ŠTUDIJSKA IH LJUDSKA KNJIŽNICA Trg svobode I 2250 PTUJ Sdpigalnica odpadkov na Časopis družbe Talum,d.d.,Kidričevo Kako smo poslovali v letu 1999 Povzetek poročila o poslovanju Taluma v letu 1999 je pripravila Lidija Hazabent, vodja Službe za plan in analize. V preteklem letu smo za potrebe blagovne proizvodnje TALUM-a proizvedli 74.884 ton elektrodnega aluminija, kar je za 182 ton več, kot smo planirali (plan 1999 = 74.702 ton). Od tega odpade na proizvodnjo v elektrolizi B 34.890 ton, kar je 46,6% vse proizvodnje elektroliznega aluminija v preteklem letu In hkrati 150 ton več od plana za leto 1999 ( plan 1999 = 34.740 ton). V elektrolizi C smo proizvedli 39.994 ton elektroliznega aluminija, kar je 53,4% vsega in hkrati za 32 ton več od plana za leto 1999 (plan 1999 = 39.962 ton). Planirano proizvodnjo elektroliznega aluminija smo uspeli ustvariti predvsem na račun obratovanja vseh elektroliznih celic ter poprečne povečane jakosti električnega toka kljub temu, da smo v elektrolizi B prav zaradi jakosti toka, ki je bila v januarju In februarju lani nižja od planirane in slabše kakovosti anod, s proizvodnjo elektroliznega aluminija zgolj v teh dveh mesecih nekoliko zaostali za planom. Zaradi tega smo zastavili novo organizacijo dela, ki je imela za cilj izboljšanje proizvodnih rezultatov na račun boljše kakovosti anod, kar nam je od marca lani tudi uspevalo. V začetku septembra preteklega leta smo zaradi dotrajanosti in zastarelosti izklopili stari sistem računalniške podpore procesnega vodenja elektrolize C In ga nadomestili z novim. Lani ustvarjena blagovna proizvodnja Talum-a (to je vse, kar smo lani naredili in je bilo kot kakovostna proizvodnja predano v prodajno skladišče) znaša 87.455 ton in za 15,8 % presega planirano. Na nadpovprečno rast blagovne proizvodnje je vplivala ustvarjena blagovna proizvodnja gne-tnlh zlitin v obliki drogov, ki je lani znašala 45.178 ton In je za 29 odstotkov presegla planirani obseg. Tako predstavljajo drogovi ob sklenitvi preteklega leta 52 odstotni delež vse blagovne proizvodnje Talum-a. Nadpovprečno rast blagovne proizvodnje smo v preteklem letu ustvarili še s proizvodnjo rondic in rondel, ki s količino 6.082 ton presega plan za 1,4 odstotka in s proizvodnjo izparilnikov, ki s proizvedeno količino 1.202 toni presega planirani obseg blagovne proizvodnje kar za dobrih 20 odstotkov. Blagovna proizvodnja livarskih zlitin In čistega aluminija za gnetenje v obliki bram za planiranim obsegom zaostaja. Oskrbljenost s surovinami in materiali je potekala nemoteno in v skladu s potrebami. Tudi oskrba z električno energijo je potekala brez večjih motenj. Od skupno dvanajstih izklopov elektroliz so bili štirje povzročeni zaradi izpadov večjih energetskih enot. V septembru lani smo recertifikacljski komisiji ponovno dokazali delovanje sistema Zagotavljanje kakovosti v skladu s standardom ISO 9001 ter tako za naslednja tri leta podaljšali veljavnost certifikata. Projekt Varstvo pri delu in zdravje zaposlenih je v fazi uvajanja. Po ocenitvi tveganj pri izvajanju del je bil Izdelan program ukrepov za odpravo pomanjkljivosti na najbolj ogroženih delih. Predvidevamo, da bomo sistem v celoti uvedli v uporabo v letu 2000. Podatki o gibanju poškodb pri delu nam kažejo, da se je število poškodb pri delu v letu 1999 v primerjavi z letom 1998 zmanjšalo za 31 odstotkov ( od 35 poškodb na 24 poškodb ). Cilj za leto 1999 je bilo 20 odstotno zmanjšanje. Zaposlitev novih delavcev je bila v preteklem letu omejena na zaposlovanje štipendistov in delavcev s potrebnimi novimi znanji. Kadrovsko prestrukturiranje se je odražalo v razporejanju zaposlenih med delovnimi enotami in službami, opredeljevanju presežnih delavcev, kot tudi v spodbujanju študija in pridobivanja konkurenčnih znanj pri zaposlenih. Ob koncu 1999 leta je bilo v Talum-u zaposlenih 949 sodelavcev. Glede na planirano število sodelavcev ( 958 ), je bilo stanje zaposlenih ob koncu leta za 0,9 odstotka ali za 9 sodelavcev manjše. Glede na stanje zaposlenih na začetku leta (981 ), pa je bilo stanje zaposlenih ob koncu leta za 3,3 odstotke manjše. Število zapo- slenih se glede na začetek leta ni povečalo v nobeni delovni enoti, niti v strokovnih službah. V preteklem letu smo ustvarili 26,138.511 tisoč SIT čistih prihodkov iz prodaje. Od tega odpade na čiste prihodke, ustvarjene iz prodaje na tujem trgu 18,237.185 tisoč SIT ali 70 odstotkov ter na čiste prihodke, ustvarjene iz prodaje na domačem trgu 7,901.326 tisoč SIT ali 30 odstotkov vseh prihodkov Iz prodaje. Čisti prihodki Iz prodaje so večji od planiranih za 27 odstotkov predvsem na račun povečanega obsega poslovanja zaradi več dodatno pretopljenega aluminija ter ugodnejših prodajnih cen aluminija od načrtovanih. Ob upoštevanju vseh stroškov iz poslovanja ter drugih in Izrednih prihodkov in odhod- kov, ugotavljamo čisti dobiček poslovnega leta 1999 v absolutni vrednosti 495.588 tisoč SIT. Po sklepu Nadzornega sveta smo ga v celoti razporedili v rezerve družbe. Povprečna bruto plača, izplačana na zaposlenega delavca v TALUM-u v preteklem letu, znaša 171.851 SIT In za manj kot en odstotek zaostaja za povprečno bruto plačo v Republiki Sloveniji v preteklem letu, povprečna neto plača pa je za 0,3 odstotka višja od povprečne neto plače v Republiki Sloveniji. Izvedli smo vse pomembne razvojne in investicijske projekte. Zaključenih je bilo 14 nalog, 15 je takšnih, ki se nadaljujejo v letošnjem letu. Novi cestnoprometni režim Projektna skupina, ki je s svojim delom pričela v marcu preteklega leta, je pripravila predlog sprememb na področju urejanja cestnoprometnega režima. Imenovana komisija je pripravila predlog sprememb na tem področju, le ti pa so bili nato z manjšimi popravki sprejeti. Sprejeta in izdana sta dva akta in sicer OP in NAVODILO ZA DELO. Osnovno vodilo omenjenih dokumentov je novi red na cestiščih z zagotavljanjem večje varnosti za udeležence, enostavnejše iskanje naslovnika ter znana odgovorna oseba za realizacijo in vzdrževanje prometnega režima Korenito smo spremenili odnos do cest, deponij, odlagališč in skladišč. Prostor družbe oziroma vozna področja smo razdelili na dva dela. Ta imata ločen in strogo določen prometni režim. V “Režimu prometa v območju proizvodnje” je predel označen in ločen od drugega dela s posebnimi opozorilnimi tablami “Območje proizvodnje”. Na tem območju poteka promet z raznimi tehnološkimi vozili in pripomočki, v njega pa se vključuje tudi ves ostali promet (pešci, kolesarji, osebna vozila, tovorna vozila, ...). Vsi udeleženci so na tem predelu v križiščih enakopravni in se morajo držati omejitve hitrosti (v obratih je hitrost 5 km/h, izven pa 10 km/h). Vozila, ki se vključujejo v promet iz obratov, se vključujejo na prednostno cesto (v svojih obratih skrbijo za označbe in seznanitev udeležencev v prometu odgovorni vodje DE). V drugem prometnem območju pa se odvija ostali cestni promet v določeni maksimalni hitrosti 30 km/h. Na posameznih odsekih pa je le ta omejena z ustreznimi znaki. Strogo smo tudi ločili nakladalno razkladalne deponije iz prometnih tokov (za začetek s talnimi označbami, če bo to premalo, jih bomo ogradili). Najvažnejša pridobitev je sproščenost cest, kar pomeni, da ob robu cestišč ne opazimo Novo parkirišče za tovornjake v Talumu več parkiranih tovornjakov. Za njih smo uredili parkirni prostor kjer morajo počakati, dokler niso urejene papirne formalnosti in tako ne povzročajo zmede na cestah. Nov je tudi način informiranja predvsem voznikov, ki prvič vstopajo na naše dvorišče. Vodnik po tovarni v sliki in pisni obliki jim kaže pot do ciljne lokacije, zraven pa lahko dobijo tudi ustna navodila varnostnikov Vargas Al-a in delavcev na tehtnici in prevzemu blaga. Vsa križišča so ustrezno označena s prometnimi označbami ter smernimi tablami, tako da je vedno nedvoumno jasno, kako se obnašati oziroma kako nadaljevati pot do cilja. Vzdolž glavne ceste od obrata proizvodnje anod do garaž gasilcev je na desni strani označena pešpot za vse delavce, ki se gibljejo v tem območju. Vzdrževanje celotnega sistema opravlja skupina v DE Promet. Pri strokovnih odločitvah sodeluje Služba varstva pri delu. Sam nadzor izvaja v glavnem firma Vargas-AI. Od lanskega novembra poskusno izvajamo željen prometni režim. Ugotavljamo, da je bistvena razlika proti prejšnjemu. Kljub vsemu pa se še najdejo posamezniki (nekateri tudi večkrat), ki jim ni jasno, da so na našem dvorišču in se morajo prilagoditi našim zahtevam. V začetku jih opozorimo preko naših dveh služb (Nabava, Marketing) in ostalih firm, za katere kršitelji vozijo. V najslabšem primeru bodo imeli prepoved vstopa na naše območje Taluma. Preteklo bo še nekaj časa, da jim bo kultura vožnje segla tako daleč, da opozorila ne bodo več potrebna saj ljudi izučijo samo primerno visoke kazni. Od letošnjega marca dalje bomo začeli nadzirati obnašanje v prometu resneje, saj so označbe in vse ostalo kar spada zraven v taki meri postavljene, da se udeležence opozarja in usmerja po celi poti kjerkoli v Talumu. Vsem udeležencem prometa na področju Taluma želimo srečno in varno! Edvard Dobnik in Srdan Mohorič Promet v Talumu V preteklosti urejanje cestišč, parkirišč in odlagališč v Talumu, zaradi znanih finančnih težav, ni sledilo stanju, spremembam v organiziranju in izvajanju transporta. Vse več je bilo tujih udeležencev v prometu, od hčerinskih firm, prevozniških podjetij, vse do najemnikov prostorov znotraj Taluma. Uničena vozišča so bila marsikdaj razlog za okvare tehnoloških vozil. Navodila in predpisi s področja cestnega prometa niso bili prilagojeni novi zakonodaji. V letu 1999 smo sprožili projekt, čigar naloga je bila ureditev cestnega prometa. V ta namen so bila izvedena ureditvena dela na cestiščih in parkiriščih, ter izdelane poti za pešce. V letošnjem letu bomo projekt zaključili, hkrati na enak način sprožili aktivnosti za ureditev železniških tirov in prilagoditev predpisov na področju železniškega prometa razmeram v Talumu. Bojan Žigman Povečanje proizvodnje v Talumu V zadnjih letih se ob več ali manj konstantni letni proizvodnji elektro-liznega alumija količina prodanih izdelkov Taluma povečuje na račun pretapljanja kupljenega aluminija. Razlog za povečevanje proizvodnje ni pretirana želja po dodatnem delu, pač pa predvsem po večjem zaslužku. Vodja DE Livarne Zvone Banko V letu 2000 se bo planirana prodaja zelo približala 100.000 ton izdelkov, trenutne razpoložljive proizvodne kapacitete pa so s tem skoraj popolnoma izkoriščene. Da bi lahko zastavljeni plan realizirali, bo potrebno kupiti več kot 20.000 ton dodatnega aluminija. Še leta 1996 je velik del prodaje Taluma predstavljal aluminij v obliki 20 kg hlebčkov in T-formata, danes pa tak aluminij kupujemo in z njegovo predelavo zaslužimo. To zagotovo ne bi bilo mogoče brez že izvedene tehnološke posodobitve. Žal samo povečevanje proizvodnje ne zagotavlja zaslužka pač pa je ta v veliki meri odvisen od cene uporabljenih surovin, proizvodnih stroškov, doseganja prodajnih cen in še marsičesa drugega. Z namenom doseganja čim boljših rezultatov, potekajo intenzivne aktivnosti na področjih raziskovanja možnosti uporabe cenejših surovin in Izboru najustreznejše tehnologije pretapljanja. Surovine Osnovni surovini livarne sta elektrolizni aluminij in kupljeni T-format. Ker kemična sestava elektroliznega aluminija omogoča proizvodnjo kakovostnih izdelkov z dodatnim pretapljanjem manj kakovostnih in Ruski aluminij za pretapijanje zato cenejših surovin, smo v letu 1999 začeli v peči zalagati odpadni oziroma sekundarni aluminij. Kot novinci na tem področju smo se morali praktično vsega naučiti, učenje pa še vedno traja. Količine zaenkrat niso velike, nekajmesečne izkušnje pa kažejo, da je uporaba odpadnega aluminija obetaven vir dodatnega zaslužka, ki se ga izplača izkoristiti. Pravilnost usmeritve potrjujejo tudi gibanja v svetovni porabi sekundarnega aluminija, ki se bliža 7 mio ton letno in narašča hitreje kot proizvodnja primarnega aluminija, ki znaša približno 20 mio ton letno. Tehnologija pretapljanja Za uresničitev napovedanega povečanja proizvodnje Taluma bo potrebno v livarni inštalirati nove talilne kapacitete. Trenutne aktivnosti potekajo na pridobivanju ponudb za Izbor talilne peči po kriterijih, ki bodo zadovoljili tudi najzahtevnejše ekološke norme ne glede na vrsto založenega materiala, ob istočasnem optimalnem izkoristku pri pretapljanju - področij, katerih ne obvladujemo kot bi to želeli. V letu 2001 lahko pričakujemo naslednji korak v nizu posodobitev proizvodnje Taluma. Tako kot v bližnji preteklosti zak-Ijučitev projektov MPPAL in Proizvodnje drogov, bo posodobitev tehnologije pretapljanja proizvodnjo dvignila na še višjo raven. Zvone Banko Zakon o varnosti in zdravju pri delu - drugi del Pravice in dolžnosti delavcev 1. Med delavčevimi najpomembnejšimi dolžnostmi je dolžnost upoštevati predpisane varnostne ukrepe, uporabljati predpisana osebna varovalna sredstva In opremo in dolžnost odzvati se na zdravstvene preglede. Kršitev teh dolžnosti pomeni kršitev delovnih obveznosti In razlog za prenehanje delovnega razmerja oz. odpoved pogodbe o zaposlitvi. 2. Delavec ima poleg navedenega pravico in dolžnost, da se seznanja z varnostnimi ukrepi ter se usposablja za varno delo. Pravico In dolžnost ima dajati strokovnim delavcem, odgovornim za varnost in zdravje predloge, pripombe In obvestila glede varnosti in zdravja delavcev pri delu. 3. Poleg pravice delavca, da odkloni delo, kadar ni bil predhodno seznanjen z nevarnostmi, ki mu pretijo na delovnem mestu, kadar ni bil predhodno zdravstveno pregledan, ima delavec tudi pravico odkloniti delo, kadar mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje zato, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi. 4. Delavec je poleg navedenega dolžan po zakonu tudi sodelovati z delodajalcem za izboljšanje stanja varnosti in zdravja pri delu. 5. Neopravičena odklonitev dela (zloraba zakona v svojo korist) pa mora biti tudi sankcionirana, saj gre v takšnem primeru za kršitev delovne obveznosti. 6. Za hujšo kršitev delovne obveznosti Iz delovnega razmerja, zaradi česar lahko delavcu preneha delovno razmerje, pa zakon navaja primere ko: - delavec ne upošteva predpisanih varnostnih ukrepov - delavec ne uporablja predpisanih sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu - se ne odzove na zdravstvene preglede - se ne odzove na poučevanje in usposabljanje. Prijava poškodb pri delu Novost, ki jo prinaša zakon je tudi v prijavljanju poškodb pri delu. Delodajalec (SVD) je dolžan vsako poškodbo, za katero je delavec nezmožen za delo najmanj tri zaporedne dni prijaviti inšpekciji zadelo. Prav tako je delodajalec dolžan prijaviti vsako kolektivno nezgodo, nevarni pojav ali ugotovljeno poklicno bolezen. V smislu zgornjega določila je odgovorni vodja del v TALUM-u (vodja izmene, obrata) dolžan takoj prijaviti vsako poškodbo v SVD oz. dežurnemu varnostnemu inženirju. Sodelovanje sveta delavcev pri vprašanjih varnosti in zdravja pri delu Delodajalec mora zadolženim delavcem za varnost in zdravje pri delu In Svetu delavcev omogočiti da sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela. Na ta način se doseže vplivanje na management s strani delavcev, ker Ima svet delavcev oz. njen predsednik neposredni dostop do vodstva družbe. Naloge Iz področja varnosti in zdravja pri delu, ki zadevajo svet delavcev, bodo posredovane svetu delavcev, ko bodo Izdani še izvršilni predpisi, ki jih določa zakon. Janez Šterbal Priloga k časopisu Aluminij Zakaj in kako? Odgovori rta vprašanja, ki se postavljajo ob možnosti izgradnje objekta termične obdelave trdnih odpadkov iz naselij v Kidričevem Kam z odpadki v Občini Kidričevo? (Predgovor župana Občine Kidričevo, Alojza Špraha in predsednika Odbora za varstvo okolja in požarno varnost Vlado Forbici) Predvidevamo, da v naši lokalni skupnosti ni občana, ki si ne bi želel živeti v čistem In urejenem okolju. Naše počutje in življenjski pogoji v urejenem okolju bodo dobri, ko bomo primerno poskrbeli tudi za naše odpadke, za naše smeti. Za kakšno ravnanje z odpadki se bomo odločili, je eno ključnih vprašanj varstva okolja. Sedaj odlagamo odpadke iz naselij na različne načine. Večina gospodinjstev Ima na dvorišču posebno posodo za odlaganje odpadkov, nekateri jih delno sežgejo na dvorišču, drugi jih odložijo na divjem odlagališču v opuščeni gramozni jami. Med nami so tudi taki, ki svoje odpadke-smeti največkrat odvržejo v gozd ali kakšen drugi neprimeren kraj kar ob cesti. Zakaj takšno ravnanje z odpadki? AH zato, ker ne poznamo Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/92 in 1/ 96) ali Pravilnika o odlaganju odpadkov ali našega akta -Odloka o javnem redu in miru? Zaradi potrebe po drugačnem ravnanju z odpadki, spoštovanja zakonodaje in predpisov ter skrbi za čisto in zdravo okolje, se moramo pri reševanju problematike ravnanja z odpadki vključevati v skupne projek- te na širšem področju. Odlagališča za odlaganje odpadkov v severovzhodni Sloveniji so večinoma že na tesnem s prostorom. Tako bo tudi naše v Brstju naslednje leto polno. V letu 1998 nas je Mestna občina Velenje povabila k podpisu Pisma o nameri za skupno reševanje problematike odpadkov. 0 ponudbi za skupno reševanje ravnanja z odpadki je na 14. izredni seji dne 26.5.1998 razpravljal tudi občinski svet Občine Kidričevo in se po temeljiti obravnavi odločil, da je potrebno in smiselno, da v projektu sodelujemo, ker sami ne moremo reševati tega področja. Občinski svet se je odločil, da podpišemo Pismo o nameri, kajti smiselno je skupno reševanje oskrbe odpadkov, skladno z zakonodajo in Nacionalnim programom varstva okolja, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije v septembru leta 1999 in je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 83/99. V njem je med drugim v poglavju “ODPADKI” v okvirnem programu do leta 2008 zapisano: “Učinkovito in za družbo sprejemljivo ravnanje z odpadki zahteva veliko število ukrepov in dejavnosti, ki so med seboj povezani in se dopolnjujejo. Postavljene cilje bo mogoče doseči ob najširšem razumevanju vpliva problematike odpadkov na razvoj ter ob soglasju najširše javnosti pri umeščanju objektov in naprav v prostor. Količine komunalnih odpadkov bo mogoče zmanjšati z ustreznim zbiranjem posameznih vrst odpadkov ter zagotovitvijo njihove snovne In energetske izrabe”. Program ravnanja z odpadki iz naselij napoveduje naslednje ukrepe: • predelavo In snovno izrabo biomase, • predelavo In snovno izrabo sekundarnih surovin, • oskrbo odpadkov s problematičnimi In nevarnimi sestavinami, • termično obdelavo odpadkov z izrabo njihove energetske vrednosti, • neposredno odlaganje na odlagališču. S podpisom Pisma o nameri se je občina Kidričevo odločila, da se pridruži še ostalim 56 občinam na področju SV Slovenije, ki so ustanovile konzorcij. To področje zajema 757.768 prebivalcev RS. Konzorcij je Imenoval Izvršilni organ - svet konzorcija, katerega član je tudi naša občina. Svet konzorcija se je od ustanovitvene seje 18.5.1998 do 5.10.1999 sestal na 7 rednih sejah in eni dopisni seji. Pomembne odločitve in sklepi sveta konzorcija so: 1. imenovanje članov projektnega sveta; 2. imenovanje strokovne komisije za izvedbo javnega razpisa za Izbiro izvajalca “ŠTUDIJE TERMIČNE OBDELAVE TRDNIH ODPADKOV IZ NASELIJ ZA SEVEROVZHODNO SLOVENIJO IN DEPONIRANJA PREOSTANKOV ODPADKOV PO SEŽIGU”; 3. potrdil je dve ponujeni lokaciji za izgradnjo objektov termične obdelave odpadkov (Mestna občina Maribor, TALUM Kidričevo); 4. potrdil sklepe glede javnega razpisa In Izbire izvajalca za izdelavo študije (TALUM Kidričevo); 5. potrdil sklep recenzijske komisije o izboru tehnologije za procesni sklop obdelave odpadkov, ki je kot najustreznejšega predlagala procesni sklop direktne termične obdelave odpadkov. Omeniti je potrebno, da je morala študija ovrednotiti tudi obe ponujeni lokaciji za morebitno izvedbo projekta. Študija je bila Občini Kidričevo dostavljena 12.10.1999. Organizirana je bila predstavitev študije za občinske .funkcionarje, prisotnih je bilo tudi nekaj občanov In novinarjev. Na 2. Izredni seji občinskega sveta Občine Kidričevo dne 15.11.1999 je bila poglobljena razprava o problematiki termične obdelave odpadkov in odlaganja preostankov po termični obdelavi. Sprejet je bil sklep, da izvajalec študije in Občina Kidričevo preko komisije za informiranje v sodelovanju z županom Občine Kidričevo pripravita zloženko za občane. Takšna je kratka predstavitev poteka aktivnosti za reševanje problema odpadkov iz naselij. Lokacija za objekt termične obdelave odpadkov še ni izbrana, vendar se vse bolj približuje čas, ko se bo to zgodilo. Z vso odgovornostjo se moramo pripravljeni in poučeni vključevati v ta projekt In prispevati svoj delež. Še težja je naloga pred Izvajalcem projekta, ki bo moral s popolno Informacijo pregnati strah Iz naše zavesti in nam jasno povedati, koliko bo dodatno obremenjeno naše okolje, naš življenjski prostor, koliko bo, če bo, razvrednoten ta prostor, In kako nam bo vse to povrnjeno. Sodobno ravnanje z odpadki lahko zaživi šele takrat, ko se zavedamo posledic svojih ravnanj, ko smo dovolj informirani In osveščeni ter odgovorni do okolja In bodočih generacij. Kakšen je sedanji način ravnanja z odpadki iz naselij in koliko odpadkov nastaja? Splošno uveljavljen način ravnanja z odpadki iz naselij je njihovo organizirano pobiranje po naseljih in odlaganje na bolj ali manj urejena komunalna odlagališča odpadkov. Veliko odpadkov konča tudi na divjih odlagališčih. V severovzhodni Sloveniji je 20 komunalnih odlagališč odpadkov. Večino teh odlagališč pesti pomanjkanje odlagalnega prostora, zato se bodo nekatera območja že prav kmalu znašla pred problemom, kam z odpadki. geni odpadki); • pribl. 25.0001 odpadkov, ki so primerni le za odlaganje (predvsem pepel, drobni gradbeni material,...); • pribl. 7851 odpadkov z nevarnimi sestavinami. Po napovedih za leto 2005 bo na obravnavanem območju nastalo pribl. 443.000 t mešanih trdnih odpadkov iz naselij, od tega bo pribl. 287.0001 odpadkov, primernih za termično obdelavo z izrabo njihove energetske vrednosti. Splošno uveljavljen način ravnanja z odpadki Kaj je narobe s sedanjim načinom ravnanja z odpadki? Kaj se dogaja v odlagališčih odpadkov Iz naselij? Na obravnavanem območju SV Slovenije, kjer so 103 občine, živi 853.975 prebivalcev (43% prebivalcev RS). Prebivalci in gospodarstvo tega območja so v letu 1998 "proizvedli” skupaj z gradbeni odpadki okrog 450.000 t trdnih odpadkov iz naselij; to je odpadkov gospodinjstev in odpadkov iz gospodarstva in obrti, ki so jim po sestavi podobni ali jih sestavljajo posamezne značilne sestavine gospodinjskih odpadkov. V preteklem letu je bilo odloženo na območju SV Slovenije okrog 400.0001 trdnih odpadkov iz naselij in sicer; • pribl. 260.0001 odpadkov, ki so primerni za termično obdelavo oz. jih je mogoče energetsko izrabiti; • pribl. 115.000 t odpadkov, ki jih je mogoče snovno izrabiti oz. reciklirati in kompostirati (kovine, steklo, papir, bio- Za snovno izrabo 28% Količine odpadkov Z nevarnimi sestavinami Za odlaganje Za termično obdelavo 65% Obravnavano območje s komunalnimi odlagališči Odlaganje je najmanj zaželjena stopnja v sistemu ravnanja z odpadki. Komunalna odlagališča odpadkov v glavnem niso urejena tako, da bi preprečevala neugodne vplive na okolje; zato bodo vedno strožji okoljevarstveni predpisi zelo omejevali možnosti odlaganja neobdelanih odpadkov, tudi če bi bilo na voljo še dovolj odlagalnega prostora. Pomanjkanje odlagalnega prostora za odpadke je v celotni Sloveniji zelo resen problem. V teh odlagališčih, ki jih Imenujemo tudi reaktorska, potekajo zaradi raznovrstnosti odloženih odpadkov in njihove reaktivnosti številni nekontrolirani biokemijski in kemijski procesi, pri katerih nastajajo In se sproščajo najrazličnejše, tudi nevarne in škodljive snovi; • na odlagališčih nastajajo izcedne vode, ki nosijo s sabo izlužene škodljive snovi; le-te na neurejenih odlagališčih nekontrolirano odtekajo in pronicajo v podtalje ter onesnažujejo tla, podtalne in površinske vode; • iz odlagališč uhaja kljub tehničnim ukrepom v zrak veliko plinastih komponent, ki nastajajo pri razgradnji organskih odpadkov in ki jih uvrščamo med toplogredne pline (metan-CH4, ogljikov dioksid—C02, nekatere organske spojine); na tono komunalnih odpadkov nastane okrog 150 do 250 m3 plina, ki vsebuje 40%—60% metana, 20%—40% ogljikovega dioksida, 0,1-0,7% vodikovega sulfida (H2S) In manj kot 4% različnih organskih spojin in amoniaka (NH3); • problem komunalnih odlagališč odpadkov kot velikih bio-tehnološklh reaktorjev je zlasti dolgotrajnost •razgradnlh procesov, ki potekajo v odlagališčih, njihova nepredvidljivost in nezmožnost njihovega uravnavanja ali kontrole; s temi odlagališči se okoljska bremena in tveganja našega časa prenašajo na prihodnje rodove, kajti po končanem odlaganju odpadkov je potrebnih vsaj sto let, da biokemijske reakcije prenehajo, emisije plinov in izcednih vod pa postanejo zanemarljive. 10% Kakšne so možnosti za oskrbo odpadkov iz naselij v prihodnosti? Količine odpadkov, ki jih vsi proizvajamo, so velike in še naraščajo! To velja tudi za tiste države, ki so se problema odpadkov začele zavedati že dosti prej kot mi v Sloveniji in so že vzpostavile sisteme gospodarnega ravnanja z odpadki v smeri trajnostnega razvoja ob upoštevanju naslednjih načel: • preprečevati nastajanje odpadkov na izvoru; • ločeno zbirati nevarne odpadke in tiste, ki jih je mogoče reciklirati oz. snovno ali energetsko izrabiti; • urediti varno in za okolje sprejemljivo odlaganje preostankov odpadkov; • preprečevati nastajanje novih okoljskih bremen. Takšne usmeritve je za ravnanje z odpadki sprejela tudi Slovenija. Ker odlagalnega prostora na območju severovzhodne Slovenije zmanjkuje, so se župani občin začeli dogovarjati, da bi skupno našli optimalno in dolgoročno rešitev za komunalne odpadke, ki bo skladna z okoljevarstvenimi predpisi in smernicami Evropske unije in Nacionalnim programom varstva okolja Republike Slovenije. Kako se termična obdelava odpadkov vključuje v te usmeritve? Termična obdelava mešanih odpadkov, preostalih po ločenem zajemu, predstavlja pomemben člen v sistemu ravnanja s trdnimi odpadki iz naselij, ki omogoča izrabo energetskega potenciala odpadkov, maksimalno zmanjša količine odpadkov, ki jih je potrebno odlagati, na odlagališču pa končajo samo nereaktivni, inertizirani in utrjeni preostanki iz termične obdelave. Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije In občine SV Slovenije so bile naročnik in plačnik Študije termične obdelave trdnih odpadkov iz naselij za severovzhodno Slovenijo in deponiranja pre- ostankov odpadkov po sežigu, ki je bila Izdelana v letu 1999. Študija obravnava tehnološke možnosti, investicijske zahteve ter finančne posledice uresničevanja predlaganega sistema ravnanja z odpadki, zlasti pa potrjuje, da je obravnavani procesni sklop oskrbe trdnih odpadkov iz naselij s termično obdelavo kot osrednjim tehnološkim procesom in končno oskrbo pre- ostankov najučinkovitejši ukrep v okviru kompleksnega sistema ravnanja z odpadki. Med vsemi pozitivnimi učinki pa je zlasti pomembno, da je to dolgoročna rešitev za pretežni del trdnih odpadkov iz naselij, nastalih na območju SV Slovenije. 1998 2005 2010 □ Odpadki iz naselij Odpadki, primerni za termično obdelavo Količine odpadkov naraščajo 10% termično obdelavo odpadkov torej izhajata ie vodna para (H20) in ogljikov dioksid (C02) s sledovi drugih snovi. V 100-letnem časovnem horizontu je vrednost globalnega grelnega potenciala za metan 21-krat višja kot za C02. Če še upoštevamo, da odpadki nadomestijo primarne energente in se uporabijo kot alternativni vir energije, je termična obdelava glede zmanjševanja nastajanja toplogrednih plinov relativno najugodnejša. Ker emisije C02 v Sloveniji naraščajo tako v prometu, široki porabi, s povečevanjem industrijske proizvodnje kakor tudi z intenziviranjem kmetijske pridelave, so ukrepi za zmanjšanje teh emisij težavni in dragi. Možnost zmanjševanja toplogrednih emisij s smotrnejšim ravnanjem z odpadki je zelo dobrodošla in jo velja kar najbolj izkoristiti. Kako bomo zmanjšali emisije toplogrednih plinov, za kar se zavzema ves svet ? Na odlagališču odloženi odpadki organskega izvora se počasi razgrajujejo in v pogojih brez kisika z različno dinamiko tvorijo metan (CH4) in ogljikov dioksid (C02), ki ju uvrščamo med toplogredne pline. Omenjena plina sta brez vonja in nista strupena. Metan prispeva 21-krat več k nastajanju “tople grede” kot ogljikov dioksid. V primeru končne oskrbe preostalih mešanih trdnih odpadkov iz naselij v objektu za termično obdelavo z izrabo njihove energetske vrednosti poteče proces razgradnje sestavin organskega izvora v odpadkih kontrolirano in zelo učinkovito ter v nasprotju s procesi v odlagališču izredno hitro. Pri termični obdelavi odpadkov se v kratkem času nadzorovano sprosti vsa potencialna toplotna energija, ki se pretvori v uporabno obliko, kot produkt kontroli- rane oksidacije pa nastaneta C02 in H20. Toplotno energijo odpadkov kot obnovljivega vira energije uporabimo namesto primarnih energentov, kot so zemeljski plin, kurilno olje ali premog. Čistilne naprave za čiščenje nastalih dimnih plinov zagotavljajo učinkovito in kontrolirano zmanjševanje škodljivih komponent v dimnih plinih. Tako se te pojavljajo le v sledovih. Iz dimnika objekta za Žlindra in pepel iz termične obdelave, ki ju končno oskrbimo z odlaganjem na odlagališče, uvrščamo med inertne odpadke. Le-ti na odlagališču ne tvorijo plinastih komponent. Zato takšnega odlagališča tudi glede tega ne moremo primerjati z reaktorskim odlagališčem neobdelanih mešanih odpadkov. Odlagališče 100% Odpadki Iz naselij 100% Termična obdelava Zakaj v TALUM-u ni zanimanja za recikliranje in kompostiranje odpadkov, ki sta po mnenju nekaterih prijaznejša načina oskrbe odpadkov? Zakaj slovenske usmeritve upoštevajo različne možnosti ravnanja z odpadki, v TALUM-u pa naj bi bil le objekt termične obdelave odpadkov? Koncept ravnanja z odpadki v Sloveniji vključuje tudi snovno izrabo, t. j. recikliranje in kompostiranje tistega dela ločeno zbranih odpadkov, pri katerih je to možno, kar naj bi se izvajalo v okviru regijskih reci-klimih centrov. Na obravnavanem območju severovzhodne Slovenije naj bi bilo vsaj 6 takih centrov, v okvira katerih bi pripravili za snovno izrabo in kompostiranje okrog 35% ločeno zbranih odpadkov iz naselij (papir, steklo, biološki odpadki). Preostalih 65% odpadkov, ki niso primerni za recikliranje oz. snovno izrabo, je možno temiično obde- “Sežigalnica” Snovni tokovi loti in izrabiti nphovo energetsko vrednost, jim za 90% zmanjšati volumen in jih hkrati inertizirati pred odlaganjem. Kot alternativni procesi termični obdelavi odpadkov se v zadnjem času večkrat omenjajo različni procesi mehansko-biološke obdelave odpadkov (npr. tudi procesi posameznih firm, kot so MUT, ORFA HER-HOF,...). Ti postopki pa niso alternativa termični obdelavi. Temeljijo na strojnem izločanju potencialno uporabnih sekundarnih surovin in na proizvodnji "gorljive frakcije" iz odpadkov. Sekundarne surovine, pridobljene iz mešanih odpadkov, je zaradi slabe kakovosti težko prodati, zlasti v Sloveniji. Vsi ekonomski izračuni ponudnikov teh tehnologij temeljijo na doseganju enakih tržnih cen kot jih imajo najčistejše sekundarne surovine. Nastala "gorljiva frakcija" ima višjo energetsko vrednost kot mešani trdni odpadki iz naselij, lahko pa vsebuje tudi nevarne sestavine; slednje je namreč v celoti v praksi skoraj nemogoče izločiti. Zato je potrebno "gorljivo frakcijo" še termično obdelati. Toplarne in cementarne kot potencialni porabnik "gorljive frakcije" žal tudi v Evropi načeloma tega materiala ne sprejemajo. Če pa to "gorljivo frakcijo" sprejmejo, je za njeno termično obdelavo treba plačati. Raziskave so pokazale, da je trenutno v Evropi takšna "gorljiva frakcija" žal brez prave tržne vrednosti. Mehansko-biološka pred-obdelava odpadkov in nato termična obdelava gorljive frakcije je možna procesna alternativa, ki pa bi bila za občane SV Slovenije dražja od termične obdelave neobdelanih preostalih mešanih odpadkov. Na območju industrijske cone Kidričevo je vrsto let obratovala proizvodnja predelave mineralnih surovin in lahkih kovin, na tej lokaciji je obratoval velik termoenergetski objekt; posodabljanje proizvodnje je prineslo vrsto kakovostnih izkušenj pri čiščenju dimnih in odpadnih plinov in voda ter pri ravnanju z odpadki mineralnega izvora. Zato TALUM v okvira svoje ograje poleg objektov za termično obdelavo odpadkov ne načrtuje še objektov za kakršnokoli drugo obdelavo odpadkov iz naselij. Reciklirni center Kakšni procesi potekajo pri termični obdelavi odpadkov iz naselij? Kakšna je masna bilanca procesa? V nasprotju z dolgotrajnimi in nepredvidljivimi kemijskimi in biokemijskimi procesi, ki potekajo v odlagališču mešanih odpadkov, zaradi česar prihaja do dolgotrajnega in nekontroliranega sproščanja škodljivih snovi, je za proces termične obdelave trdnih odpadkov iz naselij značilno naslednje: • uničenje organskih spojin pri visokih temperaturah In izločitev težkih kovin v odpadkih, ki se ob klasičnem odlaganju odpadkov na odlagališčih spirajo v zemljo in podtalnico; • proces poteka kontrolirano v vseh procesnih stopnjah; • škodljive komponente zajamemo s sodobnimi napravami za čiščenje plinov in tako prekomerne ali nekontrolirane emisije v okolje niso možne; so torej v celoti obvladljive, minimalne in neprekinjeno pod strogim nadzorom; • volumen odpadkov se zmanjša za 90%, nastanejo Inertni, zemljinam podobni preostanki, ki so popolnoma neškodljivi In jih je mogoče odlagati ali porabiti tudi kot gradbeni material; • sočasno Izrabimo energetsko vrednost odpadkov in tako varčujemo primarne energente. Celoten procesni sklop načrtovanega ravnanja z odpadki, obdelan v študiji, zajema: • zbiranje, prekladanje In transport odpadkov do objekta za termično obdelavo, • termično obdelavo odpadkov z izrabo njihove energetske vrednosti, • čiščenje dimnih plinov, ki izhajajo iz termične obdelave, • ustrezno obdelavo In končno oskrbo tekočih in trdnih preostankov, ki nastajajo pri procesu zgorevanja in pri čiščenju dimnih plinov. Izbran je najzanesljivejši proces termične obdelave odpadkov, t.j. sežig na rešetki. Izbrana tehnologija čiščenja dimnih plinov, 6.200 Nm3/t odpadkov, je osnovana na zahtevah glede dovoljenih emisij in postopka čiščenja, ki daje najmanj nevarnih odpadkov, ter investicijskih in obratovalnih stroških. Za obdelavo preostankov so izbrani procesi, ki omogočajo, da se preostanki oskrbijo tako, da ne povzročajo novih bremen v okolju. Energija iz procesa termične obdelave trdnih odpadkov iz naselij s predvideno energetsko vrednostjo 11 MJ/kg naj bi se Izkoriščala v obliki visokotlačne pare (400°C, 40 barov) v količini 3,6 t/t odpadkov oz. pri polnem obratovanju obeh procesnih linij 134 t/h. Ta para naj bi se transformirala v električno energijo ob istočasnem vmesnem odjemu nizkotlačne pare za lastno rabo objekta oz. za zunanje porabnike. Kakšen je objekt termične obdelave ("sežigalnica") preostalih trdnih odpadkov iz naselij? To je velika tovarna, kjer se odpadki kot vhodna surovina termično obdelajo tako, da iz njih pridobimo energijo, kajti energetska vrednost takih odpadkov je 10 do 11 MJ/kg, kar je več kot pri povprečnem lignitu. S tem postanejo skupaj s svojimi preostanki po termični obdelavi okolju neškodljivi. Glavni objekti v okviru “sežigalnice” so: • sprejemni in razkladalni prostor z zaprtim prehodnim skladiščem odpadkov, • sežigalna komora in parni kotel, • objekti in naprave za večstopenjsko čiščenje plinov, čiščenje odpadnih vod in obdelavo preostankov, • sklop turbine in generatorja ter zračno hlajenega kondenzatorja za proizvodnjo električne energije, • centralni prostor za nadzor in vodenje procesa, • objekt za administracijo/vzdrževanje. Prostor, potreben za vse objekte in manipulativne površine v Kidričevem predvidenega objekta, ki naj bi bil zgrajen po sodobni in preizkušeni tehnologiji, je okrog 4 ha. Skladišče odpadkov ima zmogljivost za najmanj petdnevno obratovanje objekta brez dovoza odpadkov tako, da se odpadki ne dovažajo ob koncu tedna in med prazniki. Iz skladišča se odpadki s posebnim žerjavom dodajajo v dozirni lijak, od koder padajo na rešetko, kjer zgorijo. Na rešetki je temperatura nad 1000°C, zato so preostanki, ki na koncu padajo z rešetke, inertni. V dimnih plinih, ki imajo temperaturo med 900 in 1100 °C, se v sledovih pojavlja del škodljivih snovi, ki so bile sestavni del odpadkov in so pri sežigu prešle v plinsko fazo. Plini v parnem kotlu oddajo velik del energije in se tako ohladijo, nato pa vstopijo v sistem večstopenjskega čiščenja plinov in izhajajo iz objekta skozi pribl. 65 m visok dimnik, kjer je tudi nameščena oprema za neprekinjeno spremljanje emisij v zrak. Tehnologija večstopenjskega sistema čiščenja dimnih plinov omogoča, da se iz plinov izločijo: • prah oz. leteči pepel v elektrostatskem filtru, • HCI, HF, S02, težke kovine v napravah mokrega pranja, • dušikovi oksidi v sistemu za denitrifikaci- jo, • dioksini/furani v posebnem filtru z adsor-bentom. Parameter Enota §¡111111 lili 11 lil' ififir 'w Značilne dosegljive povpr. dnevne 14ii!IIS!l»iwixp''T't: jfjl i 31 • ff«g ' Ul '