Št 40.
V r.orid, due 18. rruijn  1000.
Letnik II.
Izha.ja  vsak  torck   in  p«»t«»k   v
li'ilnii   ol)    II.  uri   |)i'(<il|)ol(liM'   /,a   inesto
Irr   oll   X.   111* 1    ])()]X)l<llH'   VAX   lll'/cll).
Slaii<> po pošti prcjrinaii ;ili v
(iorici n;i dom- posiljan celoli-tno 8 K..
pollotno ¦{¦  K.  in  (VI it W-t.no 2  \\.
I'roilaja s<i v (iorici v tobakarnah
Sell war/ v Šolskili nlicali in .1 <¦ I-
lcrsit/.  v iXiinskih  ulicali  ]io S  vin.
GORICA
(Kjiitranje ixriiinjc.)
Ureduištvo in upruvniatvo se
nahajata v «N a r o d n i tiskarni»,
ulica Vctturini h. St. 9.
Dopiso j(> nasloviti na uredništvo,
oglase in naročnino pa na upravništvo
<Goricc». Oglasi se računijo po potit-
vrstah in sicor ako se tiskajo 1-krat po
16 vin., 2-krat po 14 vin., H-krat po
12 vin. Ako so vočkrat liskajo, raču-
nijo sc po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič.
Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič).
Deželni zbor goriški.
(l/.v.  poročilo).
IX. in zadnja seja due 5. maja ob 10.
ni'i   prcdpoludne.
Ko se je poveril zapisnik poprojšnje
seje. oglasil s(v je /a besodo vladni zastop-
nik. da je prečilal odgovor na inlerpelaoijo
poslaiH'i'v i\v. Tunic in lovarišev zaradi
ra/.nili ncpiilir n<isl i na Goriških srodnjib
šolab.        Odgovor sino že priobčili  v si. ;J7.
Na to jo poslaneo dr. Vcrzi^'nassi
utemeljeval svo.j prod log zaradi pospeševa-
nja novib Irlnih nasa<l(»v v |>oIiIic^-1mmii ukraju
Gradiškem. I'o kralki razpravi, v katori je
i\v. Til ma pobijal drugi del predloga —
sprejol je zbor pi'vi del soglasno, drugi del
pa z vsomi glasovi ilalijanskili poslaneov
proli oniin slovenskib.
Porocovalec dr. Kggor. Načrl. zakona
zadevajoč ognjegasni red za dezolno glavno
moslo Gorico so jo odstopil deželnomu od-
boru z nalogom. da. ga izroči mestneinu za-
stopu v iiamen. da ga vnovič prouči inp)-
tom  prodloži  v  pribodnjem zasedanju.
Porocila linanenega odsoka. Poroče-
valoc Borbuč. Občini Idersko so jo dovolilo
2000 kron podporo za branilna dola ob
Soči ,.na planji" : Tolminski občini pa 14(>0
kron /a zgradbo branu na goronji strani
Sočinega mosla.
Prošnja gospodarskega sveta na Kam-
noin za j)odporo v svrho napravo enacih
brand ob Soci se jo odstopila doželnemu
odboiii za nadaljno poizvodovanje in z na-
logom. da poda svoje predloge v pi-iliodnjoin
zasedanju.
Poroeevalec dr. Verz egn ass i. Obrl-
no nadaljevalni šoli za košarje v Foljanu
se jo dovolilo 100 kron podporo. — Is.ti poro-
(jovaloc. 1.) Dovolilo se jo, da so razsiri in
[iroiiravna poslopje italijanskoga oddolka de-
žolno kmotijsko solo po predloženem obrisu
in s proi-aeiiujenim Iroškoin 14.;i()l kron.
2.) Doželni oilbor naj dä delo izvršiLi v
niojab jn'oracunjenoga troška delonia z de-
narjom deželnega zaloga, delonia pa z dr-
žavno podporo. katero naj si prizadeva do-
seci oil c.  kr.  minisl.erslva za poljodolstvo.
I'orocevaleo dr. (Iregoroič. Prošnja
mosüioga županstva Goriskoga za podeliiov
stalne podjjoro za ital. žonsko obrtno solo
in prosnja drnštva „Šolski donr' v Gorici
za stalno podporo slovenski žonski obrlno-
nadaljevalni šoli sta se izrocili dežolnemu
odboru v polrebne [»oizvedbe, pretresova-
nja in poroeilo v  pribodnjoin zasedanju.
Porocovaloc dr. Vorzegnassi jo
zadnji poročal o proraeiinu dtv.tdnoga za-
loga za leto 1900, kateri so je polrdil z
naslednjiini  kononinii  zneski :
A)  Po I re bš e i n e.
Ueilni    l/rcilni
kroiit'         kriMir
Potfl.       I. Za tlcžclni zbor.....      whtiO
¦'           II. Splosni  upravni stroški .   .    (i'i'ilO
III.   Za (li'/.clno pusostvo .   .   .     285(i
IV.   Za poljnlelstvo  in oliilnijo    17120      2i)S()(>
>^          V. Za javno varnosl   ....     U)i(iO
VI. Za /dravslvo......      71 10          1-01)0
»       VII. Za  (lol)roilflnc /avodc    .   .  21iVM)':\         20G1
¦     VIII.  Za uk  in  i/.ohra/.ho    .   .   .    WtfM       271(52
IX.   l'o(l|)orr  /.a okrajnc i'csle  .        üOO      -i.-7.-17i)
»         X. Stmski  /.a   vojaikc nanicnc      HiiH2
XI.  l)c/cliii dolg.......    Hi;i2S       1-1000
XII.  Ha/ni  slroški......        7f)O       1278f)
>     XIII.   l/.ndni stroški......                     Ü8O7O
f)0(i;il8    17-^)57
Sknpaj .   .   .                  ()7i-87.r)
15) /a lozba.
1 '0^,1.       I.  holi.  i/.   dc/..    pi'-nio/ciija    71(503
II.   Doli.   i/.   javnih   naslovov   I 'sl'hfl
III.   Drujri  dolio.lki    .   .   . __L      I 5-20
Skiij.a.j ...                    2;U);77f)
C) Pro niiiiij kljaj - -UiSOO,
v kojoga pokrilje so s(^ naložile: a) za colo
leto li)00. 1. doklada po 15% na zernljarino,
2. doklada po I7;/O na liišno-razredni in
najemninski davok, H. doklada po 20" 0 na
pridobninski in ;!oliodarinski davok, 4. dav-
ščina H() vinarjov od vsakoga lilra na dro-
bno poločonili opojnib tekočin navedonil» v
(•A. 1. H II loeka 1 zakona z due 18. tiMJa
1875 (dr/,. zak. štv. 84) in 20 vinarjev od
vsake.ua lilra v 2. loeki istoga zakonovoga
elena navedeuili lekoein ; b) za dobo od I.
junija do HI. deeombra 1900 5. doklaiia po
40'/0 na n/.ilnino vina, mošla in mesa, ().
davseina I rob kron od vsakega bektolilra
na di'obno poLoeeni^ga piva. 7. Davsčino od
piva in od opojnib tekocin so n<^ smojo
pobirati no pri izdolovanju. nili pri uvaža-
nju; 8. zastran natina, po kalcireni se ima
pobirati davseina od piva, zlasti zastran
oseb, od kaloi-ib in pogojev, pod katerinii
se ima torjati, glede kontrolne oblasti or-
ganov, katoriin je izročono pobiranje in gledo
kaznovanja prestopkov, veljajo onaka pra-
vila,  kakor za   pobiranje   erarski» u/.itnine.
Spoznavši, da pobiranje deželnib do-
klad na uzitnino in dtv.elnib davsein na
pivo in na žganjino v lastni upravi, bi
utegnilo bili dežolnemu zalogii v najveeo
korisL — in v namen, da se zapreei, da se
dezelna korisL no prepusti dobickarskiin
nanioram zasebnib podjetnikov, naroča se
deželnemu odboru, naj  prolrese in prodloži
dezelnomu zboru v prihodnjom zasedanju
naert zadovajoc: ustanovitev in vredbo de-
želnega užilninskega urada.
Kor so se resile vse naloge, s kateri-
mi se je iinel baviti deželni zbor v teni za-
sedanju, jo predsednik izrazil svoje posebno
zadoseenjo na teni, da so se tako dostojno
vrsilo razprave in da se je z združenimi
močmi omagalo ogromno delo — ki se je
bilo nakopicilo tekom preteklib treh let.
Voseil je naj bi zborovo delovanje obrodilo
zazeljeni sad in zaključil zborovanje z va-
bilom, naj gosp. poslanei vsak v svojein je-
ziku nazdravijo Nj. Vol. presv. Cesarju
Franeu Josipu 1. — Poslanei so se ternu va-
bilu odzvali s trikralnimi navduženimi vskli-
ki ,,Živio" in „Kvviva" in s loin jo bilo zbo-
rovanje koncano.
V resnih trenotkih.
Bosni Irenolki so, v katorib živiino, in
morda so resneji oni, katerirn gremo na-
sproli.
To je pripoznal sam naS presvelli
cesar, ko je govoril z zastopniki avstrijske
delegaeije v Budimpešti ininule nedelje. To
jo bilo v pogovoru s eeSkini delegatom Kat-
tanom. Clesar, obrnivši se do tega poslanca,
jo dejahyTudi deželni zbor češki ni izpolnil
svoje naloge, na kar je pripomnil delegat:
Obžalujeni, Veličanstvo, a' bilo je premalo
časa, zasedanje deželnega zbora se je vr-
silo ob tuziiib notranjih razmerab. Vaše
Veličanstvo naj ne dovoli, <la bi se češkemu
I narodu krsila slara prava, katera so mu
zagotovljena j)O ustavi. Ceski narod je bil
vedno zvest svojomu cesarju". Na to je
odgovoril cesar s posebnim povdarkom:
„Temu narodu .se bliža prilika, da dokaže
svojo zvestobo. Trenolki so zelo re-
s ni".
V teli besedab cesarjovih zveni skriv-
nostni odmev resnobe sedanjib dni, a se
bolj  resnobe dni, ki utegnejo priti.
Pa razmotrujmo nekoliko pomen teh
besed cesarjevih: zakaj pa se bliža treno-
tek, ko bo irnel češki narod dokazati svojo
zvestobo do cosarja in zakaj so morda baš
v teni poglodu trenotki tako resni?
Mi imamo tamno slutnjo, kakor da so
tronutki postali še mnogo resnejši po —
berolinskih slavnostih. Kaj pa bi utegnilo
priti, kar bi zamoglo omajati zvestobo
ee.skega naroda do svojega cesarja? AH so
stvari v Avstriji potrobno, ki bi zamogle
in   smele   omajati   zveslobo   do   cesarja
kateregakoli avstrijskega naroda? Da smo
avstrijski Slovani — pa vsi vprek — bili
vedno zvesti in morda najzvestejši avstrij-
ski narod, o tern je neštevilno zgodovinsko
potrjenib dokazov, a o češkem narodu še po-
sebej povdarjati potrebo njegove dinasticne
zvestobe, to zbuja tanine slutnje.
Ceski narod ne zahteva za se pod
žezlom habsburške dinastije prav nič dru-
zega, kar zahtevajo danes vsi avstrijski z
drugorodnimi Ijudstvi pod eno streho sku-
paj živeči Slovani in kar zabtevati imajo
naravno pravico, to je: kulturno in po-
lilično svobodo ter enakopravnost. z Nemci,
Italijani in Madjari pred prestolom habs-
burške dinastije. Do te svobode opravičuje
avslrijske Slovane njihova visoka kulturna
zmožnost, ki jih vsposoblja do baš iste, ako
ne celo večje veljave v zgodovini, kakor je
voljava Nemcev, Madjarov in Italijanov. Ako
pa Čebi še poseboj zabtevajo svojo državno
pravo, je to popolnoina naravno, ker imajo
Nemci, kulturno ne več vredni od Čebov,
isto tako svojo državno pravo in ker imajo
Čehi svojo slavno kraljevsko zgodovino za
seboj.
Ako boče Avstrija biti pravična na-
sproti vsem svojim narodnostirn, ne kakor
čisto nemška, rnarveč kakor rnnogoje-
z i č n a država o 1 i k a n i b narodov, tedaj
je težko umeti, zakaj bi se moralo dvo-
rniti o zvestobi češkega naroda do vla-
darske hi.se in zakaj da bi bili trenotki
resni tudi v pogledu te zvestobe?
Toda tu smo zdaj na točki, ki baš
vzbuja pomisleke. V Avstriji so poleg nmo-
goštevilnih Ölovanov, narodn-osti, ki tirajo
Slovane v nezadovoljnost in nestrpnost pod
krilom habslmrSke dinastije. Nemci v prvi
vrsti so narod, ki ozlovoljuje
avstrijske Slovane, — Nemci uprav so oni
član avstrijske narodne družine, poleg ka-
terega je obstanek vsakernu drugemu skoro
neznosen; Nemci so ošabni in lakomni na-
rod, ki nočejo niö vedeti o svobodi slovan-
skega rodu in od te ožabnosti prihaja vse
zlo v naši državi, da, rekli bi, vse notranje
homatije in nevarnost za državo sanio. Oni
imajo svoje ošabne načrte, na izvrševanju
kalerih idejo na dnevni red mimo vsakor-
šnih zahtev s 1 o v a n s k e n a r o d n o s t i.
Nemci so Čebom edino sredstvo za jam-
stvo zadovoljnosti češkega naroda, j e z i-
kovne naredbe, hoteli pokopati za večne
case in s tem svojirn korakoin prilirali
Čebe do obstrukcije v državnem zboru, ki
se    ne   bode   polegla   prej,   da bodo imeli
LIST E K.
Veliko obzinil — malo požrl.
lluski:  L. Tolsioj.
111.
Tu je bil sprejot v veeji vasi kot ol>-
^inar. Napojil je staret^, iu napravili so za-
pisnik. Sprejeli so ga, dali na pet duš 50
desetin. Ustanovil se je Palmin ler jel vo-
diti živino. Iniel je še enkrat toliko sveta
nego prej, in to dobre zemljo; in zivolo se
jo desetkrat ložc nego na slari zomlji.
Ali i In um j(^ poslajalo tesno. Hotel
jß scijali pšonico, a za to ni bilo zcrnlje
dovolj. Mebke zemlje je bilo kolikor je kdo
hotel; ali to je bilo h; za \% ali močne
zemlje ne. .Jemal jo j(; res v najom ; ali kaj
to. Da bi  imel svojo   zemljo,   bi   se   bilo...
Prezivel jo lako [>eL let. Ali ta sitnost
1 V(>dno iiajemati ptujo zemljo za. p-.šenico;
>n vcasih te se kdo preLočo... Da bi imel
svojo zemljo; to bi se bilo kaj.
A kje bi jo kupil? Kar niu jo jionudi
m°ž, ki je irnel 500 deselin in je prodajal
po c«ni. Pogajal so j«>, pogajal, pogodila sta
8« po J500   rubljev;   polovico   denarja   bi
imel prodajaloc poeakati. Ali tü pride k
Paboinii iinanji kupoc Baškiree*). Pomenila
sla s(i pri eaju. Kupoo pove, da je prisol
od liaskircev; tarn da j<; kupil zemlje 5000
desetin, in to za t.isoc rubljev. Pahom po-
v])rasujo, kako j<^ bilo. ,,No"' pravi —¦ ,,samo
slarejsine sein zadovoljil. Podaril sem za
100 riibljov sukonj, proprog, pa zaboj čaja
lei" jib najtojil /. vinom, kdor j(! botol piti. j
In po 20 kopejk s(mi plačal za desetino.
Ona zemlja jo prav dobra. Baškirsko zemlje
j(^ toliko, da jo ne prebodis v ononi lotn.
Ljudjo -- BaškircM — so pr<'prosti, |iiave
ovüi). Skoro zastonj so dobi  lain."
,.Nu", si misli l'abom: „(ieinu bi ku-
pil lü za svojib tisoč rublj(5V 500 deselin;
pa bi še dolg vzel na vrat: lam pa dobiin
labko loliko za oni denar!"
In res, pusül j(; hiso ženi, vz<kl seboj
delavca ler odšel. Y niestu jo kupil zaboj
čaja, darove, vina - vse kar je bil omenil
kupec.
Šla sta, šla 500 vrst daleč. Sedrnega
dne prideta do Baškircev. Vse je bilo kakor
je govoril kupoc. Živoli so v stepah, nad
roko v klobučinastib šotorib. Orali niso in
ne jedli  kruha. Po stepi se je   pasla živina
*) Turško pleinc v oronburški in pennski
^ubuiniji.
in konji se žrebeti. Ženske so napravljale
kumis (pijačo iz kobiljnega mleka) in sir;
a niozje so pili caj, pa jedli ovnovino ter
igrali na piščalke. Vsi so bili prijazni, veseli;
celo leto so imeli praznik.
Sprejeli so lepo našega Pahoma ter se
zgovorili ž njim s pomočjo tolmača. Pahom
jim je |)ovodal, da je prisel radi zemlje.
Pogostili so ga lepo, on pa jih je obdaril,
vsi so bili veseli.
Na to so ga hoteli so oni obdariti;
rekli so torej, naj pove, kaj mu je všeč pri
n.jih. On pravi, da mu je zemlja všeč. Pri
nas pravi je tesno in vsa zemlja obdelana,
a pri vas jo jo mnogo — take še nisem
videl.
„0 za to je labko" nasmejejo   se   mu
„zemlje dobiä kolikor   hočeš.   Samo  pokaži
z roko,   kje jo želiš.   Ali   vendar   —   prej
moraino povprašati starejšino".
IV.
V Leb pogovorih pride neki mož v
lisicji kuemi. Vsi so umolknili ter vstali.
!-lo je starejšina" voli tolmač. In Pahom
vzame najlopso suknjo ter jo da starejšinu;
in dal mu je še 5 i'untov čaja. Starejšina
sprojme to tor sede na prvo mesto. Baš-
kirci so mu jeli nekaj pripovedovati. On
posluša, posluša, se   nasmeja ter začne go-
voriti — ruski. „No,  to  je možno.  lzbiraj,
kjer ti ljubo. Zemlje je mnogo".
Kaj tako ; misli si Pahom. Ali to si je
treba kako zagotoviti. Sicer poreko: tvoja
je, a pozneje jo vzamejo nazaj. „Zahvalim
vas" — pravi „vi imate veliko zemlje. Ali
meni je ni treba mnogo; saino bi trebalo,
da bi bila odmerjena in da bi jo mogel na
se vpisati. Sicer bi   jo dali vi dobri ljudje
—   a vaši otroci bi mi jo vzeli".
Starejšina se zasmeje. „To je mogoče,
pravi. „Pa ti jo zagotovimo". „Nu" — pravi
Pahom — „pri vas je bil kupec; vi ste mu
podarili zemljo in napravili kupčijo. Nare-
dite še meni tako". — „To je možno", de
starejšina. „Imamo pisarja, pa pojdemo v
mesto in priložimo one pečate". „Kaka cena
pa bo?" vpraša Pahom. — „Mi imamo le
eno ceno: 1000 rubljev za en dan". Ali
Pahom ni umel, kaka merajeto: „en dan".
—   „Koliko desetin bo to?" „Nu — dejo—
,,mi tega ne   znamo   izračuniti.   Prodajamo
pa „na dan": kolikor v enem dnevu obho-
diž, to je tvoje;   in cena je  1000   rubljev".
Pahom se zaeudi. „Nu" — pravi — „so pa
bo veliko."
(DaJje pride).
češki zastopniki zagotovilo, dajo češkemu na-
roduza vselcj poravnana krivica. Besede ee-
sarjeve, katere je govoril delegatu P a c a k u,
skoro jamčijo za to, da se ta krivica po-
ravna, kajti cesar je rekel, da zagotavlja,
da se češkemu narodu ne bode godila ni-
kaka krivica. Beseda cesarjeva bi zamogla
skoro da pomirljivo uplivati na Cehe. Toda
znano je zopet, da si krivični Neinci no hi
storili nie iz toga, ako bi zamogli celo iniino
osebe cesarjeve marširati čez trupla Cohov
in v torn dejstvu tiči rosnoba trenotka, ki so
morda preje poojstri nogo ublaži. Kajti to
dejstvo upliva celö cez mejo   na.šo   države.
V   Berolinu   to   dni so jo innogo govorilo o
medsebojni   zvestobi    trozveznih   držav   za
slučaj  vojno s kako sosodnjo državo. JVlnogo
so jo pri torn naglašalo tnožuosl vojne Fran-
eije z Nemčijo, v katerem   slueaju   bi   mo-
rale posredovati   tndi Italija  in  Avstrija,  pa
tudi o moznosti   vojne   z  Musijo    in    Kran-
cijo skupno so jo govorilo. kajti tako vojno,
ki  bi  obraeunala z  nenf<ko  krivienosljo. so
irna Nomčija po |)i'avici  bali.   \s vseb  lakih
in enakih slučajih   bi   bilo   troba   račiinati
na zvestobo avstrijskih narodov, katori, dasi
skrajno   nezadovoljni s svojim položajom v
Avstriji, bi  morali   vondar   bili   pripravljoni
preliti svojo  kri za dinastijo   babsbur.Ško. ..
To so torej stvari, ki dolajo tronotke,
v katerih živimo, tolikanj rosnimi. No vonio
sicer, kako so zasueejo stvari v najbližjem
času, tako na obzorju našo notranje, kakor
i na obzorju ovropsko politike. lo pa bi bilo
želeli, da so za enkrat vsaj pomirijo viharji,
ki oneniogoi.ujejo rosno in niirno delovanje
v korist avstrijskih narodov v našein dr-
žavnoin /,boru.
D o p i s i.
1/ u 'iicljskili kro^ov. (Odgovor
d o p i s n i k u v ,.S o č iu). \r „Soei"' od dno
10. t. m. ,je dopis iz učit. krogov, ki jo bil
skoraj gotovo sostavljon v sporazuniljoiiju
naših dvoh g. zastopnikov, vse kaže na to.
Ker večina učiteljev nima „Soče", podajam
tu izvleček. Dopisnik so spolika na lern, da
se našima dvoma zastopnikonia očita ne-
briznost in nopostavno izvolitov. Sinešua
so inu zdi zahteva zavodnib učiioljov, naj
bi so odrokla svojoj časti, ker.sta bila ne-
j)oslavno izvoljona.*) Ti-cli, da stevilo uoile-
Ijov I. in II. vrslo popolnoma odgovarja po-
stavnomn šlevilu, tnli in so spotika colo na
tern, da štovilo učileljic II. vrsle presoga po-
stavno število. — Tovariši, kakošna euv-
slva so vas obbajala, ko sto proeitali ta
malovt'odon sad svojih tovarisev — ,.na-
prednjakov" in svojih zagovornikov ? ! Tn
stojita j>rod vanii v popolni luei vaša dva
zastopnika ! ! ,.(.osar clovek nima, ne more
dati.il
Sodaj jinia ze ne zadosluje voc nedo-
lavnost in nebrižnost za naše koristi, am-
pak odkrilo sta stopila v vrsto naših na-
sprotnikov, da udriliata po nas. (Sicor od-
kritosrčno povem, da jinia no pripisujetn,
niti ononiu, niti driigomu, niti oboma sku-
paj lolike zrnožnosti, ampak to jo sad ne-
kega drugega njune stranke ž njunim spo-
razumljenjem). Kakor so se našJi svoj eas
neki izvržki iz ueiteljskih (?) krogov, ki so pri-
občevali v „Soči" one nesramne in neumne
dopiso pi'oli našim tirjatvam, enako sodaj
In kakor tedaj, odprla je ludi sedaj „Soeau
svoje predale, da pj-ibajajo v javnost taki
izvržki. Naj bi vsaj g. urednik imel usmi-
ljenjo, (! V Op. Ur.) tor ločil pleve od zrnja !
Ako pa bo „Soča" tndi v bodoče j*i-i-
javljala take dopise, rnora odbiti od sebe
tudi zadnjega razsodnega učitelja.
I'roidom k posameznirn točkam !
1.  Naša dva zastopnika sta nepostavno
izvoljena, ker nobeden izmed njiju ni dobil
absol.   vooine   glasov ;   to   nepostavnost  jo
priznal sain c. k. dož. š. svet.
2.   Naša dva zastopnika   sta   nobri/na,
to ka/o d(jlovanje okr. s. sveta.   Ne sponii-
njam se dobro, ali mislim, da je bilo sedaj
leto, ko je nadučitolj  v Kanalu stopil v po-
koj, a še do danes nima naslednika v  1. pi.
vrsli. Nekateri učitelji so impruvili izpit učit.
sposobnosti že pred leti, drngi meseca   no-
vembra ininul. Iota, a niso še sedaj   stalno
nameščeni; se najvišja oblastva delujejo bi-
Ireje. Je-li niari  to brižnost?
*) Tuili   jaz   st'iii    iimi'iija, naj    si1 ju  h> pusti
V   okr. s. svclu, saj  tlosli  niiin  il;ik  in-   morcta   sko-
(Jovuti;  iiiordii v Umii &ISI1 odpro od\ sc oni tovari.^i,
ki  so jinia (Jali ^,\ns, ko spoznajo njiju značaj. Mlujži,
jc   odlioiiiik   «Sloge»,   a   ob   jcdiiciu pri ^iiaprediicj«
stranki ! Jainisov ohra/.. (Opa/., ilo]).)
'.K /ablova,da s(M)ilrcrola svojoj oasli.
jo poj olnoina opravičona. kor sla bila iz-
volj(Mia nejjoslavno in značajen tMov(»k bi
se no pomisljal. marvoO vrgel od sobe ptujo
ogrinjalo, no dičil  bi so s pavjim  porjoin.
4. Kaj so lo naj rocein k tnlilvi. da
jo v 1. in II. pi. vi-sti postavno sLovilo noi-
tolj'ov!
Tuili  ako  hi  to res   bilo.   bi   oni   n......
dopisnik no" imel loga spravljati v javnost.
v skodo s(^bi in svojim tovari.šcm. Jodnak
jo oiKMiiu ucitolju na Tolminskom. ki ni ho-
tel 100 gld. poviska na plau, l-ajo bi imol
nic; to so ucitolji. pripadajori ,.na[H'O(lni"
stranki !
\' gorišk. okrajn jo (51 slalno name-
soonib uc-iloljev (labko postrezom z inioni).
Kor določa postava. da jib ima bili 2 10 v
1. pi. vrsli in 4 10 v' II.. moralo hi jib bili
v 1. pi. v. 12, a v resniVi jib jc samo Jl.
.lo-li to  poslavno sloviloV
l'o pravici |>a bi moralo bili razmerje
šo ugodnojšo. \' okrajn je so ;"> lu'-ih'ljov s
sprk-evalom sposobnosti. Ako bi bilo kaj
brigo pri okr. š. svoLn za nas. hili bi do-
ticniki ze stalno namosreni (saj ,j<> dosli
mesl. kjor sln/.biijojo začasni iičiLelji. zakaj
so ne razpisujejo V) in v loin sluoajn bi
znašalo st(^vilo stalno nam.oščonib (id in bi
jib pripadalo loraj I. vrsli IH, II. vrsli 20 in
III. 27. Tako so postopa v lolm. okrajn, kjor
imajo nčilolji v okr. s. svetu zastopnika. ki
jo mož na pravem rnoslu. Kos je loraj. ka-
kor jo pisal nek do])isnik v ,.(Jorioiil. da so
godi   krivica  (i  nčilcljcm.
In ker nasa dva zaslopnika, kakor je
videli \l onega dopisa v ,.Soči-t, Ich raz-
mer no- poznata. sla malobrižna. Kar se \va
lice uciloljic II. pi. vrsle. mi niso razmere
znane ; ni mi znano in me Indi nc zanima,
je-li njih šlevilo provoliko ali premajlino,
vsakako je pa to grdo in neiimno. da se
dopisnik ob to spolika. ko se ima vendar
odino le g. iičiteljieam zabvalili, da sta do-
sogla oik^ glasovo. Ako jima je /.aI, oziroma
dopisniku. da ona neiliiljica n/.iva ..nc|io-
slavno" SO letnih gld., ledaj naj ledelnjela pri
c. k.. da povi'iie, kar -so ji je po ..krivie.i"
pripoznalo. Gospč. učiteljic^aiii |>a pripoi'o-
eanio, da se so It'sneje oklenejo našib dveli
,.dičnilr', oziroma njiju st.ranki1.
Mogo<T:o jo tudi to. Sa.j sc je žc zgo-
dilo. da jo c. k. oki'. s. svel nekemii ueite-
Iju na opolovano. o|)i-avieeno prošnjo (»ri-
poznal 2.") gl. opravilne dokhule. a revež je
šo sedaj ni prejcl. ker sc jc v prvi pribod-
nji seji zopet razvoljavil dolični sklep. (iosp.
zaslo])iiika, poskusita sroeo se z dolieno
koleginjo. morda se vama posree.i „pleme-
uilo" delo. hin c:in vec v knji^i vajinih
zaslug !
Take so razinoro gospod doj)isnik,
(da vain vraeam)! 1'ao res : eesar človck
nima.  ne more dali.
Politični razgled.
K položaju.
,,Slov. iS'aiod'' prinaša sledeči brzojav:
„Splošni parlainonlarni |ioložaj so ji>
znalno pooslril. in to po krivdi ininisli-skega
predsodnika Körborja. ..Poster Lloyd-' je
namroč v dopisu. ki ga je iuspiriral sain
'Körber, naznanil, da bo vlada privolila samo
v take pi'omombe načrla o nredbi jezikov-
nega vprašanja na Čoskem in na Morav-
skom. ki ne nas|)rotujojo drzavnemu inte-
resu, kakor ga vlada umoje, in glede katerih
sla sezjedinili obe intoresovani stranki. Vlada
ne bo privolila. da bi so pri li predlogi nia-
•jorizirali Nemci, raj si naj ostane pii sedanjih
krivicnib razmorab, ki so (leliom na skodo.
Sistem enostranskih koncosij na polju ravno-
pravnosti jo provzrocil sedan jo krizo, zalo
so je ta sistom opustil. Vlada se v torn oziru
tudi po obstrukciji ne bo dala uklonili. Ta
pomembna vladna izjava je ne samo Ce.be
nego tudi druge desničarske stranke moeno
razburila. Znano je, da je desnica hotela
Uobo odvrniti od obslrukcije s loin, da jim
je obljubila svojo podporo v svrbo premeinb(»
vladnega jezikovnega načrta. Zdaj so jo iz-
kazalo, da bi bilo lo broz poniena, ker bi
se vlada laki, zoper voljo Nemcev sklon'eni
premombi, postavila ]>o robu. S loin j<; Čv.-
hom onemogočeno. odnohati od obstriikcije.
Cobi jo bodo tudi nadaljevali z vso odloe-
nostjo. Tojo njih izvrševalni odbor žo sklonil.
Pa tudi na jugoslovanske poslance je to
razkritje vladm^ga načtdnoga stališča v ,.Po-
stor Lloydu" vplivalo tako. kakor bi jib' bil
kdo z mrzlo vodo polil".
Zbornica je našla v torn zasedanju
položaj nespromenjon. Mladočebi nadalju-
jojo z obstrukcijo, mnenj(». da vlada razpu-
sti državni zbor, ako nadaljnjo obslruk<-ija,
je neulomeljeno. ker vlada bočo poskusiti ]>roj
še s §. J I., |)i-(ulno razpusti državni zbor.
Levičarji   se   posvetujejo, kako   bi   zadu.šili
eesko obstrukcijo. L(n7it:arjem ugajajo vladni
predlogi v toliko, v kolikor soglašajo / nji-
liovimi naeeli. Naeelniki leviearskih strank
so baje izvolili posoben odsek. ki naj se-
stavi naert zakona o uvedenjii nemško^a
državnoga jezika.
V   soji  od   10.  t.   m.  ;e   v  ogrski   dele-
gaciji  naznanil vojni  ininisltM* Kriogbaminer.
da   bode  prihodnje  leto zabtev'al srodslev za
nakup  novili   lopov.
Siiupni clržaviii proračiin.
I)eloga('ijain s«J je predlo/.il za I. I0OI
skupni prorauun. ki izkazuje. da so se iz-
dallii zopel jako povišali. Skiipna brutto
potrebščina znaša H02.Nf)i.il I K. loroj za
10,lf>0.20i K voc ko lani. Laslni dobodki
pa znašajo b.819.70;") K. lorej za X.W7.()i)\
K manj ko lani. Xello polrei)št-.ino znasajo
:ir)7,OHWor) Kr lorej" za I(.).087,2Of> K vee
ko lani. 1'otrebščino zunanjoga niinisterslva
znasajo IO,7.'U).O79 K. pokritje pa MlO.OOf)
K; |>olrobščine vojnoga minislorsl.va za
armado in mornari<to ){l7.r)2D,3OI K. po-
kriljo pa ö.iKKTS! K: skupno linaneiio mi-
nislorslvo i.272.00'.> K. pokrilje pa 7S.727 K,
skupno ratlin, nadzoi'stvo H()2.Sf)! II I K.
poki'iljo po r>.Sl(.).70r> K. (.isli eaiinski
preoslanek zuasa I^.O.'W.iM-1» K. Po odra-
riinu carinskoga preostanka znasajo skiipne
polrebščine. ki se pokrijojo s kvqtniini do-
neski. 2;{|.9«»r),l(i(> kron.
Dij is.'J nemiri na fk; i.:J3 :or,rv$eučilišč;i.
V     zadnjem   času   so   se   zaporodoma
pojavili    Iniipni   nemiri.   ki   gotovo  niso  ua
east ti'inu sloveeemu učiiemu  zavodu.  Uzrok
nomiroin je   bil.  da  so  si   kr^c-ansko  inisleci
dijaki   iislauovili   dvojc    novili    društov.  kar
jo siluo  ra/burilo  nemške  nacijonalee   libe-
ralne slru.je  in   pa  zide.   I'osleilnji   so   kato-
liskt^    biirsi1    uapadli    v    avli   in   jib   izrinili
skozi   vrala.   na   kar j •  naslopila polieija. T;>
nastop je dal  rcktoijn  proT. Xouiuannu  po-
vod,  da   jc  prepovodal  dijako:u  splob   uosili
v avli (lrtišlv(Mie   znake.    ^trak    in   eepieo).
Toj  prepoveli so se krščanski   dijaki   uklo-
nili, a  nacijonalei  in  judje   niso    holeli   ni-
cosai- znali  o   prepovedi.  llrumeli  so  k rek-
b'rju.  a  ondi  dosogli.  da jim je  isti    dovolil
lo.  kar jc  pr(\j  za   vse   skupno    prepovodal.
Ta   njegov   naslop   pa   jc    u/.alil   druge  (¦Icne  I
vscučiliščnega  sonata,  ki so   nm   dali    ukor.
Vsled   log.-i   je da!    prof.    .Neumann   oslavko,
ker jt1  poslal  kakor   prislransk   prislaš   na-
eijonalcev     in     židov.   ncmogoč  na   svojem
inoslii.
\rsciK di^če ji1 zdaj zapilo in eiije se.
da liiern;1 bili zapilo skozi vse solsko lelo.
kar bi bilo naravnosl krivieno za one di
jako, ki najmanje niso krivi izgrodov. kajti
s lorn izgubijo no le celo solsko Ictn,
niarvec; tudi vcč ilruzoua. ¦-- Cas bi bil.
da vlada main slrože nadzoruje /,i
dovski olomenl na dnnajski iiniverzi. ki }o
sploh provzroeitolj vseh Ich uečaslnili iie-
mirov. Našo slolnično vseueilisče se mora
oeislili zidovsko samovlaslnosli. polem za-
vladajo ondi  zopet zdrave  razmcre.
O.ri in Slovaki v Ameriki.
I prav zauimivi glasovi prihajajo I«1
dni potoin časopisov x javnosl. Ti glasovi
govore o raziiKM-ju mej Slovani in Madjari
v svobodni Amei'iki, kjer danes ni se onih
narodnoslnili bojov, kakor v Kvropi. V
Ameriko s(! izseli vsako lelo voojo šlevilo
l.judslva iz Ogerske, v(»oina je Slovakov. ka-
h^rim zaradi židovskega in ma'jaronskega
gospodarslva ni oslanka v svoji domnviiii,
selijo si1 pa ludi Madjari sami. hoeiin pa
so morali igral.i Slovaki v Ogorski poui/.e-
valno nalogo ,.manj vrednoga" ljudstva,
povzjieli so so v Ameriki. kjor jib nikdo
IK1 zadr/.uje na kulluH. do piav odličnib
most in vso lo vslod svqje prirojone jirid-
nosti. Nasproli p;, pi-opadajo Madjari in
izginjnjo prod Slovaki v nič. Iz lega jc raz-
viilno. kjo liči Hzi-nk: v Ogerski podpira
lone iMudjare zistoin in židovslvo. a zaiira
sposobne Slovako, v Ameriki pa se dvignjo
zniozni. lo v sainih sf'bi polpoi-e imejoči
Slovaki. a propadajo Madjari. ker pogresajo
uini^.ne podpore.
Rnsija Čriiogori.
^ ilosodanji podpori 70.000 rubljev.
kalero naklanja liusija (Irnogori. dala je
Musija povišck Iclnih 'JfHI.OOO riihljev, da
bode mogla Crnagora iim'ti sliri balaljone
slalne arinad«^.
Rnsija in Aiujlija.
Odkar se bij(> usodopolui boj v ju/.ni
Afriki. so je pi-ip(>|ilo ži1 mnogo dogodkov.
iz kalorili hi bil lahko naslal i-es(Mi spor
mej llusijo in Anglijo. 0 l.akih dogodkib so
navadno no čujc^ mnogo v javnosti, kor so
čosto manjšo važnoslL le kadar bi irmlu
iskra zanelila velik požar, Imlaj bi so go-
vorilo o ,.neznatnem uzroku" požara. Na
lob dogodkib pajovediif) prvi virspora an-
glozka, Husiji skrajuo sovražna in ncvo-
ščljiva [lolilika. ki po svojih agentih dela
na zdra/.bo. Tak slucaj so jo pripotil ih1-
davno v llankovu na Kitajskein mej ruski-
mi naseljniki in nngležkhui pomorščaki. Neka
angložka tvrdka (.lardin & Malhison) je nam-
ref: holela po vs(!.j sili pravico do nekega
kosa sveta sredi ruskega ozornlja. Muski
konzul jo to izzivajoeo zahtovo sevoda od-
klonil. Vslod toga pa je hotola noka anglezka
lopniearka, nabajajooa se bas todaj v onom
pristaniscu, nieni nic febi nič bombardovati
rusko posest. Po diplomalskorn posredova-
nju je ta napad izostal, toda   anghszki    po-
morscaki so zagradili oni po angložki Ivrdki
zabli'vani sv(»l. Na lo so je seslalo razso-
dišč(! in konoc vsoh koiu^'v je bil. da jo
angle/.ki zaslopnik jxxlal izjavo. da je bila
v vsoj zadovi ..pomola" in kiivda na strain
anglo/.ko Ivrdko .lardin in Mathison, ki jo
po krivici zalih'vala zetnlji^oo. ki je izkljucna
ruska  last.           V   |ioročilu    o   tej  zadovi   se
zalrjuje. da si lako Musija kakor Anglija
oliciji'lno prizadevala. da se izogneli vsaki
priliki resnega spora. toda privat no s»1 v
enomer dreza od angh^žko si rani in dojslvo,
da so v loin slučaju poniorsi-aki angležke
državno ladijt1 gradili zid okoli dozdovne
posesli privatne angh^/.ke Ivrdko. has do-
kazuje. da olii^ijolna Anglija nima eistili rok
pri nečislem poslu izzivanja Musije. Taki
so Gormani in le dni so govorili v Moro-
linu. da treba varovati nomško posest pred
Iiijo  nevarnostjo.
Odprava prognanstva v Sibirijo.
Po naroeilu ruskega oarja Nik<daja II.
ji1 izdelal ruski pravosodni minister Mu-
ravjev načrl zakona. s kalerim st1 naiue-
rava odpravili prognanslvo ruskih poliličnili
hudodelccv v Sibirijo. Meslo toga se usla-
novi kazuilnic |)o raznih vočjili mostili Mu-
sije: v INMrogi-adu. I'skovu, Sinolonsku.
Sarkovu. Kijevu. \'ilni. Simbirsku. Saralovu
in Tvoru. Za kmelske obciix^ siccr wo od-
pade sodanja pravica do prognanslva. loda,
kor bodo- morale oboine polem same skr-
beti za vzdržovanje progiuincov. dočiin je
zdaj skrbola vlada. odpado v bodočt1 najbrže
ludi v knielskili obeinab kaznovanjo s pro-
gnanslvoin. Kolik(! pravice so v lem oziru
iinele |>i-i\jsnje case to občine, jo razvidno
iz tega, da je bilo lans.ko loto samo v okra-
jih  Irkutsk in Jenisojk   I 10000 pi'ognaneov.
Kolixo static že do sedaj juzno afriška vojsiia Angleže ?
„lion} Magazine1', lisl, ki izliaja v l/ni- .
donu, j(^ izračunal. da slane že do sodaj
juzno alriška vojska Angleže nad 'll[ mi-
lijonov slorlingov. Ta lisl piše nadalje: Ta
donar bi zadosloval. da hi se /. njini lahko
probranilo vse stare in bolno osobe vsoga
kraljestva, da bi si1 pokrili slroski. katere
slane Anglijo ves javen poduk. da bi so ž
n.jim .;ako zdaliio pmlpirale holnišnici1 in
('(M'kvc. da bi dohile zdalnih podpor vs(^
(loinau1 potri'biu1 oselx^ lor da hi se usla-
novila za lo vojska misijonarjev brojoča
nad f»0.000 moz, ki bi širila Kristusov uauk
Died divjake. A poleg vsoga. l(»ga oslalo bi
so v blagajnah ver inilijonov, s kaloriini bi
bilo  lahko  izvrsili   raznih linam'-nih opcracij.
Doinnrc  in  ni/nc» \iksti.
I'riti'l.jski i/piii. I'reskusnjo uei-
leljske sposohnosli na meščanskih solah so
preslali: gos|iodiöiia Lavoslava K o rs i (• in
gospod Krnosl T e re i c na slovenskeiii in
neinškoiu joziku in gospod Adolf Komac
na  sl(tv(Miskein  ueneiii jeziku.
St' <Milirat k poidavjii ,.kdo slopi"?
Dočim je lisli stvor, ki sliši na hue A. (iabr-
sčok, z svoji.n laslni n podpisom Irdil. da
|irevzame na st1 odgov-ornosl in ga-
raneijo za resnico. da so vse one osobe.
kalero je on imenoina uavedel. glasovale
pri oheneni zboru goriske Ijudske |iosojil-
nice, nisino mi nikdar izjavili, da prov-
zainorno garaucijo in odgovoi-nost za loč-
nost onib stcvilk. kalero sum mi dohilj od
drugod. To raj je velikansk ra/.Ioček mod
nasiiui na\ajanji in pa podpisanimi 11< I i -
tvami tistega slvora, ki slisi na ime A. (!a-
brsčok. Zato j(^ pa tudi smesna zahleva. da
hi mi kaj plae<ivali za nasa iiavajanja, za
kaloi'a nisino nikdar prevzeli odgovornosli
in garancije. kakor je lako odgovornost in
garaueijo prevzel lisli slvor, ki sliši na iim^
A. (Jabrseek. Sicer se pa ludi no strinjaino
s prenizko eono. kaliM'o iiain on ponuja,
ako nm dokažeino njegove niM'osnicnosli.
Tisli stvor naj pi-i kaki /auesljivi osebi
])olozi :")() I'orinlov (celudi za miizoj l.rg. ohrl.
druslva), pa mil navedemo osebe. o kal<M'ih
ji1 on trdil, ila so glasovale, ki pa x resnici
niso glasovale.
Sieer ni ludi la eena bogvo kako vi-
soka. I'oslavili smo jo tako nizko le z ozi-
I'om na lo. ker se je lisli stvor sainega sebe
razkriukal lor nam podal dokaz, koliko da
jo na loin, za kar on prevzema odgovor-
nosl   lor za   kar on garauliijo.
Mislih1 si. ljudjt1 božji, kako mora iz-
gledali so le to, kar ta elovek piše, a za
kar no prevzema odgovornosti in za kar
no garanlii'a. Sieer naj st1 pa on so loliko zvija
in naj mil pri lem šeloliko pomaga njogov
v r (Ml n i nm [»obraliin dr. Timia in slednjit;
Co se tudi ohadva na glavo postavila, (lo-
kazala wo \hh\o.U\ nikdar, da je njnna stranka
imela veeino na '/adnjein ohenem zboru
„Gor. Ijudske posojilniee*' tudi brez onih
9'i-H glasov, o katerih mi Irdimo da s» wo-
|.oslavno glasovali in o katerih sodiseo s<k
ni  izreklo zadnje besodo.
„Soča" in njciio iiad/orstvo. V ;i;>.
rtlc»v. ,.Soč(i;' t. 1. smo eilali, da sla poslala.
..Soea" in ,. Primoi'oc" glasili „narodno-
napredne slranko'' in da je la nova stranka
izvolila ui'odniski na<lzorovalni odbor s) go-
si)odov. llbogi nadzorniki! 'Ao pri obešanju
nagobenika bi jili bil kmalu oklal l.isl.i slekli
pes. ki v „Soci"' že hito in dan koljo in
gi'izo, kar nm je na poti. Črez ;J dni pa jo
bil siekliš žo prost in zopet v svojem el<v
mentu. Kdor lega ne voruje, naj čita v na-
slodiiji ;?('). štev. ,.Sočc' beležkn o „sramotni
hiši" in v IV.). slew dopis iz nobarida. V
torn (](>|lisn nckdo namigava, da je koba-
riški dopisnik ,.Priinorskoga Lista" duliov-
uik in da iina inl'onnalorja, ki je lazil po-
goslo na strcho. odkoder so so niu od|iirala
vratca v hram ,.liberalne svobodo" po opi-
snnom vzorcu v ,.Pr. 1-" Morda pouč.uje
iiil'orinatoi"' nadaljujo nesramiiez, „niladoga
dopisnika v lej uinetnosti. kako se po noči
("'(V, slrehe lazi? Kdo voV Skupaj sta vsak
dan!- Druzega gnojn. ki so je od ledaj v
..Soči" pod nadzorslvoin b gospodov nako-
pieil, se nc maraiii» dolikati ; omoniti ho-
čeino lo poročila v predzadnji ,.Soci;t o
zaupneni shodu, klerega jo bil sklical g. (\v.
Greg, in pa na podle napado v zadnji štv.
..Sooe>k. Vohuii v bližini ,.Narodne Tiskarue'"
jo vidol pri shodu tndi lake udelc/.ence.
kterih ni bilo: slisal je govorili tndi take,
klcri niso pri shodu nili bosede zinili; ne-
klcrim gospodom podtika nedoslojne izraze
in vsklike. ktorih ni nihee izusl.il in niliče
slišal; s kralka. poroulo o lem sliodii je
izrodok bolne doniisljije hudobncga laznika
in ohrckovalea. Tudi |i> laznjivo. skrajno
pcrlidno 11<<r<K• iI(> dokaznjc, da hocc ,.Soča*'
hull kol glasilo ,.narodiie-napredne slran-
kc" kljub vscmu nadzorslvu iirodniškega
odbora oslali stara preisnica in domena
zurnnlisl.ičnega barabslva.
Kcvizija trnse nnvo zolo/.niško < rte
med (iorieo in Trstom. — V ponedeljek
se je sesla v Gorici komisija za preglodo-
vanje trase novo žolezniškc črto Gorica-
Trst. Komisijo vodi dvorni svolnik trzaskega
nameslnislva Schwarz. Zeleznisko miiiister-
slvo zastopa stavbeni svHnik Otlnnan. Ko-
misija je sestavljena iz raznih oseb, ki za-
stopajo bodisi deželo, okraje, obeine, finaneni
erar itd. Svoje delovanje je pričela komi-
sija v Gorici. Podala se je najprej k ,.nisi
liisi1', kjer se je prvotno nameravalo posla-
vili novi kolodvor. — Zaslopnik goriskega
inesta pa je izrazil zeljo. naj bi se ta ko-
lodvor gradil tain kje na Blanci. čemur ni
ugovarjala koinisija. — Od tn so je podala
komisija do Šempelra, kjer so iina zdruzili
ta zolezniška črla zono vipavske železnire.
()d In pa jc nadaljevala koinisija svojo pol
po vipavski doliiii proti Prvačini in Dorn-
l>ergu. — Občinski zaslopniki so izraziü
lam /,1'ljo. da bi bili poslaji Doriibcr«,'-
I'rvacina zdnižcni v jcdno siiiim. naiiii-cč
v doi'iibci-sko. a kornisija je to željo odklo-
nila iz Ichniskili ozirov. Tndi v HükmiiIxü^u,
kj(M- j(» koinisija koncala pivi dan svoje
pi-c^ledovanje, so so o.ulasili zaslopniki nv,-
kih kraskih obcin, v prvi vrsti s(»veda za-
slopniki korniMiskc olx'-ine hir izra/ili žcljo,
da bi sc napravila tain varijania in sicer
l.ako, da bi se <j;radila zeleznica v snicii
proli Koinnii in nc čez Slanjcl. kakor jc
projcklirana v narrlii. Ali ludi lo prosnjo
,je koinisija odklonila iz Ichniskili ozirov,
kar jc sarno ob scbi innevno. Iz liihcnilxM^a
sc jc povrnila koinisija y (iorico. \' lorck
sc jc ista odpeljala do Stanjela, da od lain
naprcj prc,urlc<la c*:rlo, Irasirano po s(!zan-
skcm okrajii. V sredo si jc Oi>ledala koini-
sija Iraso, lcžcčo v tržaski okolici, a v čc-
Irlck jc bilo določeno za lo, da se la dan
scslavi  konccni  zapisnik.
Ha/pis slipeiMlijcv /a ohiskovauje
parizke sx'toviic ra/siavr v poiirnc
¦lamciir. — Dezclna koinisija za parižko
razslavo razpisuje tele stipcndij(;:
I. Knetja, oziroina dva stipendija po
HKK) kron. l'rosilci za ta dva Stipendija
bodo niorali na parizki razstavi prončcvati
vsc one nove obrti, ki bi se dale z vspc-
hoin uvesli tudi v nasi dczeli. Ü vseni, kar
so vidcli in se poučili v lein pojjledu, bodo
morali natančno in tenieljito |)orocati (\i>-
^elni koniisiji do I. niaja I'.HH Icr slavili
odnosno tudi svojc konkreliK; predloge. Ako
se |»odc»li la dva slipendija, bode določila
deželna koinisija, s čiin se iina bavili jcd(Mi
in drn^i.
^. Šlipcndi.i v zneskii H)*>() kron. Oni.
'<ojeinn sc podcli ta sl.ipeiidij. bo iinel pro-
"(;evali na jiarizki razstavi vsc one nrcdbc,
k' iniajo koristiti delavskeinu slanu, kakor
('(-luvska slanovanja, ljudskc kidiinjt!, zava-
I'Ovanja (za slučaj bolezni, oneino^losli, po-
"/'siečcnja), Tudi o 11*111 bode moral do-
ll(;iiik poročati dczclni koniisiji do 1. niaja
I'.KJI. —_ }<t|01. jji l,oir| prositi za jeden iz
"u;d razpisanib šlipcndijcv, iiaj vloži [tro.šnjo,
!)<Hlprto z vsomi podalki, ki i)i dokazali, da
•j1' ZMiožcn |)i'cvzcti tako nalo^o, pri „dezelni
<(Jinisiji za parižko razslavo" v Trstu do 2f).
: '"• I'oscbno s«' bode oziralo 11a oik;, ki
okaž,<'j(j5 ,|;i >s0 |K»polnoin;i zmožiii I'ran-
<;°*ke«a jczika.
.r       l^ivnopiaviiosi    vrdno   in   povsori.
u ''''ii^cin  incstu  nasejja lisla prioltčiijtmio
^pis,   s kat.(M-im   razpisuje   deželna   korni-
¦''..•u y';i pariško razstavo slipendije   za take
( ' '}i hoteli obiskali razstavo v poučne 11a-
(i'l'i!'1" ^o.';i6ln' razljis mim j<i 'lošel iz Trsta
^i^koniisijc same, a dose!  nain je se ve da
IT" italijari-keni   jeziku. Kotnisija n< si ime
e/'(l|lH'   komisijo.    V    tej    koniisiji  je (orcj
•aslop.lna vs;i pri,noi.ska (|eŽ0j.1} v kalori j0
¦'«vonskoKa prebivalstva dve tretjini. in
eiujur __ j)rezira ,H |.omjsija dvcliHitjinsko
?"1(J Probivalstvu tako, da m> izdaja niti
o vazmh  razpisov tudi  v  njenem   jeziku.
nis        1   , Ul d(>ž('ln:i koinisija poslaki ured-
ü.ri.'Vi, v^' ltal'Jan.skega lista slovenski
b        •    ^«koliko   vec   obzirnosti   zahteva
vsaj politietMi lakl, kalcrc^a bi morala po-
znati koinisija!
Dvojica ohsojona na vesaln. Vecchiet
Alojzij. vraeaje sc due .'5. deccmbra 1899
okolo II ure zvceer i/. Korinina. kjer se je
zamudil pri svoji zaroe(Miki, proti doinu,
treil je, ko je scl miino sola Stucchcra, na
mrlvo Iruplo. ležeče ob ecsli, ki pelje iz
Korinina proti (lorici. Le/.alo pa jc tako,
kol da bi se prckuenilo po lesenih slopni-
(;ah. ki vodijo na ecsto, iz nekoliko visje
ležcčc^a dvorišča Antona Tiattisliilc.
V torn trenutku sla sc približala iste-
mu nieslu še dva mladcnica, in vsi Irije
skupaj so spoznali v mrlicii ncke^a Ivana
Hedo. delavca iz bližnjih opekarn. Vsi Irije
se podajo v hiso nekej,'a (lasparja I'erpina,
da bi ^a kot stareje^a vprasali, kaj jim je
počcti. Seveda. da jim ni moj,'el druzega
svc'ovali, ncu'o da j(^ Ireba lakoj obvestiti
orožnike. 'To so omenjeni inladenici tndi
slorili. Podnli so se namree v bližnji Kor-
min ler |)ovcdali taiiiošnjeniu orožniškeniu
slraznieslrii   V'atovcu,  kar so vidcli.
K ma In zalem so se podali na lice ine-
sla oi-o/.niki. nicstni stražar korminski in
zdiavnik dr. Mm'iiardelli. Dospevši na me-
slo je zdravnik pri Icj priei konslatiral. da
jc bil  Ivan  Heda  uniorjen.
Kcr j<1 mrtvo Iruplo tako le/alo kakor
da bi padlo po slopnieab, ki vodijo iz liat-
lislulijeveua dvorisča na drzavno ceslo, so
se uodali orožniki k llaltisluli ler <i;a tudi
sklieali.
Na vpia.šanj<4, ali mu je kaj znane^a
o slvari. je povedal Hattistuta, da se je pri-
peljal okolo 10. ure zvečer dornov ter da
sla se pripcljala ž njim ludi Ivan Siilijjoj in
Ivan Heda. Med tenia dvcina. da je nastal
zaradi iralenkosti prepir na nje^ovem dvo-
risen -¦- a on da ju je spodil. Akoje torcjj
Ji(»da vbit, potoin ^a j(^ vbil najbrže Ivan
Sliliijoj. Vsh»d Ic izpovedi so se iia|»olili
oro/.niki proti Slili^ojcvi hiši, ki ni inno^o
odilaljena od Hattistutijeve. Ko so prišli tja
biio je lakrat okolo 2. lire popolnoči, so
nasli Slili^oja, ko se je ravno obtačil. Ssili-
«oj pa ni hotel nic: vedcti za licdo in uiti
za nje.^ov iniior. A ker j(^ iinel se okrvav-
ljcnc roke in so mu našli v jopinein žepu
dva iioža. izined kojih je bil jeden popol-
110111a krvav, so ^ra vklcnili ter od^nali v
zapor v Korniin.
Driitfo julro ob (i. uri je pa |>rišla na
li('<; mesta sodnijska koinisija. Preiskovanje
mrtvega je do^nalo, da jc isti dobil vse»u
sknp(\j 2)i ran. Od teb so bile tri snirlin»,
deset jib jc bilo tcžkih. a ostale so bile holj
lahke.
Na vratu so ostali vidni znaki prstov,
razbita je bila ecpina, razbil jc bil nos in
razklane so mu bile z^ornje iistniee, sploh
pa j(! bil lieda po cclcin teh;su tako raz-
niesarjcn, da L,ra jc  bilo  tezko spoznali.
Pri lej priliki je zapazila komisija, da
je bil tudi voz na katerenisose peljali Mal-
tislula, Heda in Sliliyoj. ves okrvavljcn in
celo hie jc bil krvav. Ker je bilo sklcpati
iz vsetf.1 tej,'a, da ni bil sam Slili^oj kriv
lo«a slra.šiu^a hudodclstva, anipak da je
moral poma.uali ludi Haltislul.a, so tlru»i dan
prijcli" ludi  njc^a Icr ua zaprli.
Na podlau;i ptxlatkov, koje je dognalu
priskava. je to/.ilo državno pravdništvo obo-
jieo. naniree Anlona Hatlisluto in Ivana Sfi-
li.^oja radi navadne^ra umora. In ta razprava
se je vrsila v ponedeljek in torck pred I11-
kajšnjini  porotnim  sodisecm.
Prcilsedoval j(J raz]>ravi dvorni svel-
nik   Del'acis.
Obtozbo j(> za^ovarjal državni pravnik
\'idiilic,b, a za^rcvornika sla bila za Hatti-
stulo i\r. (iraziadio J.uzzalto, za Slili.yoja pa
dr.  Vinci.
J'orolniki so pa bili: Anton Gasperini,
JMighetli Ludovik, Candussi Kran, Mcrlo Jo-
sip, l)c Persa Kran, bar. Hianchi, Honavia
•losip, Paseutli Ivan, Traversa Jakob, Pavlin
Kran, Skcrt Spiridion in Savli  Kduard.
Pri ra/.pravi skušata obtožcnca HTIctni
ozcnjciii Hallisluta in 20 lctni neozenjeni
Slili^oj zvrniti krivdo dru^ na dru.uie^a, kar
se jima seveda ni posreeilo. Obravnava j<-
iiainrce do^nala. da so sc due H. de(;(Miibra
18(.H). pri|)cljali na Hallistiitijcvein vozii na
njegovo dvorisec on, iiamnič Haltistuta,
SliliKOJ in Heda. Tarn se je zaeel med njimi
[ircpir zaradi plačila vina, katero so pili v
Moraru. Slili^oj s(^ je spravil na Bedo, a
poma^al inn je Hatiislula — kajti jedna
prie jc slisala Heilo, ko je vpil: ako me hr>-
ceta na vsak način unioriti —- storita to s
kakim iiožcni, a no miičita me toliko. Has
tako je slisala tudi neka priea, da je rekel
Haltisluta Hedi, ko so vslopili vsi Irije na
dvorisče: (lakaj pes, Lu li pokažcmo, kaj da
znanio. Tretja priča spet trdi, da je Hatti-
stuta na<fanjal Slili^oja, jiaj po Hcdi sc
udriha, akoprani je ležal ta že v nczav<'sli
na lleli, češ, saj še ni nirtev. Obravnava je
dotfiiala na dalje, da sta Hattistuta in Slili-
goj uniorjenega Hedo priv'ekla iz dvorišča
na cesto, kjer ga je nasel Vecchiet. Cela
obravnava je lorej dokazala, da je pravi
moralni prouzroeitclj umora Hatlistutii,
akoprani je Slili^oj v rcsnici zadal Hedi
zadnje smrtne udarce.
Hallistula je bil namree, jezen na Hedo,
kcr je bil jedenkrat ž(> zaradi njega obso-
jen na dva niesoca ječe, lakrat namree, ko
mu jc razbil nos. Hattistuto opisujejo oblasli
kol. jako slabega človeka, ki je vsega zmo-
žcn.   Če   tudi je res,   da je Sfiligoi   vedno
ohceval z Hatlisluto, jc vtMidarle neverjetno,
kako je mogel slednjič tako močno vplivati
na njega, da je, hi rekli, skoro jedino
njeinii na ljubo izvrsil to grozno dejanje,
ako si» pomisli, da sta Bcda in Stiligoj ži-
vela veduo v mejsebojnem miru. Fo dokon-
čanem izpTaševanji obtožencev in prič so
se prcbrali neki zapisniki izvedencev in
drugi spisi, kakor n. pr. sprič-evato občine
in politiene oblasti o vedenju zatožencev.
Ko je stavil predsednik porotnikom le
dvoje glavnih vprasanj in sicer jedno tičoce
se Sfiligoja, a drugo Battistute, ki sta se
obe glasili na krivdo nameravanega umora,
sta zagovornika proti temu ugovarjala ter
zahtevala, da se stavijo se druga vprašanja,
kakor n. pr. glaseča se na ubojstvo. Sodni
dvor je pa te zahteve oclbil. Na to je dr-
žavni pravdnik utcmeljcval svojo obtožbo.
Zagovornika sta se trudila, kolikor je bilo
v njuni inoči, da bi ublažila vsaj nekoliko
globoki utis, katerega je napravila obravnava
na porotnike. Pa zainan, kajti po kratkein
easu so se povrnili porotniki iz svoje po-
svetovalnice spet v sodno dvorano ter je
11 jili predsednik naznanil, da so jednoglasno
prilrdiii na stavljena jim vprasanja, vsled
ccsar je predsednik obravnave, dvorni svet-
nik Dclaeis razglasil obsodbo, vsled koje sta
oba obtoženea ohsojena k smrti na vešalih.
Ta razsodba j(^ napravila na innogobrojno
občinstvo zbrano v sodni uvorani in pa
ludi na uliei |)red okrožno sodnijo globok
utis. Poscbno niucen p;t je bil prizor, ko so
doznali starši dvajsetletnega inorilca Stili-
goja, ki so čakali v spodnji veži — za ta
strašen izid o!>ravnave; mati mladeniča se
je zgrudila v  nczavesti  na tla.
Uohodninski davek. K imeniku cla-
nov v komisijo za dohodninski davek nam
je popolniti še sledeče tri iinena : Gg. Ter-
[)in Josip, c. kr. daveni nadzornik : Bres-
nig Ivan, c. kr. daveni olic.ijal ; Keigel Ivan,
c. kr. računski   i-evidenl.
V. kr. kinetijska   drn/ba  v  (üorici
ima due 18. junija svoj izvanredcu obeni
zbor. Na dnevnem rcdu stoji jedina toeka:
volitev predsednika. Vodja Holle se j<^ nam -
reč od|M)vedal podpredsiuiiiištvu.
Volitev /npana1 ^oriskc^a. — V<5e-
raj opoludne se je vršila volitev goriskoga
zupana.  Izvoljen je bil zo[>et dr.  Venutti.
Tretja dnevna postna zvezas sosko
dolino. -- Kakor čiijemo, namerava poštua
uprava tržaška uvesli Irctjo vožno poslo po
soski dolini in sicer bi odhajala ta posla iz
Gorice vsaki dan ob 8. uri predpoldne.
I/ Pevine nam pisejo: NaJ^e bralno
društvo ,,Hoža" priredi prihodnjo nedeljo
due 20. t. 111. romarsko božjo pot na Sveto
Goro s procesijo. Zjutraj ob 4'/2 uri se
podaino iz domače cerkve na pot; proce-
sijo bode vodil cast. gosp. kurat Anton Bu-
«Jin, kakor vsako leto. Na Sv. Gori bode
oh 10. uri prcdpoldne peta sv. masa, ka-
(ero bode daroval gosp. kurat Budin. Petje
na Sv. Gori bode vodil naš gosp. pevovodja
Ivan Hajt. Med sv. mašo se bode pelo „Ti
0 MarijaP mesan zbor 21 glasov. — Ob
<meni izrekajo Pevmenčanje svojo hvalež-
nost in priznanje g. pevovodji Bajtu, ki se
je tako vrlo potrudil za izvezhanje pev-
skega zbora letos 0 Vel. noči.
Koparski iimorV Govori se, da je bil
po noc:i minule lKulelje izvršen roparski
umor na Socinem niostu pri Pierisu v Kur-
laniji. Zjutraj v nedeljo so našli namree na
mostu bicikl, kolesarsko cepico, denarnico
s lotogralijo in vizitkami z irnenom Josip
I'ontoni iz Trsta. Most je bil preprežen z žico,
trupla umorjenega niso našli. Sluti se, da seje
utcgnilo tu izvršiti hudodelstvo na ta na-
čin, da je bieiklist, vozee se po noči čez
mosl, zadel ob nastavljeno žico in padel,
na kar so ga lopovi umoriliin oropali, po-
tem pa kam spravili. Mogoce je tudi, da bi ga
bil ubil nckdo, ki so ga videli prej s Poutoni-
jeni, in ki je bil ba> nek konjski trgovec.
Drugi pa porocajo da je Pontoni najbrže
— pobcgnil v Halijo.
Obesil se je v Soči pri Boleu kmet
Andrej Gasperčič. Žena ga je našla visečega
v seniku. Mož je baje že delj časa bolehal
na iiinu, ter jc večkrat tožil ženi, da je sit
življcnja.
Pobegla osla. Torožu Francetu iz
Muse sta pobcgla dva osla. Videli so jib
bczati  proti Solkanu.
Uratca ustrelil. V Hajti v Kanal-
ski Idriji se je igral J2l(>tni decek z nabilo
pusko ter pri tern ustrelil svojega ü letnega
hrat(!a. Kako pridejo otroci do nevarnega
orozja, je res neumevno.
Vreine. Zadnji^ dni smo imeli prav
iH^prijelno vreme, ki je našhn trtam skrajno
neugodno in se je bal.i prav slabih posle-
dic, ako se skoraj ne zboljža. Hladno je
tudi precej. Iz severnih krajev pa dohajajo
poročila, da tarn celo sneži. Tako se poroča iz
Lipsije, da je padlo tain včeraj vse polno
snega.
Danes je lep pomladanski dan.
Vazna ueiteljska s|H'enieniba. Iz
Marezig v Istri je bil proinescen dosedanji
lamosnji ucilelj Gross, znani nemcurski agi-
tator, ki je hil neljub lamoSnjenni ljndstvu in
se zlasti istrskemu hrvatskemu ueiteljstvu. Na
njega mesto je dose! v Marc^zigc g. Kdrnund
Hrovalin iz Gorice, ki si je v kratkein casu
pridobil simpatije ljudstva in šolske mla-
dine. —                                                         j
Ijubezen do inatere. U[)rav gin-
Ijivo ljubezen do inatere ima slavni mladi
ceski umotnik na goslih, Kubelik, katerega
sedaj obcuduje ves svet, in kateri je pred
kratkim koncertoval tudi pri nas v Gorici.
Culi smo, da vsak mesec posilja svoji ma-
tori 800 gld. Ko so mu v Trstu v gledalisču
„Comunale" poklonili krasno liro iz cvotja,
zasijalo mu je lice radosti. ,,To hočem takoj
poslati svoji materi1' je dejal Kulx'lik in res
je drugo jutro tudi cvetje odposlal materi
na Češko.
Obsojena bo^oskrunca. — Dne   16.
t. m. je bila v Ljubljani pred deželnim so-
diščem kazenska obravnava proti Kvasu in
Skrlju, katera sta pred nekaterimi todni
oskrunila več znamenj pod Hožnikom. Sodni
dvor je bil sestavljen tako-le: predsednik
sodni svetnik Martinjak, prisedniki pa Haus-
sen, Wenger, Dolenc.Drž. pravdnika je za-
stopal vit. Luschan. Guden utis je napravilo
razbito sv. razpelo, ležeče na niizi. Posa-
meznosti iz obtoznicc so uprav ognjusne
in se vidi vsa nuralna razdrapanosl, zdru-
žena z srdem maščevalnosti, s katerim sta
„delovala" ohtoženca, katerih dejanje tudi
ni našlo uobenega zagovornika na razpravi.
Mej drugimi ognjusnostnii (o cujte „lilozof''
Kristan !) j(* zlasti omeniti one, da je oskru-
njevalec Skrlj odbil Krislusu glavo in jo
obesil na neke „rogovile". — Sodižče je
obsodilo Kvasa na 18 mesecev, Škrlja pa
na Hi mesecev jece, poostrene vsak mesec
s postom. — Sram mora biti človeka, da
sta kaj tacega mogla doprinašati Slovenca.
Takih blaznih umazanosti ne počenjajo niti
—  judje. To so nauki  „narodno-napredne"
religije. —
Kuga v Port-Saidu. Zadnje dni
je umrlo v Porl-Saidu na Egiptovskem več
• oseb za kugo. Ker je promet med Trstom
in Port-Saidorn so precej živahen in ni
torej izključeno, da bi se ne zanesla ta
bolezen tudi v naše kraje, je razposlalo
tržasko namestništvo vsem municipi-
jem in ohčinskim uradoin okrožnice, v ka-
terih jim nalaga, da skrbe za snago po
nu^stih in vaseh. \'sled toga je dolocil tudi
tukajšnji magistrat posebno komisijo, da
pregleda v tern pogledu gorižke ulice in
stanovanja ter da ukrene kar se ji zdi po-
trebno. — Ob jednem razglaša tukajsnji
magistrat, da mu mora biti naznanjena v
desetih urah vsaka oscba, ki hi pri sla iz
okuženega Port-Saida v Gorico.
Za prihodnje ljudsko stetje. \ de-
zeliHMn zboru kranjskem je zahteval posla-
nec Ivan llribar, naj se ljudsko stetje vrši
po nai'üdiiosti in ne po obeevalnem je-
ziku, da se tako izogne veliki krivici, ki se
godi Slovencem od strani Lahov in Nemcev.
Vojaska godba v Grjulcu. Graški
nomsko nacijonalni neslrpneži m\ morejo
trpeti vojaške godbe bosenskega pešpolka,
ki je narneščen v Gradcu. Drugih niisli pa
je graško občinstvo, ki ne more bili brez
god he in je vložilo pri poveljniku Su<x:o-
vaty-ju prosnjo, da zopot igra vojaška
godha. Intendant j(^ prosnji ustregel in,
godba je igrala v Marija Trost v okolici
Gradca; nieščanstvo je trumoma vrelo po-
slušat godbo, toda lUMiiski nestrpneži niso
mirovali prej, da je ok raj no glavarstvo pr(»-
povedalo dva nova koncerta z vojaško
godbo. Intendant Succovaty je potem uka-
zal, da godba sploh ne sine nikjer več v
Gradcu igrati, ne v mestu in   ne v okolici.
—  Tako daleč sega ohola pretiranost gras-
kih prusakov.
Naroduo gospodarstvo.
Žveplajte in škropite trte pred evetom !
1'releklo leto vničili ste nam grozdna
plesen in strupena rosa skoraj ves vinski
pridelek. Posebno lahkoiniselni trtorejci, ki
niso omenjenih bolezni pričakovali in se
jima niso zato zadostno postavili v bran,
trpeli so nmogo škode. Marsikateri izmed
njih se je kesal, ko je gledal v jeseni vi-
nograd pridnega soseda, kateri je opravil se
za časa potrobno delo1 proti trsnim unice-
valkam in marsikateri se je takral zaoblju-
bil, da bo tudi on v prihodnje bolj skrbel,
da se mu te dve bolezni ne vtepete več v
njegov vinograd. Da bi le ostal mož bese-
el a ! Pregostokrat pa pozabi 0 pravem času
na zaobljubo in zanažajoč so, da ne bo
bolezni, opusti vsako opravilo proti 11 ji ali
pa jih vrši še-le, ko je trsje že deloma na-
padeno ali opustošeno. Toda sedaj je veči-
noma že prepozno ! Bolezen se žiri in širi
ter vničuje, dokler ni vse vničila, Trtorejec
pa s(^ zopet kesa, zakaj je delo zamudil,
toda pornoci ni več.
Kakor sem omenil,pustošili ste grozdna
plesen in strupena rosa lansko leto jako
hudo. Ker se nahaja v vinogradu in na
trsju mnogo malih kalij, ki prouzrocajo bo-
lezen, še iz lanskega leta, vtegne se bolezen
tudi letos ponoviti. Ker je letošnje leto
tudi mnogo bolj mokrotno nego je navadno,
a vlaga teina boloznima prav dobro vgaja,
je to so bolj novarno. Zato svarim in opo-
minjam vse trtorejee, naj se za časa pri-
pravijo, da sprejmejo sovražnika kakor Ireba.
Sicer se jo pisalo j)O časnikih /,o mnogo
o ten dvoh škodljivcih, vendar se mi zdi,
da se vedno ne zadosti. Vsaj uspe.li ni za-
doston, kakor sem so propričal lansko je-
aen, ko sem si oglodal več vinorodnih kra-
jev po Slovenskcm. Zuto se mi ^di primer-
no, da  sprogovorim   nekoliko o toh   bolez-
nih, posebno, ker sem videl nu več krajih,
kako napacno se ravna v hoju z :i.jinia.
a) Grozdna p 1 es o n.
Učeni ljudje ji pravijo oidinm Tucko-
ri. Ta bolezen je neka, pravemu plesniveu
podobna gliva. ki preprože s svojim. jako
tanki volni podobniiii telesom mlade trtno
dole, posebno l'ada pa so grozdje. Iz volna-
stega tolesa (mycela), ki so oprinio vrlui
kožiee. posilja saliva v trtno eelico sesalko
(baustorije), ki mozgajo iž njili trtni sok.
Posledica je ta, da eelico zamrjejo, plesen
so pa vedno bolj razvija. Razun sosalk irna
gliva so poso!)iio plodonosco (konidije). ki
napravljajo in trosijo kali to bolezni.
Ta bolezen so jo zanesla prod petde-
sotirni Joli, kakor pozneje trtna uš in stru-
pena rosa, iz Amoriko. Sprva je vnieila, po-
sobno na Francoskein. kjor se je najprej
pokazala. skoraj vos vinski pridelek. ali kmalu
so našli v zveplu jako dobor pripoinocek
proli plosni. \r com obstoji vnieevalna nioč
žvopla, se prav za prav so sodaj no ve. na-
tanko, niisli pa so, da so napravlja na zraku
iz žvepla žveplena sokislina. ki jo vsom g\\-
vam  hud  sirup.
Žveplo zaleže torn bolj, č.im bolj drob-
no jo zniloto in cim boljše in enakomor-
niše gu potrosonio po trlnili dolih. Kor so
nabaja .uliva vrbu rastline in no v njoj. za-
dost.ovalo bi, da vnitimo glivo, koder so po-
kaze prvi njon slod. Vendar ni to popolna
rosuica, kajti jako lo/ko jo napadono .urozdjo
spot ozdrnvili. Tudi ni ino^ocV bolozni. ki
so jo žo vkoreniuila in razšnila. popolnoma
zatreti in ul«raiiiti ji nadaljno kvnrjonji1.
Zato se priporoea. da so /".vepljajo li'lo šo
prodno so poka/.ojo na njili znamonja bo-
lozni. ledaj v prvem O.asu rasčo ali vsaj
prod cvctom. Trla jo sodaj šo inajlina in |
dolo zato lal.ko in pa ijolovo. l'rvo žvcp-
Ijanjo vnii i kali, in bolozon so v lakib vi-
nogradib bolj rodko poUizo. Co pa čakanio, j
da se bolozon prej piikažo, se Irta v torn
času motno razrasto in delo postano to-
žavnišo. 'I'udi jo treba potom več žvepla.
Toj bolozni niso vse trio enako pod-
vrženo. Nokatere so manj, druge bolj. Tu se
ravna navadno po debelosti jagodne kožico.
Izniod trl, ki so za naže kraje sodaj pripo-
roeajo, so posebno podvržene lej bolozni:
muškal, laski rizlin^. portu<jalka. volovnik
ild. nianj /.labtnina, burgundoc, kartnonet.
rnodral'rankinja.
Zvepljanjo so vr.ši navadno z zveplal-
niin meliom (žvoplalnikoni). Prvo žveplanje
se pa opravlja v viuogradib z nizkimi tr-
tami boljšo z žvoplalaiin copom ; ta jo ko-
sitarjeva posodica z luknicastim dnoin, ob
katoroni jo prilrjeno, čopu podobno, neko-
liko bombažt-vih koncev ali nitij. Ta pri-
prava jo jako priprosla in za j)i'vo zvepla-
nje, kakor sotn rekol. najboljša. V novejsein
času se napravlja ludi zveplalnik. ki so nosi
na hrbtu in dela prav dobro. vondar jo
nekoliko prod rag.
V drujjjo. tretje naj so žvepla, čo so
jo pokazala bolozon. Žveplati jo Iroba toli-
kokral, dokler no vnicimo popolno bolezni.
Nokatora lota in v nokaterib krajih je treba
tudi dosetkrat in voe žveplati. Seveda se
žvepla stulaj sanio obololo <^rozdjo.
Kadar se žvopla, naj se trosi žvoplo
enakoinerno po trtnib dolib. IJoljo jo zvo-
plati večkral in po nialoin, nego malokral
in innogo, ker se žveplo, posebno v dožev-
nem vroinonu, rado izj,nibi.
Opoinnitn naj so, da j(> najboljsi čas
za žveplanje ob inirnom in lepem vroinonu.
Čo je trta še nekoliko rosna, se žvoplo rajši
oprinie in voc zaleže. Nekateri nasih kme-
tovaloov mislijo, da so o poldanski vročini
ne >m.i žveplati, k(M- bi to Irtam škodilo.
To ninenje jo pa krivo. lzmislili so #a n:lJ"
brž(! oni, kojim so ne ljubi delati v vroeini.
Žvepla se tedaj labko tudi ob taken»   času.
(Konec prih.)
Rojaki!
Sponiinjajtc sc o vsaki
priliki   t,S<>lskof;a domu".
Duo 15. api'ilii I. I. (iiti Vcliko
doc) so je izjüiibila ona lolna vrliiui
suknja |)O|)(»!iimI(^ harvo na poti i/ |{i-
homhor^a do (iorioo. Kdui1 jo )<* našol
in jo  prinoso nnzaj, dohi dohi'o darilo.
Stefan Kodrič,
(k)l'sO   šl.   ;i;5.
Usojatn si conj. p. n. občinstvu v meslu
in na dezeli uljudno naznaniti, da sein
odprl v lastni bisi (po starein irnonovano)
gostilno
„Pri Grgarki",
ulica sv. Antona St. 3.
Tosiim izvrstna briska in dru^a do-
mača vina, imam domačo kuhinjo, držim
postolje za prenoeisca po   jako nizki   ceni.
S prošnjo za bla^obotno naklonjonost
se prijazno priporočain za obilon obisk uduni
Ivan iMiz<krit
(sin ranjke (Irgarke.)
Izgubljeno.
(1. Aiilon llulko jo zuultil iiK^ocn
lohiMivjii-jii I. I. dvo l)ol(4;<ni knjižici,
/a najdilelja Iti-oz vrodtiosli, in sicor
0(1 Šompasa do (iorico. Kdor jili jo
našol, dohi na^nulo 10 kroti. Pi-inose
rijij jili na njo<s()v doin ali pa v naso
urodnišlvo.
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici hiš. štev. 23,
(v bisi g. dr. Lisjaka)
priporoča časliti <liihovsčim* in slavuciiui
obcinstvu v moslii in na deželi svojo tr.uo-
vino jodilno^a blai,ra n. pr. kavo : Santos.
Sandomin^o, .lava. Co j Ion. Porlorioo i. i!r.
Oljo : Lneoa. St. An.yolo, Koiiii, islorsko in
dalmatinsko. IN^troloj v zaboju. Sladkor
razno vrsl.o. Moko si. 0. I. 2. A. A\ s>. \'v(;
vrsl ri/.a. MiljsveiY prvo in di'iiuo vi-slc
iiainiTi':  po  '/...   kila   in  od   I   Innla.
Kazposil.ja bla^o na vse krajo. (icna
])rini(Mna,  posti'ozba  dobra.
Naj bolj šj bsrilo in dai-ilo
je vsestransko jako polkvaljena
„Vzgoja in omika ^r
ggr   all   i^.VJ    biü^ö
(ncübnoo.io potro" na knjiga za vsa" eg i človckn, kVur'i
sc IilČo sain kthko in hi;ro nawitiili v«y[ja |iOii\.biiC.[,ii, .
lia more sobo in clru[jD hiaži.i in j.rav otikaii)
1st sc dolii  z;i pnulpliičilo I gld. 50 kr.,  [o ]»ošli
H)  l.r.  we. ;i!i  proli jxiMi.cnui  pu\/.ctjn  pri
Joželu Valenčiču na Dunaju   j
III. Bez., Sttingasso Nro. 9. i. St., Thür 10.
Z;ilo/nik. n/.ir.  proihi.jnliH-. jo  volji'ii vrniti  (tciiiir. ;iki>
bi  inn  ktipiT ])(jlsI;iI l-.njijio so iicrit/.iT/.iiiKi  in nslo v
trch  iIih'Ii  ii;i/.;ij.
Cona ,je skrajno znižana, knjig je malo več.
l'odpisana pri|)oi'ooala slavnoiini ob-
činslvu v (Jorici in na dozeli svojo novo
urojono
prodajalnico jestvin.
V /.alo.ni imala l.udi razuovrslno ]>i-
jač(v n. pr.: IVancoski Co.unac, prisl.ni kranj-
ski brinjovoo. doniari tropinovoo. lini rum,
različna vina. j^omžice (Sour.) (j'ril-Meto-
dovo kavo in (liril-Melodovo milo lor dru.^o I
v lo sl.roko spadajoOo bla.uo. l'ostrozba.
toona in  po zmernib  conah.
Z odlienim spostovanjein
Kopsic iV Kutiii,
tr^ovca v Scuu'iiiski ulici his. stcv.   1.
v  hislui  Ii'h'i  kjor jo ,,'IVji. ol»rt. /,;i<lr.'"
Tehtnice, mere in utežo
preskuša ali cementira
podpisani izdolovaloc lohlnic
I'riporoca se za vso v l.<»
slroko spadajoča dola in poprave
gg. tr^ovcom in obrtnikom po
jako zinorni C(Mii.
Zaloga tehtnic, decimalk, hi-
ciklov vseh sistemovod f>o   ;}()() K.
Karol Komel,
Gorica, Semeniška ulica St. 8.
v aoRicr,
"*              it/int.   Yi'tturini   xfec.   '¦>.              ^
^je   preskrbljena   s  povsem ^
novimi  črkami,  okraski  in
finim papirjem. Izdeluje vsa
dela v najkrajšem času po
tako nizkih cenah, da se ne
boji konkurence.
Tiska brošure, diplome, trg-ov-
ske račune, pisma in zavitke s
firmo, cenike, vabila na karton
in papir, posetnice razne veli-
kosti in oblike z zavitki, zaroč-
nice in poročnice v elegantnih
ter osmrtnice v vseh  oblikah.
„JVsarodrxa tiskarna" tiska
„GORICO" ki i/.hnjn dvakral n;i toilon
Icr slam' na li'lo 8 kmn, p(,| |c|;i
A- krono.
,,NAR0D" ki i/.liaja vsuko dru^o so-
IjoIo lor vi'lja cololrtno 1 krono in
lit) viiiaijov, pollotno pa 80 vinarjev.
G. Likar,
Gorica, Semeniška ulica h. St. 10.
Trgovinn pisarniških in šol. {JOtr* bšcin.
Haznovrstno papirnaio blajjo.
Knjiu'o : molilvono. Solske in vpisno.
Tiskovini^ iz ..Narodne liskarno" po
onaki ctMii. Preskrbujo lisk vizilnie.
računov, kuvorto z napisi.
Sproj<Mna  v vezanjo knji.no.
Vse po najnižjih konkurenčnih ceiah.
Anton   Pečenko
Viiiim   nlicM   H — tiOltir.V        Via «lanliiiM H
1 > r i | M • 1 < • (•;i
pristna   beta   in
črna vina  iz  wi-
pavskih, furlan
skih, br is kih,
dalmatinskih i •
isterskih vino
g r a d o v.
Dostavljii na iluin in ra/|i'iši!j,i |io /olo/.inri
i.a vso kvaje avsn't« uycisko monai liijo \ .-u«lili o '
5'i liti<iv iiaproj. Na z;ili:evo  |mšilja  tii'li  uzuico.
Ceno zmerne. Postrežba poštena.
patentovan v Avstro-Ogerski in Italiji,
jo ni(il)ko kalijsko milo razstopljivo
v mrzli vodi. jo najuspešnojso srod-
slvo za zaliranjo in unieevanjo vsob
trtnih mrčcsov in ušij, vsoh
žuželk na sad nib   in   druuih   dro-
vosih, zolonjadi  in  evellioab.
Navodilo za  rabo „AliriiM>la-1   po-
silja  (ranko
ToTaroa mila F. FenAerl k Co
TRST. - Via Limitanea U. 1  - TRST.
/aslop  in  /.alnn;i   n.i  (ioriskcin :
pri   (j.   Fritloriku   Primas v Gorici.   Travnik
Ili (v dvorišču) in   na   Opcinah    pri    (josp.
Fridcriku Cumar.
„Narodna tiskarna"
priporoča vi^itnice.
Klepar ARTUR fVä/AKUTZ,
O/.ka  ulica   I.        GORICA         Via  Slrolla   I
I ri|)ori),\-i sk'/opilaice p/jti nerj.iojpj.'i (jionovijcno po
Vormorolovi soslavi). !!ak/r jo Inl in sv<-l.ol. /alisl!;ii iv.il-
vnlo^ s,- Kioiv I;i!iko privnonili. Škropih.ica j,> soslavljona
I ri|.'riis.o  in  la'vo.   da    -ikropi  l.s'iko   na  Iri  iiac'inc \\o  volji
l.-i-ili.ika..
|jSt%~ Con;! je zelo niz"_<ca. *^S5S
Stl'jj  Z.I žvepljunje sodov   iz  cir.l.;imi^ii  /.clo/.a.
Pri^r.ikH /. i ob/aro<anje vina p.el  picsnoiio   in   cika-
i'.i1': i   |ii   loiVnj.i   i/ s,»ila (kan).   ¦     Men   za zyep'ijunje
fe,r ./. ,],i    la/.i.ili  sislomov. •     C,o\i \/. :i\v.\w /.a   vsakos rsli.o
5'.<n)pili.ico.
Sp.cji'inljo  v  poprav.)  vsakovrshn1 dniiro skropilnico.
a    kakor   tn ,\   prov/.oma    vsa   dniira  v   kloparsko   olnl  spada-
jooa dola.
IICH DIJEN]
Da   se   zatorani
vsaka prevara,
imam sednj to
postavno vLn-
sano znamko.
(Thiciui-a  i>alsat!noa)
si' doliiva   na   di-holo   in   na   drolmo  v  postavno   dovoljoni   in   pri   knpoijskoin
soili->("'i  vpisani                                                                    i
(voniici   hal/ania   b>karnika   A.  TUIVKHY      <
v Pregradi pri Rogateu.
I'rislon  sanio s to   pri ir^ovii.skoin sodiici vpisano zclcno varslvrili) /JiaiiiUo.
\'sa  opiava  inoji-j.;!  hal/iima jo pod  poslavnini  varslvoin  /a n/.oirr.              j
.Xajslarcjsi1.  j r;'sku':(>no.   najooiiojšo  in  najivolnojšo ^lavno  Ijndsko srod-   !
stvo  /.a   vso  prsiu>  ),i  j)!ar.,o  li.ilozni. za   ka.šolj,  inko'j.  /.olodčni   kir, čo jod  no
disi. proli slaboum «.-kiisu. /.apomoj sapi, ri^anju, z.u'a^i, naponjanjii. /aprlosli i.t. d.
Kjor  ni /.alo^o.   naj   so  namiM   no|)osrodiio   pod   naslovom:   Tvoruica   i
balziima lekarnika A. Thierry v Pregradi pri Rogiiteu.                               |
I'o.sliiino jiroslo s zabojoin na vso avslro-o<j;rsko posto static:                         '
\'2 inalili ali    (i volikili sloklonic.    .    .    .     !¦ krono,                              j
(iO inalili  ali ;>()  volikih  slokli-nir      .    .    .   ]i>  kron.
\    liosno   in   llorrou'ovino <»()  vin.  \vt\
I'roti  kvaritcljoin  in   posncmovalenn  kakor ludi  prodajalcoin   lakih    panarojanj    [loslopain   na   podla^i
zakona   z:i   varsl.v<»  ziiamk   pra\'iiiin   poloin.
ttilino pristiio mazüo iz vrtnic.
(H;!l/,iini-ina/,ilo «>\ rosa ccidilolia.)
Vzbuja sedaj najve^ju pozornost. -- Ima veliko antiseptično   vrednost.
Deluje jako uspešno proti unetju.       Napravi uspeh ali vsaj poboljsa
in olajša bo! pri še ta'-co zastareüh bolezuih,  poskodovanjih in ranah.
Manjc kol  dvii loni'ka so no ra/.posilja  in  siror   i/.kljnC'iio   It1  proli   prt'dplaalu
ali  pov/.olju.  S poslnino, sproninioo, zavojoin  i. 1. d. stancla                          i
2 loni'ka H  kroiio  i-0  vinarjov.                                                              :
•" \."11"1111  pri'd   l\iij)ovan ji'in  l)nv,us|)osnili  ponan'janj  in  prosirn  doliro  pa/ili.   da   |
^    na   vsakoni    lonokn    vž-rai.ii   nornja    v a r s I v o n a    z n a in k a    /.    Ivrdko   !
„Lekarna k angelju varu'iu A. Thierry-ja v Progradl". Vsak lonook moni  :
l)il  /avili   v  iiavod    ,,   j>«m*;i 1 >t  z   to   varslvrno  /.nainko.   I'roti   kvarilc'icai   in   ])(tsnoiiiova.lcoiii,   kakor
ludi  prodajalooin  jiiniiircjonojra   niojo^a.  odino prislni'ira   ma/.ila  i/.  vrtnit-  poslopani  pravniin   potom.   I
Kjor ni /.alo^o. naj so naroci uojicsrodini pod naslovom: Lekarna k angelju vai'uiui in tvorniea  i
balzama A. Thiepr.y-ja v Pregradi pri Rogateu.                                              !
Ra/.pošilja s(> izkljusino lo proti prodplarilu ali  povzolju znoska.                                    !
Schutzengel-Apotheke
desATHlERRYii,
PRFßR^DA
NovoporofoiK'i poxor!
Stoj(>m  si  v cast   naznaiijati  slavnoniu občinslvu, da sem  razširil  tr^o-
vino  |iobištva v  nlici  V<Hurini, ^lavni  vboil  v Gosposki  nlioi.
iLntoii Brešoak
V  Gorici,  GospOSka   Ulica Št.   14,   (ldiz<>   lokarno (iironooli).
V zalojji ima vsakovrsl.no poliislvo za
vsaki slan. Tobišlvo je po najmodornejsib
slogilu posebno spalno.j<!dilno in posolno solx»
so po nemšk(»m slojfii odlikovanib Črni^-
jcvili dclaviiic v ulici I'onl.e nuovo in via
Looni, kaloro so lops«; in ukusnoje izd<»lano
in conoje od dunajskib in budaposlanskib
tovarn. Ostalo pobistvo je od prvili mizar-
skib mojslrov. — Sprejeina vsa narooila in
izdelnjo po izberi obrisa, najconojc in v
najkrajš(!in öasu. - Uo^ata zaloga podob na
plat no in šipo z razlicninii okvirji. Uel^ijska
Itrusena ogledala vsake velikosti. Uazlično
pobislvo, kakor: toaletne niiziee, Tazliena
obosala, preproge za okna itd. Hazlične slo-
\h-.o. iz trsja in celulojda, posebno zajedilne
sobo. Ula/inn iz slrmio, stfrisko trave, z ž i-
in ami in platnom na izbero lorrazm? tapeca-
rijo. - Daje se tudi na obroke, bodisi le-
denske ali mesečne. — Posilja se tudi izven
(joriee po železnioi in  parobrodili.