'lj bn t riidk.sk čn ■ pn. lesa v Fr: 110: j: in pet so: s la sta z. Borise::' lo-hko' poroči 1,. “V t m č s a b: tudi' st rr nje že gotove in emrpu bc.. g ? spod-n j:.1 , j .okov j nagi s d-j.l pik ve ek, L Tud:... Hi 15,::. jkp^bslg- 3 'on::,. Cb 01 je .častit -1 , n 'te p,j.;.5i:'ppL srdi:'' -v;'.;sy j 'p: st: r .Tio ro ..-:.iv: 1 . T nj m* Ig ':k; T .jo z To. .. £e, "o je fcuŽi V g -ort a In z njim. Tod nikjer je 'ni bil' ;n zon-i. Vs. .. . T : *. 1 '■ . . ,T . ' ' ,.v - . i : TTO' i' 3 5 1 - ' j - i --J 1 C S - S " Z, n:-1, sk-S:.. -rker in z t.- ::i r:->;Z-: _ 1 ko- .s 5 1. 3,1 j- II rj • . ITi f hr- - "" r.-.znilš.lj- - jv., z tv v. :i 15' 1. Tugi ko g -p z:1- »v.i • 1- v nji :i cl-.5' ni .so j - c ut- 1 n .- izmer sr '6:i gaj ir pr - j: več " j - t-i sovr r . cp zr-7 1 j. no k -j - . t. 1 len bo z, svr'1: 7 n J 1 Z V- * . "ir J v-p-.tg; T , V. t ši jo si - c .11“ rau je govoril v: st. S reg ver: 1 js. "Al: ti ug.-j tile - h-' vpr • š ..1, "R- s imeniten j J Ušiv : ljudi, •• .1 odvrnil . H ri j obču-zrl n pričel g—niti r v s kd tajili sede n: rn nel sp r gr; o n. k. j n s *eo j z g:. o ■ : . ir v ni c ug^dj ni čut:!,, v ten večeru, g t0. j: je bile vseeno, s koza s p o ge- rja. 1 rr- d-V Vici : ni vil. II rj- j govoril o študiju. Poved.. 1 jo, d, - - - X v :; • n — i v Ld -r t rpko ... sne hui 1. _ r; V ~ IT r' e •* - G ti. 7rr e 1 je po Vici. Tole • t - sil oči m j ve r š 1; • fe l. ist- ne n.. 1 ši? Pp sim m r- ti n r j m bi bil .d'bili drug -eug' - ::i pr v s m rj n j . ile -rdgev rj..j r.i, .: k'- z 1 si b" 1 p: iznd 't-. . ' v s on. p:i iobre;’s -• • feni v . L c- f4$-^ vil z" > X , \ X ■ . I ■ - . ■ \ .