DRŽAVNI SVET JE PREVZEL POBUDO ZA VZPOSTAVITEV POKRAJIN Na podlagi iniciative predsednika republike Boruta Pahorja je Državni svet prevzel pobudo za ponoven zagon procesa vzpostavitve pokrajin. Premočna decentralizacija lokalne oblasti je omogočila premočno centralizacijo države. Z ustanovitvijo pokrajin se želi vzpostaviti enakopravnejši dialog med Ljubljano kot centrom politične, upravne, gospodarske in finančne moči ter ostalim slovenskim zaledjem tako v mestih kot na podeželju. stran 14 Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta, stran 3 FINANCIRANJE ZASEBNIH ŠOL V NOV RAZMISLEK Predlog novele ZOFVI bi uvedel neutemeljeno in diskriminatorno razlikovanje med javno veljavnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost. stran 4 PRIMORSKA OD NEKDAJ DEL NARODNEGA TELESA Državni svet je na 4. izredni seji zavrnil spremembo preimenovanja praznika vrnitve Primorske. Pri tem ga je podprl tržaški pisatelj Boris Pahor. stran 5 IZZIVI PREKARNEGA DELA ZA BOLJŠI JUTRI? Potrebne so sistemske rešitve, pri čemer razvoj in digitalizacija s povsem novimi oblikami dela postavljata državo, delavce in delodajalce pred velike izzive. stran 15 BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE / ISSN 1854-9489 / ŠTEVILKA 3-4 / LETO XIV / SEPTEMBER 2019 DRŽAVNI SVET ŠE NAPREJ GLASEN IN ODLOČEN ZAGOVORNIK PLURALNOSTI 2 KAZALO / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA ODLOŽILNI VETO Razlogom Državnega sveta za zavrnitev novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) je pritrdil tudi Državni zbor, ki zakona ob vnovičnem potrjevanju novele ni sprejel. stran 4 Državni svet na 4. izredni seji z 21 glasovi za in devetimi proti zavrnil spremembe zakona o preimenovanju primorskega državnega praznika. Poslanci po vetu ob ponovnem glasovanju imena praznika vrnitve Primorske niso potrdili. stran 5 ZAKONODAJNA POBUDA Državni svet je uspel s predlogom spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in prispeval k odpravi neenakosti med različnimi darovalci delov človeškega telesa glede višine nadome- stila za čas odsotnosti od dela. stran 6 S strani Državnega sveta predlagana dopolnitev znižuje zahtevano večino soglasij etažnih lastnikov za odpravo arhitektonskih ovir v večstanovanjskih stavbah in olajšuje življenje gibalno oviranim osebam. stran 6 ZAHTEVA ZA OCENO USTAVNOSTI Državni svet je pozval Ustavno sodišče, da presodi, ali določanje šolskih okolišev na način, ki na narodnostno mešanem območju dovoljuje ustanovitev izključno dvojezičnih šol, predstavlja ustavno neskladnost. stran 7 PARLAMENTARNA PREISKAVA Državni svet je sprožil zahtevo po parlamentarni preiskavi, ki Državnemu zboru ponuja možnost, da ugotovi, ali res prihaja do vplivanja nosilcev javnih funkcij na pravosodje. stran 7 MNENJA OKOLJE IN PROSTOR Državni svetniki so na 5. izredni seji predlagali, da se proučijo v preteklosti že začeti projekti oskrbe s pitno vodo slovenske Istre, med drugim tudi desalinizacija. stran 8 TUJCI IN MIGRACIJE Državni svetniki so se po letu dni znova seznanili s stanjem na področju integracije tujcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji. stran 8 ZDRAVSTVENO VARSTVO Državni svet je Vladi predlagal, da prouči možnost nadaljevanja projekta za skrajševanje čakalnih dob na podlagi variabilnega nagrajevanja izvajalcev zdravstvenega varstva. stran 8 SOCIALNO VARSTVO Ključnega pomena je, da jedro sistema dolgotrajne oskrbe tudi v prihodnje ostane javna mreža izvajalcev različnih vrst storitev, ki se jih lahko po potrebi dopolnjuje. stran 9 KMETIJSTVO Komisiji Državnega sveta sta na izredni seji razpravljali o upravljanju z velikimi zvermi in ocenili, da Slovenija ne zdrži tolikšnega števila zveri ter sprejeli sklepe v zvezi s tem. stran 10 AKTUALNO ZGLEDNO SODELOVANJE OBEH DOMOV SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni svet in Državni zbor sta s skupno svečano slovesnostjo počastila 60 let parlamentarne zgradbe. stran 12 DELEGACIJA DRŽAVNEGA SVETA NA OBISKU V ČEŠKI REPUBLIKI Delegacija Državnega sveta se je mudila na uradnem obisku Senata Češke republike. stran 13 DRŽAVNI SVET JE PREVZEL POBUDO ZA VZPOSTAVITEV POKRAJIN Na podlagi iniciative predsednika republike Boruta Pahorja je Državni svet prevzel pobudo za ponoven zagon procesa vzpostavitve pokrajin. stran 14 S POSVETOV V DRŽAVNEM SVETU NASLOVILI PREKARNOST ZA BOLJŠI JUTRI Deregulacija in liberalizacija trga dela v zadnjih letih spodbujata mnoge netipične oblike dela, dostojno plačilo in socialno varstvo pa je pravica zaposlenih, zato mora država ukrepati na sistemski ravni. stran 15 URESNIČEVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC INVALIDOV V državi je nekaj institucij, ki se ukvarjajo s pravicami invalidov, a nobene, ki bi se ukvarjala izključno z invalidskim varstvom. stran 16 V PRETEKLOSTI ONESNAŽENA OBMOČJA: KAKO NAPREJ? Degradirana območja s svojimi vplivi na zdravje največkrat ne nastanejo zaradi enega samega dogodka, v večini primerov se škoda kopiči leta, sanacije pa so drage in dolgotrajne. stran 17 ALKOHOL IN VARNOST CESTNEGA PROMETA Samo zakonske spremembe na področju preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola niso dovolj, brezbrižni posamezniki pa predstavljajo nevarnost za celotno družbo. stran 17 CIVILNA DRUŽBA SO PRILOŽNOSTI SVETOVNEGA DNEVA ČEBEL RES IZKORIŠČENE? Čebelarstvo je pomembna gospodarska panoga, ki zahteva vzposta- vitev zakonskih, pravnih in organizacijskih pogojev za lažje delovanje doma in na tujih trgih. stran 20 S KNJIGO RASTE ZNANJE, NAŠ DUH Rastoči knjigi se je ob jubileju 65-letnice obstoja podjetja poklonila Krka d.d. z odkritjem skulpture Krkine deklice z rastočo knjigo. stran 20 3 UVODNIK / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE DRŽAVNI SVET ŠE NAPREJ GLASEN IN ODLOČEN ZAGOVORNIK PLURALNOSTI Spoštovani, za nami je pestro in uspešno leto v Državnem svetu. Leto, ko smo bili državne svetnice in svetniki še posebej zelo aktivni, tako na terenu kot za govornico Državnega sveta, pa da naših inten- zivnih mednarodnih stikov na tem mestu posebej ne izpostavljam. Veseli me, da se počasi in vztrajno vse bolj utrjujemo v zavesti državljank in državljanov Slovenije kot inštitucija, ki ima posluh za tegobe in probleme ljudi in je odprta za aktualne sistemske izzive naše družbe.  In verjemite mi, ni jih malo pred našimi vrati. Dvorana, v kateri zaseda naš Državni svet, ali kot radi rečemo drugi dom sloven- skega parlamenta, je glede na dotrajanost in tehnično neustreznost le dočakala težko pričakovano prenovo. Slednje se še zlasti veseli- mo v luči vse bolj odmevnih in toplo sprejetih posvetov o najbolj aktualnih temah in sistemskih novostih, ki jih prirejamo skupaj z vami - predstavniki civilne družbe, lokalnih skupnosti, gospodarskih asociacij in drugih javnih inštitucij. Državni svet ostaja še naprej glasen in odločen zagovornik pluralnosti mnenj, kjer se na podlagi jasno predstavljenih argumentov “pro et contra” iščejo kompromisne rešitve v korist vseh. Ne v škodo. Pogumno smo se lotili tudi tem in problemov, ki se jih dandanes raje pometa pod preprogo, saj z njimi drezamo v pregovorno nedotakljivost nekaterih centrov moči in odločanj, ki postajajo vse bolj oddaljeni od t.i. malega človeka. Zagovarjamo moč argumenta, ne argument moči, pa naj gre za oškodovane državljane z izbrisom obveznic bank ali s toksičnimi bančnimi krediti v švicarskih frankih. Za nami je tudi vrsta vloženih vetov, kjer smo kot glas razuma poslankam in poslancem vračali v ponovni razmislek številne zakonske predloge, ki so bili slabo premišljeni in pogos- to neskladni z domačo in evropsko zakonodajo oz. strokovnimi priporočili. In velikokrat tudi z njimi uspeli. Med ključne razvojne in sistemske naloge, ki so bili zaupani v koordinacijo in pri- stojnost Državnemu svetu, sodi vnovični poskus uvedbe pokrajin. Smo nadpolitični organ, ki ima v svojih vrstah močno zastopanost lokalnih interesov, zato smo se od- ločili, da bomo na vsevklju- čujoč način povezali stroko, lokalne skupnosti, razvojne asociacije, gospodarstvo, ci- vilno družbo ter znanstveno raziskovalne inštitucije, da pridemo od spodaj navzgor do modela pokrajin, ki bo razvojno naravnan in širše sprejemljiv, predvsem pa bo na učinkovit, do uporabnikov prijazen in gospodaren način, ponujal fleksibilen in transparenten model nove decentralizacije in debirokra- tizacije, ki jo Slovenija nujno potrebuje. Nobena stvar ponavadi ni le črna ali bela, zato si bom kot predsednik Državnega sveta prizadeval za vse tiste številne nianse, ki nas plemenitijo kot sodobno in do okolja in ljudi odgo- vorno družbo, hkrati pa nas spodbujajo k aktivnemu državljanstvu ter odprtemu in strpnemu dialogu. Naša vrata so vam vselej odprta. Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta 4 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / ODLOŽILNI VETO / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE POSLANCI SO PRITRDILI STALIŠČU SVETNIKOV O FINANCIRANJU ZASEBNIH ŠOL Državni svet je na 5. izredni seji s 17 glasovi za in 13 proti izglasoval odložilni veto na novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Poslanci so novelo, ki bi spremenila način financiranja zasebnih osnovnih šol, ponovno obravnavali na izredni seji in je niso znova potrdili. Za novelo je glasovalo 43 poslancev, proti pa 23. Kot je poudarila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem, bi tokratni predlog novele ZOFVI uvedel razlikovanje med javno veljavnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost, kar bi bilo neutemeljeno in v neskladju z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije iz leta 2014, ki je presodilo, da ne obstajajo stvarni razlogi za različno financiranje javno veljavnih programov v javnih Organiziranje zasebnega šolstva izboljšuje izobraževalni sistem in bogati družbo v celoti. Bogomir Vnučec, državni svetnik in zasebnih osnovnih šolah. Po mnenju večine državnih svetnikov bi morali finančno podpreti in spodbujati vzgojno izobraževalne programe ne glede na to, ali jih izvaja javni ali zasebni sektor, ob tem pa usmeriti napore v doseganje višjih nivojev znanja in kompetenc otrok. Pristojna Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport, ki se je sestala pred izredno sejo, predloga, da naj državni svetniki izglasujejo odložilni veto, sicer ni podprla. DRŽAVNI SVET ODKLONILNO DO NOVELE O POSREDOVANJU NEPREMIČNIN Državni svet je na 5. izredni seji z 19 glasovi za in štirimi proti izglasoval odložilni veto na novelo Zakona o nepremičninskem posredovanju, ki omejuje tako plačila za nepremičninsko posredovanje pri najemu kot dodatne stroške, ki jih nepremičninske agencije lahko zaračunavajo strankam. Poslanci so ob ponovnem glasovanju novelo potrdili. Predlog zakona predstavlja grob poseg v svobodno gospodarsko pobudo. Mitja Gorenšček, državni svetnik Odložilni veto je predlagala skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Mitjem Gorenščkom. Menili so, da cilj zakona z vsebino zakona nima nobene zveze, saj so cene nepremičnin visoke zaradi premajhne ponudbe in sočasno visokega povpraševanja. Država bi morala z drugimi ukrepi poskrbeti, da bi se ponudba nepremičnin na trgu povečala. Prav tako se zakon nanaša skoraj izključno na cenovno regulacijo storitev nepremičninskega posredovanja in v ničemer ne izboljšuje učinkovitosti varstva potrošnikov. Kot najbolj nerazumno in neživljenjsko pa so ocenili določbo, ki uvaja omejitev dejanskih stroškov, ki si jih lahko zaračuna nepremičninska družba, na 150 evrov. Posledice novele bodo vidne v povečanju deleža črnega trga, posredniki pa ne bodo več prevzemali poslov, ki se jim ne bodo splačali. Ocenili so, da je novela v nasprotju z zakonodajo EU-ja in s slovensko ustavo. 5 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / ODLOŽILNI VETO / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE PRIMORSKA OD NEKDAJ DEL SLOVENSKEGA NARODNEGA OZEMLJA Državni svet je na 4. izredni seji z 21 glasovi za in devetimi proti zavrnil spremembe zakona o preimenovanju primorskega državnega praznika. Apel k zavrnitvi je na odločevalce naslovil tudi tržaški pisatelj Boris Pahor in pozval k ohranitvi dikcije v prvotni obliki. Poslanci po vetu ob ponovnem glasovanju imena praznika vrnitve Primorske niso potrdili. Termin ‘priključitev’ nakazuje, da priključeni del ni bil povezan z matično domovino Slovencev. Branko T omažič, državni svetnik Prvopodpisani pod predlog veta državni svetnik Branko Tomažič je poudaril, da je bila Primorska od nekdaj ve- činsko slovensko poseljena in sestavni del slovenskega narodnostnega ozemlja, zato bi bilo mogoče govoriti kvečjemu o 'pridružitvi', ni- kakor pa ne o 'priključitvi' Primorske. Tudi mirovna pogodba z Italijo iz leta 1947 je pomenila dogovor, ne pa enostranske priključitve, besedi priključitev in vrnitev pa sta pomensko različni. Uveljavitvi novele zakona v predlagani obliki bi lahko sledile neugodne mednaro- dno-pravne in politične po- sledice, ker bi nasprotnikom z italijanske strani omogočili sklicevanje na stališče, da tudi Slovenija na Primorsko gleda kot na priključeno in ne vrnjeno ozemlje. Predlog spremembe zakona je v parlamentarni postopek vložila skupina poslank in poslancev koalicije in Levice s prvopodpisanim Matjažem Nemcem. DRŽAVNI SVET PRISLUHNIL ZAHTEVAM OBČIN GLEDE FINANCIRANJA Državni svet je na 3. izredni seji z 22 glasovi za in 9 glasovi proti podal odložilni veto na noveliran Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019. Svetniki so opozorili, da so bile občine najbolj zaslužne za uspešno črpanje evropskih sredstev v pretekli finančni perspektivi, pri čemer so lastna sredstva zagotavljale tudi z zadolževanjem. Če država z zakonom predpiše naloge ali s sindikati sklene dogovor o dvigu plač v javnem sektorju, ki bremenijo občinski proračun, bi morala tudi zagotoviti sredstva. Milan Ozimič, državni svetnik Odložilni veto sta predlagali Interesna skupina lokalnih interesov in Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj s prvopod- pisanim Milanom Ozimičem. Predlagatelji so noveli zako- na očitali, da vsebuje rešitve za tekoče leto in nemoteno izvrševanje proračuna države po uveljavitvi reba- lansa za leto 2019, ob tem pa ne določa višjega zneska povprečnine za leto 2019, čeprav imajo občine zaradi dogovora Vlade s sindikati javnega sektorja višje stroške, ki jih povprečnina 573,5 evra ne zajema. Država bi morala zagotoviti sredstva iz državnega proračuna, druga možnost bi bila, da namesto občin prevzame skrb za vrtce in socialo. Opozorili so še na stanje investicij na področju predšolske vzgoje in osnovnih šol, saj za te namene nimajo sredstev, podobno težavno stanje pa je tudi pri sredstvih za gradnjo prostorov za zdravstveno oskrbo. 6 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / ZAKONODAJNA POBUDA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE ODPRAVLJENA NEENAKOST MED DAROVALCI DELOV IN TKIV ČLOVEŠKEGA TELESA Državni svet je predlagal spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in s tem pripomogel k odpravi neenakosti med različnimi darovalci delov človeškega telesa glede višine nadomestila za čas odsotnosti od dela, ki je nastala s sprejemom Zakona za uravnoteženje javnih financ leta 2012. Neenaka obravnava darovalcev je delovala desti- mulativno in vplivala na število darovalcev, vsak darovalec manj pa lahko v praksi pomeni tudi življenje manj za tistega, ki darovani organ, tkivo ali celico potrebuje. Spremembo zakona so poslanci soglasno podprli. Pri pripravi zakona je Državni svet sodeloval z Društvom bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije, Zavodom za presaditve organov in tkiv Slovenija - Transplant in Zavodom za transfuzijsko medicino. POENOSTAVLJENI POSTOPKI PRI VGRADNJI DVIGAL ZA GIBALNO OVIRANE Državni svet je podal pobudo za spremembo Stanovanjskega zakona v delu, ki se nanaša na zagotavljanje univerzalne dostopnosti večstanovanjskih stavb. S strani Državnega sveta predlagana dopolnitev znižuje zahtevano večino soglasij etažnih lastnikov za odpravo arhitektonskih ovir v večstano- vanjskih stavbah, kar je doslej predstavljalo veliko težavo v primeru ljudi z manjšo gibalno sposobnostjo oz. funkcionalno oviranih, saj je lahko zgolj eden ali peščica etažnih lastnikov dejansko zaustavila načrtovano gradnjo. S predlagano novelo bi za pridobitev gradbenega dovoljenja zadoščalo soglasje etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev. Ob tem številni, zlasti starejši večstanovanjski objekti brez dvigal, predstavljajo težavo tudi pri delu reševalnih služb. KONSTRUKTIVNO V KORIST IMETNIKOV KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK S predlogom Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank je Državni svet želel doseči, da bi zakonodajalec celovito implementiral odločbo Ustavnega sodišča. Predlog je temeljil na uzakonitvi posebnega postopka sodnega varstva v smeri, da bi Banko Slovenije (BS) tožila država in ne izbrisani imetniki. Državni svet se je tako zavzel za določitev posebnih pravil vodenja pravnega postopka, ki bi sanirala kadrovsko, finančno in informacijsko neravnotežje med nekdanjimi imetniki kvalificiranih obveznosti bank in Banko Slovenije ter se zavzel za postopke kolektivnega sodnega varstva, ki bi zagotovili hitrost, ekonomičnost in uniformnost odločanja v sporih med nekdanjimi imetniki kvalificiranih obveznosti bank in BS. 7 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / ZAKONODAJNA POBUDA / OCENA USTAVNOSTI / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE KONSTRUKTIVNO V KORIST IMETNIKOV KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK DRŽAVNI SVET S PREDLOGOM KONVERZIJE POSOJIL V ŠVICARSKIH FRANKIH Državni svet je predlagal sprejem interventnega zakona, ki bi omogočil konverzijo kreditov, najetih v švicarskih frankih, v kredite v evrih in na ta način prispeval k razrešitvi težav kreditojemalcev, ki segajo v čas med 2004 in 2008. Ko je januarja 2015 tečaj franka po odločitvi švicarske centralne banke, da ne bo več vzdrževala zgornje meje tečaja, porasel, je to kreditojemalcem močno zvišalo obveznosti, zato so, z argumentom neizpolnjene pojasnilne dolžnosti o tveganjih in zavajanja, proti bankam sprožili številne sodne postopke za ugotovitev ničnosti pogodb. Kljub sodni praksi Sodišča EU na tem področju praksa slovenskih sodišč ostaja različna. Po mnenju Državnega sveta banke teh posojil sploh ne bi smele ponujati, preprečiti pa bi jih morala Banka Slovenije. ŠOLSKI OKOLIŠI V USTAVNO PRESOJO Na 20. seji je Državni svet sprejel zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti 48. člena Zakona o osnovni šoli in pozval Ustavno sodišče, da podrobneje prouči zatrjevane kršitve ustavnih določb pravice do pridobitve ustrezne izobrazbe, načela enakosti ter načela pravne države. Po mnenju pobu- dnika zahteve, državnega svetnika Marjana Maučeca, predsta- vlja določanje šolskih okolišev na način, ki na narodnostno mešanem območju dovoljuje ustanovitev izključno dvojezičnih šol, ustavno neskladnost, saj izključuje možnost sočasnega ustanavljanja šol s slovenskim učnim jezikom, za kar pa ne obstaja razumen, iz narave stvari izhajajoč razlog. Državni svetniki so na 19. seji sprejeli zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovor- nosti nosilcev javnih funkcij pri političnem in kazenskem pregonu Franca Kanglerja. Državni zbor je zaradi suma, da so bile v postopkih proti državnemu svetniku in nekdanje- mu mariborskemu županu huje kršene človekove pravice, že odredil parlamentarno preiskavo. V 27. letih dela Državnega sveta gre za drugo tovrstno zahtevo, ki jo omo- goča 97. člen Ustave Republike Slovenije, parlamentarna preiskava pa po mnenju državnih svetnikov Državnemu zboru ponuja možnost, da ugotovi, ali res prihaja do vplivov na pravosodje in tudi priložnost za zavrnitev ponavljajočih se kritik javnosti v zvezi z zlorabami pravosodja. SPREJETA PARLAMENTARNA PREISKAVA O VPLIVU POLITIKE NA PRAVOSODJE 8 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / MNENJA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE OBALNE OBČINE POTREBUJEJO ALTERNATIVNE VIRE PITNE VODE Vododeficitarno območje slovenske Istre s svojimi vodnimi viri ne zagotavlja dovolj vode za potrebe obalnega prebivalstva. Obala poleg tega nima zagotovljenega rezervnega vira, ki ga za varno oskrbo z vodo predvideva zakonodaja. Zato so državni svetniki na predlog državnega svetnika Borisa Popoviča, ki v Državnem svetu zastopa interese obalnih občin, na 5. izredni seji predlagali, da se proučijo v preteklosti že začeti projekti oskrbe Obale s pitno vodo. Ker je nesreča v Hrastovljah pokazala odvisnost Luke Koper od železniškega prometa, ki bi v primeru hujše nesreče in daljšega zaprtja železniške proge Luko dolgotrajno ohromila, je Državni svet pozval Vlado, da čim prej predstavi možne alternativne logistične rešitve za transport tovor- nega prometa z jasnimi zavezami in časovnimi roki, ki bi omogočili nemoteno povezavo Luke Koper z zalednimi trgi in se ne bi bremenilo avtocestnega omrežja. Podprli so nadgra- dnjo projekta izgradnje dru- gega tira v dvotirno progo, pri čemer se mora nad- gradnja projekta realizirati takoj. Če je za to potreben interventni zakon po vzoru Magne, naj se ga sprejme. Vlado so pozvali, da se pri načrtovanju drugega tira zagotovi dolgotrajna zaščita vodnih virov kraškega sveta. Predlagali so, da se po izgradnji dvotirne proge Koper-Divača obstoječa železniška povezava Divača- Koper opusti in se prepusti v upravljanje lokalnim skupnostim in za potrebe turizma. Državni svet je predlagal tudi posodobitev protokola o ukrepanju ob izrednih dogodkih z ekološkimi posledicami in Vlado pozval, da o vseh sprejetih načrtih in ukrepih sproti seznanja Državni svet kot zastopnika lokalnih interesov na državni ravni. PO LETU DNI ZNOVA O INTEGRACIJI TUJCEV V SLOVENIJI Državni svetniki so se že drugič seznanili z odprtimi vprašanji integracije tujcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji. Naraščajoče število priseljencev povzroča težave predvsem lokalnim skupnostim. Državni svet je na pobudo državnega svetnika Bojana Kontiča na to temo že razpravljal maja lani. Tedaj so sprejeli nekaj sklepov, ki so jih posredo- vali Vladi. Tako so predlagali, da Svet za vključevanje tujcev, ki deluje v okviru Ministrstva za notranje zadeve, okrepi svoje delo. Le usklajeno delovanje vseh deležnikov lahko po mnenju državnih svetnikov prispeva k izvajanju ukrepov, ki vodijo v uspešno integracijo tujcev v slovensko družbo. SVETNIKI S PREDLOGI ZA ZMANJŠANJE ČAKALNIH DOB Državni svet je obravnaval problematiko skrajševanja čakalnih dob in na podlagi predstavitve poročila o izvajanju posebnega vladnega projekta za skrajševanje čakalnih dob in povečanje kakovosti zdravstvene obravnave ugotavljal, da so razvidni pozitivni rezultati projekta, ki pa ni v popolnosti dosegel želenega učinka. Na tej podlagi je Vladi predlagal, da prouči možnost nadaljevanja projekta na podlagi variabilnega nagrajevanja izvajalcev zdravstvenega varstva in ob tem upošteva izrečene pripombe in predloge ter razširi dosedanji obseg vključenih deležnikov na vse, ki bi pripomogli k njegovi učinkovitejši in uspešnejši izvedbi. BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 9 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / MNENJA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE POKOJNINSKI SISTEM TERJA DOLGOROČEN RAZMISLEK Državni svet je ob seznanitvi z Letnim poročilom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za 2018 opozoril, da je že sedaj treba razmišljati dolgoročno in uvajati ukrepe za vzdržnost sistema ter tudi poskrbeti, da bodo mladi, tudi če začasno odidejo v tujino, prišli nazaj, oziroma že v osnovi z boljšimi pogoji za življenje in zapo- slitev poskrbeti, da v tujino sploh ne bi odhajali. Državni svet je posebej izpostavil vprašanje gmotnega položaja upokojencev, zlasti v enočlanskih gospodinjstvih, v katerih prevladujejo ženske in opozoril na trende, ki gredo v smeri zgoščevanja najnižjih pokojnin, kar je posebej zaskrbljujoče. ZAPIS V USTAVO ZGOLJ PRVI KORAK K ENAKOPRAVNOSTI Državni svet se je seznanil z letnim poročilom Zagovornika načela enakosti za 2018 in med drugim opozoril na dodatno možnost za zagotovitev enakosti invalidov s pobudo za zapis slovenskega znakovnega jezika v Ustavo, o čemer je v Državnem svetu že potekal poseben posvet v soorganizaciji Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Če bo do zapisa v Ustavo prišlo, naj tako Zagovornik kot tudi Varuh človekovih pravic in Svet za invalide Republike Slovenije poskrbijo za to, da se bo navedena pravica resnično izvajala tudi v praksi. Izkušnje v zvezi z zapisom pravice do pitne vode v Ustavo kažejo, da zgolj ustavni zapis posamezne pravice ne zadošča. JAVNA MREŽA OSTAJA JEDRO DOLGOTRAJNE OSKRBE Pilotni projekt integrirane oskrbe v občini Krško »MOST« je Državni svet ocenil kot pomembno dodano vrednost v procesu vzpostavljanja izboljšanega sistema dolgotrajne oskrbe. Ob tem je posebej opozoril, da je treba poskrbeti, da bi področje izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe ne postalo prostor iskanja zaslužkov. Ključnega pomena je, da jedro sis- tema dolgotrajne oskrbe tudi v prihodnje ostane javna mreža izvajalcev različnih vrst storitev, ki se jih lahko ustrezno in pod ustreznim nadzorom oziroma po potrebi tudi dopolnjuje. Za uporabnike je bistvenega pomena, da se vzpostavi zaupanje v sistem kot dolgoročen, stabilen in zanesljiv. NERACIONALNA UREDITEV CESTNE RAZSVETLJAVE Državni svet je podprl predlog novele Energetskega zakona, ki odpravlja neskladnost z zakonodajo EU in jo usklajuje z odločbo Ustavnega sodišča. Evropska komisija je že vložila tožbo zoper Slovenijo zaradi nepravilnega prenosa Direktive o energetski učinkovitosti stavb, ki zahteva obvezno name- ščanje energetskih izkaznic tudi na nejavnih stavbah. Ob tem je Državni svet predlagal, da se z vidika energetske učinkovi- tosti in svetlobnega onesnaževanja preveri veljavna ureditev cestne razsvetljave, ker se dogaja, da je treba pri gradnji oz. obnovi cest/pločnikov zgraditi cestno razsvetljavo, ki je na določenih odsekih ne bi potrebovali. 10 UPRAVLJANJE Z ZVERMI MORA BITI PREDNOSTNA NALOGA NAŠE DRŽAVE IZ DELA KOMISIJ / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE Komisiji za lokalno samou- pravo in regionalni razvoj ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta na izredni seji na zahtevo Branka Tomažiča razpravljali o upravljanju z velikimi zvermi in zahtevali hitrejše izvajanje interven- tnega zakona. Ocenili sta, da Slovenija ne zdrži takega števila zveri, od tod tudi vse več napadov na divjad in drobnico. Na izredni seji so sprejeli sedem sklepov. Med LAHKE FRAKCIJE ODPADKOV VSESLOVENSKI PROBLEM ZDRAVSTVENO VARSTVO KULTURNIKOV IN UMETNIKOV Komisija za državno ureditev je ob seznanitvi s poročilom Informacijskega pooblaščenca za 2018 opozorila na primere zlorab pri zahtevah za dostop do informacij javnega značaja v lokalnih okoljih, ko je očitno, da gre za šikanozne zahteve, a tega ni mogoče dokazati in spraševala, na kakšen način lahko v takih primerih odreagirajo občine. Komisija za državno ureditev ni podprla predloga novele Zakona o prijavi prebivališča, ki ga je predlagala skupina poslancev in je določal, da bi moral posameznik ob prijavi stalnega prebi- vališča navesti podatke o narodnosti, veroizpovedi in materinem jeziku, pri čemer je že Vlada ocenila, da predlog zakona ni skladen z 61. členom Ustave, ki govori o svobodi izražanja narodne pripadnosti. Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je Državnemu svetu predložila predlog novele Zakona o minimalni plači, ki so ga pod- prle tudi Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter interesni skupini delojemalcev in delodajal- cev, vendar pa nato predlog na plenarni seji Državnega sveta ni bil izglasovan. Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je ob podpori predlogu novele o množičnem vrednotenju nepremičnin predlagala sprejem ločene novele, s katero bi se še pred začet- kom procesa vrednotenja nepremičnin uskladilo doslej neusklajene modele vrednotenja nekaterih vrst objektov, kot so bencinski servisi, hoteli, pristanišča, elektrarne. Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je pozdravila prizadevanja za ureditev pravnega statusa Študentske organizacije Slovenije, ob čemer spremembe ne posegajo v avtonomijo študentske organizacije, ampak oprede- ljujejo jasno pravno obliko, v kateri bo poslovanje in delovanje transparentno ter v interesu študentov. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je na Vlado naslovila zahtevo, da prouči možnost dodatnega drugim so pozvali k pripravi aktov za odpravo težav operativne narave ob izva- janju interventnega zakona, zlasti v delu, ki določa lovska območja, odvzem velikih zveri pa se mora prednostno izvajati tam, kjer se pojavlja škoda in je moten normalni ritem življenja. Ob tem je svetnik Tomažič kazensko ovadil okoljskega ministra in predsednika Vlade zaradi ne dovolj ažurnega dela. O problemu kopičenja lahke frakcije odpadkov sta razpravljali Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Interesna skupina lokalnih interesov. Problem postaja pereč v času zapiranja tujih trgov. V prehodnem obdobju je nujna takojšnja kratkoročna rešitev poenotenja cene prevzema odpadkov za sežig za vse naše centre za ravnanje z od- padki. Namesto plačevanja visokih stroškov energetske izrabe odpadkov v tujini, mora država skupaj s stroko poiskati potencialne lokacije in sredstva preusmeriti v izgradnjo novih oz. nadgra- dnjo obstoječih objektov za termično obdelavo. V zvezi s tem se znova kaže problem odsotnosti regij. Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je na pobudo državnega svetnika Janoša Kerna obravnavala problematiko zdravstvenega varstva zaposlenih v kulturi in umetnosti ter podprla načrtovano pobudo za ustanovitev dispanzerja oz. enote za varstvo in zdravje pri delu za zaposlene v kulturi in umetnosti. Komisija je pozvala vsa pristojna ministrstva, da se do pobude jasno opredelijo in predsta- vijo ustrezne ukrepe. Zdravo življenjsko okolje je ena od ustavnih pravic, za uresni- čevanje katere mora skrbeti država. Komisija je v zvezi z zagotovitvijo sredstev in medicinskega kadra opozo- rila na možnosti sodelovanja med državo in občino. 11 IZ DELA KOMISIJ / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE nagrajevanja specializantov četrtega letnika speciali- zacije družinske medicine, ki opredeljujejo paciente, v okviru obstoječega plačne- ga sistema ali preko drugih oblik finančne stimulacije. Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport se je seznanila s Poročilom o izvajanju Nacionalnega programa za mladino 2013- 2022 za 2018 in predlagala bolj učinkovit način usklaje- vanja predvidenih ukrepov med pristojnimi ministrstvi, ki bi omogočil uspešnejše uresničevanje nacionalnega programa. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je ob obravnavi predloga novele zakona Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je ob obravnavi sprememb Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah v razpravi izpostavila, da so raziskoval- ci ob podpori ministrstev in inštitutov na tem področju že razvili nekaj pametnih sistemov, in opozorila, da je treba pospešiti uresničeva- nje omenjenega zakona. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ni podprla predloga sprememb Zakona o lekar- niški dejavnosti, ob tem pa med drugim opozorila na možne negativne posledice deregulacije področja zdravil; predlagala je tudi razmislek o zagotavljanju dostopa do večjega spektra različnih preverjeno varnih zdravil za samozdravljenje, javnih investicijah in ob tem pozvala Ministrstvo za kulturo, da pregleda investicije pri zavezancih po Zakonu o javnem naročanju ter na tej podlagi predlaga spremembe zakonodaje. Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je pozvala pristojni ministrstvi, da opredelita sistemske in- strumente za krepitev vloge reprezentativnih stanovskih združenj na področju kulture in kulturniške zbornice, ki so ključni za razvoj kulturne in umetniške dejavnosti tudi v nevladnem sektorju, in za- gotovita ustrezna sredstva iz naslova Sklada za razvoj nevladnih organizacij. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je obravnavala gradivo Kmetijsko gozdarske zbor- nice za sprejem ukrepov, ki bi omilili škodo zaradi letošnje deževne pomladi in na pristojno ministrstvo naslovila poziv za pomoč prizadetim kmetovalcem, še posebej na Goriškem in Koprskem. Komisiji za lokalno samou- pravo in regionalni razvoj in za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta obravnavali predlog interventnega zako- na o odvzemu medveda in volka iz narave, ob tem pa opozorili tudi na prisotnost šakala. Zveri sejejo strah na podeželju, zaradi pogostej- šega pojavljanja na šolskih poteh pa se veča pritisk na občine po več šolskih prevozih. Komisija za mednarodne od- nose in evropske zadeve je pri obravnavi predloga stališča do pooblastila za začetek pogajanj o sporazumu z ZDA o odpravi tarif za industrijsko blago opozorila na vlogo Pariškega podnebnega sporazuma pri oblikovanju prihodnjih čezatlantskih trgo- vinskih odnosov, zaradi česar pa evropsko gospodarstvo ne sme biti v neenakopravnem položaju. Komisija za lokalno samoupravo je opozorila na negotovost občin v zvezi s časovno nedorečeno uvedbo davka na nepre- mičnine in Vladi predlagala, da prisluhne opozorilom reprezentativnih združenj občin po čimprejšnji uvedbi nepremičninskega davka ter še letos v javno razpravo predloži ustrezen zakon. Komisija za lokalno samoupravo in Interesna skupina lokalnih interesov sta obravnavali poročilo o izvajanju Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2019 in med drugim vpraševali, zakaj je poročilo predloženo z relativno velikim časovnim zamikom, saj to otežuje ocenjevanje učinkovitosti izvedenih ukrepov. Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je obravnavala predlog stališča do sporazuma o ugotavljanju skladnosti in poudarila, da zmanjšanje stroškov ugotavljanja skladnosti lahko prinese ugodnosti za mala in srednja podjetja, ki jih ti stroški nesorazmerno prizadenejo, ob tem pa ostaja odprto vprašanje izvoza slovenskih farmacevt- skih izdelkov v ZDA. o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev opozorila na pretirano deregulacijo, ki že kaže negativne po- sledice, npr. v trgovini in gostinstvu. Z namenom zaščite domačega trga delovne sile, potrošnikov in izobraževalnega sistema je pozvala k večji preudarnosti. ki se jih trenutno lahko dobi le v tujini. Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je obravnavala uresničevanje novelirane zakonodaje na področju uresničevanja javnega interesa za kulturo glede obveznega deleža za umetnost v 12 AKTUALNO / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE ZGLEDNO SODELOVANJE OBEH DOMOV SLOVENSKEGA PARLAMENTA Stavba parlamenta stoji na Šubičevi ulici ob Trgu republike v središču Ljubljane. Poslopje je bilo grajeno med leti 1954 in 1959, slavnostna otvoritev pa je bila 19. februarja 1959. V stavbi so poleg prostorov poslanskih skupin in služb Državnega zbora tudi prostori Državnega sveta. Državni svet in Državni zbor zgledno sodelujeta pri skupnih projektih. Oba domova sta spomladi s skupno slovesnostjo počastila 60-letnico parlamentarne zgradbe, v kateri delujeta. Junija je v organizaciji obeh domov potekala proslava ob Dnevu Primoža Trubarja, prav tako sta oba domova na široko odprla vrata za obiskovalce ob poletni muzejski noči, skupno sta tudi obeležila 100. obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ko so si udeleženci slovesnosti v dvorani Državnega sveta lahko ogledali dokumen- tarno igrani film »Za Prekmurje gre«. Ob obisku predsednika Republike Poljske Andrzeja Dude 5. junija v Republiki Sloveniji je v preddverju velike dvorane Državnega zbora potekala svečana otvoritev razstave o Emilu Korytku, ki jo je pripravil Državni svet skupaj z veleposlaništvom Poljske v Sloveniji, Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani in Filozofsko fa- kulteto v Ljubljani. Svečane otvoritve se je udeležil tudi predsednik republike, z razstavo pa je javnost pobližje spoznala poljskega humanista, etnografa in političnega izgnanca v Sloveniji v prvi polovici 19. stoletja, ki povezuje naroda Poljske in Slovenije. Razstava je osvetlila vlogo Korytka v času narodnega prebujanja in oblikovanja slovenskega knjižnega jezika. Stavba parlamenta, je delo arhitekta Vinka Glanza. Figure na vhodnem portalu sta zasnovala kiparja Karel Putrih in Zdenko Kalin, mozaike in freske pa Jože Ciuha, Ivo Šubic, Marij Pregelj, Ivan Seljak Čopič ter Slavko Pengov. DR. IVAN KRISTAN POSTAL ČASTNI PREDSEDNIK DRUŠTVA DRŽAVNIH SVETNIKOV Marca so državni svetniki na občnem zboru Društva državnih svetnikov dr. Ivanu Kristanu svečano podelili posebno priznanje častnega predsednika za razvoj dvodomnosti, parlamentarizma in demokracije. Dr. Kristan je bil med 1992 in 1997 prvi predsednik Državnega sveta. Leta 2003 mu je bil podeljen naziv zasluženega profesorja Univerze v Ljubljani, ob čemer so se glavne teme njegovih raziskav nanašale na nacionalno vprašanje, federalizem, parlamentari- zem in človekove pravice. V zadnjih letih si dr. Kristan posebej zavzeto prizadeva za sprem akta o notifikaciji nasledstva Slovenije po Jugoslaviji zaradi Avstrijske državne pogodbe. 13 AKTUALNO / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA Z DELEGACIJO NA OBISKU V ČEŠKI REPUBLIKI Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca se je z delegacijo, med katero sta bila državna svetnika Bojana Potočan in Bojan Kekec, 23. in 24. aprila mudil na uradnem obisku v Senatu Češke republike. Ob tej priložnosti se je med drugim sestal s predsednikom Senata Jaroslavom Kubero, ki je bil tudi uradni gostitelj obiska, predsednikom poslanske zbornice Radkom Vondráčekom in predsednikom Vlade Andrejem Babišom. V sklopu uradnega obiska je delegacija obiskala Karlovo univerzo v Pragi. Na tej ugledni almi mater so pripravili mednarodni simpozij ob 200. obletnici smrti Gašperja Rojka, prvega Slovenca, ki je bil rektor znamenite univerze, rodil pa se je v Metavi pri Mariboru in je na Češkem razmeroma dobro znan. Simpozij so slavnostno odprli predse- dnik Senata Češke republike Jaroslav Kubera, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca, rektor Karlove univerze dr. Tomaš Zima in rektor Univerze v Mariboru dr. Zdravko Kačič, dogodka pa se je udeležil tudi mariborski župan Saša Arsenovič. V spomin na našega rojaka je potekala žalna slovesnost na pokopališču Malostransky hrbitov, kjer so otvorili prenovljeno spomin- sko ploščo. Razsvetljenski teolog, filozof in cerkveni zgodovinar Gašper Rojko je kot izjemna zgodovinska osebnost velikega pomena za obe državi. Bil je prvi Slovenec, ki je bil rektor znamenite praške Karlove univerze, znan pa je predvsem po knjigi o zgodovini Konstanškega koncila, v kateri je za tisti čas naklonjeno pisal o Janu Husu. Na simpoziju je bil poleg Rojka omenjen tudi ugledni zdravnik in profesor zgodovine Anton Mihelič iz Solkana pri Gorici, ki je rektorsko mesto na Karlovi univerzi zasedal leta 1803. PRVI URADNI OBISK V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in državna svetnika Bojan Kekec in Mitja Gorenšček so se konec junija mudili na prvem uradnem obisku v Zvezni republiki Nemčiji. Sestali so se s predsednikom nemškega Zveznega sveta (Bundesrat) Danielom Güntherjem in sku- paj ocenili, da je visok obisk priložnost za obe strani, da se preko sodelovanja drugih domov okrepi sodelovanje med obema državama v želji po skupni močni in enotni Evropi. Delegacija je pred tem obiskala tudi zvezni parlament dežele Schleswig- Holstein in se sestala s predsednikom deželnega par- lamenta Klausom Schliejem. SPORAZUM O IZMENJAVI VOJAŠKIH EKSPONATOV Predsednik Državnega sveta je v okviru uradnega obiska Poljsko-slovenske parlamentarne skupine Sejma Republike Poljske konec maja prevzel pokroviteljstvo ob podpisu sporazuma o izmenjavi muzejskih vojaških ekspo- natov. Gre za sklenitev pomembnega dogovora med Vojaškim muzejem Slovenske vojske in Muzejem Poljske vojske v Varšavi, dogovori o tem pa so tekli že več let. Poljska je z izmenjavo dobila bojno vozilo ameriške proizvodnje M-36 Jackoson, Slovenija pa helikopter tipa Mil Mi-8. 14 AKTUALNO / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE V mali dvorani parlamenta, v kateri zaseda Državni svet, tečejo obsežna prenovitvena dela. Prenova dvorane je bila potrebna zaradi dotra- janosti in nefunkcionalnosti. Ocenjena vrednost investi- cije je 1,4 mio evrov, uradna otvoritev pa je predvidena 23. decembra 2019. Predlog DRŽAVNI SVET JE PREVZEL POBUDO ZA VZPOSTAVITEV POKRAJIN Na podlagi iniciative predsednika republike Boruta Pahorja na tradicionalnem decembrskem sestanku štirih predsednikov, je Državni svet prevzel pobudo za ponoven zagon procesa vzpostavitve pokrajin. Pobuda tokrat prihaja z občinske ravni, predlog o delitvi države na pokrajine pa pripravljajo strokovnjaki, zato se predlagana razdelitev Slovenije na pokrajine nekoliko razlikuje od prejšnjih. Pokrajine bi v skladu s predlogom lahko začele z delom 1. januarja 2023. Strokovna skupina je pripra- vila osnutek enajstih pokrajin s ciljem doseči tako admini- strativno ureditev Slovenije, ki bo prispevala k skladnemu regionalnemu razvoju in tudi učinkovitejšemu črpanju evropskih sredstev. Državni svet, ki zastopa široko paleto družbenih interesov in sodeluje s civilno družbo, želi pomagati pri vzposta- vitvi delujočega sistema, ki bo razvojno naravnan in pravičen do regij in ljudi, ki v njih živijo. Z ustanovitvijo pokrajin se želi vzpostaviti Župani želijo jasne odgovore, katere naloge in pristojnosti se bodo prenesle z občin - in seveda, ali bo zanje zagotovljen denar. enakopravnejši dialog med Ljubljano kot centrom poli- tične, upravne, gospodarske in finančne moči ter ostalim slovenskim zaledjem. Jeseni 2019 se bo v prvem krogu javnih posvetovanj preverilo utrip med lokalnim prebi- valstvom, gospodarstvom, regionalnimi razvojnimi agencijami, občinami, upravnimi enotami, zavodi in društvi. Vzporedno z javnimi predstavitvami bo tekel politični dialog med parlamentarnimi in neparla- mentarnimi strankami. DVORANA DRŽAVNEGA SVETA V 2020 PRENOVLJENA pomurskih poslancev je, da bi obnovljena dvorana nosila ime po Matiju Slaviču, nekdanjem rektorju Univerze v Ljubljani in najbolj zaslužnemu članu skupine pogajalcev v Parizu leta 1919 za priključitev današnjega Prekmurja tedanji novonas- tali državi SHS. DOPOLNJEN ETIČNI KODEKS DRŽAVNIH SVETNIKOV Državni svet je v skladu s pri- poročilom skupine držav proti korupciji - GRECO, dopolnil Etični kodeks državnih sve- tnikov, ki podrobneje določa nasprotje interesov, usposa- bljanje ter zaupno svetovanje. Dopolnjeni kodeks med drugim uvaja institut dolžnosti izogibanja nasprotju interesov, uvaja pa tudi imenovanje posebnega svetovalca, katerega naloga bo usmer- jeno in stalno obveščanje svetnikov in zaposlenih o etiki in integriteti. Državni svet sicer nima neposrednega vpliva na odločanje v zakonodajnem postopku, lahko pa prihaja do posrednega vplivanja. 15 S POSVETOV / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE V DRŽAVNEM SVETU NASLOVILI PREKARNOST ZA BOLJŠI JUTRI Deregulacija in liberalizacija trga dela v zadnjih letih spodbujata mnoge netipične oblike dela, ki povečujejo tveganje za pojav prekarnosti. Ta ima negativen vpliv na ekonomsko in socialno varnost posameznika. Ker je dostojno plačilo in socialno varstvo pravica zaposlenih, mora država ukrepati na sistemski ravni, pri čemer gre pri naslavljanju tega področja vendarle za določeno razliko med tistimi, ki jim je prekarnost v osebnem interesu, in tistimi, ki jim to ni. Skrajni čas je, da oblikujemo ukrepe na sistemski ravni. Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Od vsake vlade zahtevamo, da oblikuje inšpekcijske službe tako, da se bodo anomalije zmanjšale. Jože Smole, predstavnik delodajalcev v Državnem svetu Zahteva po sistemskih ukrepih Zaradi pomembnosti je reševanje tega problema tudi ena prednostnih nalog ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in kot so se strinjali udeleženci posveta v Državnem svetu 19. aprila, je pomembno, da so ukrepi oblikovani v soglasju s tistimi, ki se s prekarnostjo srečujejo v praksi, in da se v ospredje postavi zaščita de- lavcev. Čeprav je bilo na to temo napisanega že veliko, veliko je bilo tudi posvetov, gre za zelo kompleksno temo, ki zahteva usklajen pristop vseh: države, civilne družbe, stroke, sindikatov in gospodarstva. Predlog ukrepov do pomladi Težava je, ker je prekarnost težko opredeliti in da tudi ni pravni pojem. S to proble- matiko se že ukvarja med- resorska delovna skupina za načrtovanje in izvedbo ukrepov proti prekarnosti, ki bo predlog ukrepov pripravila do prihodnje pomladi. Pri tem sodeluje Inštitut za delo pri Pravni fakulteti UL z raziskovalnim projektom Multidisciplinarna analiza prekarnega dela (MAPA), ki preučuje pravne, ekonomske, socialne in zdravstveno-varstvene vidike tega vprašanja. Prekarnost preučuje kot odmik od standardne oblike zaposle- nosti na področju zaposlitev, plačila za delo, delovnih ur, varnosti in zdravja pri delu, socialne varnosti, usposabljanja ter dostopa do kolektivnih pogajanj. Prekarnost v velikem porastu Problem prekarnosti je mednaroden in čeprav se je Slovenija v tokove deregulacije in liberalizacije trga dela vključila pozneje kot razvite države v Evropi, je to stanje hitro nadoknadila. Agencijsko delo se pri nas povečuje dvakrat hitreje kot v drugih evropskih državah. Strokovnjaki opozarjajo, da je naša delovna zakonodaja dobra, problem pa je njena implementacija v praksi, ob čemer se soočamo tudi s pomanjkanjem inšpekcijske- ga in ostalega nadzora. Prvi ukrep, ki bi ga morala država sprejeti takoj, je zaposliti nove inšpektorje: v državi imamo pri 210.000 pravnih subjektih le 45 delovnih inšpektorjev, kar je alarman- ten podatek. Mladi želijo delo za nedoločen čas Za odpravo prekarnosti lahko največ naredi država sama s sankcioniranjem prekarnosti in delodajalcev, ki jo zlorabljajo, ter z nagra- jevanjem in spodbujanjem družbene odgovornosti. Kot kažejo ankete, si velika večina mladih vendarle želi pogodbo za delo za nedoločen čas. A mnenje delodajalcev je, da vse preveč govorimo o varnosti, zanemarjamo pa prožnost, ki jo delodajalci potrebujejo, zato posploševanje prekar- nosti dela škodo, medtem ko po drugi strani razvoj in digitalizacija prinašata nove oblike dela. A žal se nove oblike dela vse prevečkrat izrablja kot izgovor. Prijav prekarcev malo Mnoge oblike dela, kot sta študentsko delo in delo prek avtorskih pogodb, so na trgu prisotne že mnogo let, težave pa so se začele pojavljati takrat, ko so se te oblike začele uporabljati za nekaj, čemur sprva niso bile namenjene. Potrebno je raz- likovati primere, ko se delo zakonito opravlja na pravnih podlagah in ima elemente prekarnosti, od tistega, kjer prihaja do zlorab. A dejstvo je, da je prijav prekarcev malo, ob čemer so postopki ugotavljanja domnevnih zlorab zahtevni in dolgotrajni, po mnenju poznavalcev pa se težav zgolj z novimi zaposlitvami inšpektorjev ne bo moglo rešiti. več na: http://www.ds-rs. si/?q=novice/naslovimo-pre- karnost-za-boljsi-jutri 16 S POSVETOV / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE URESNIČEVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC INVALIDOV Državni svet in Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije sta 27. junija pripravila posvet ob 10-letnici ratifikacije Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov. Eden izmed poudarkov posveta je bil, da mora država skupaj z reprezentativnimi predstavniki invalidov čim prej pripraviti strategijo invalidskega varstva in strategijo uresničevanja konvencije, ki pa ne sme postati »mrtva črka na papirju«. To je bil prvi takšen simpozij, na katerem so stališča predstavili uporabniki, stroka in politika. V državi je kar nekaj institucij, ki se ukvarjajo s pravicami invalidov, a nobene, ki bi se ukvarjala izključno z invalidskim varstvom. STANJE IN TRENDI ENERGETSKE POLITIKE V SLOVENIJI V Državnem svetu je 18. junija tekel posvet o stanju in tren- dih na področju energetske politike v Sloveniji. Strokovna razprava se je dotikala preskrbe z energijo s poudarkom na električni energiji in bila priložnost za soočanje z odprtimi problemi oskrbe z energijo, osvetlitev stanja in trendov razvoja sektorja. V ravnanju z energijo so potrebne bistvene spremembe vseh deležnikov, zato so nujni razmisleki glede energetskih potencialov Slovenije ter ekonomsko upravi- čenega izkoriščanja le-teh. Energetika namreč ni le oskrba uporabnikov z energijo, temveč pomembno posega v prostor in narekuje način in kakovost življenja v prihodnosti. IZZIVI IZVAJANJA DIMNIKARSKIH STORITEV Naša država se glede delcev uvršča med države EU z bolj onesnaženim zrakom in je v samem vrhu po izpustih na prebivalca. To je posledica močno razširjene uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah gospodinjstev. Pri razmišljanju o spremembah na področju dimnikarskih storitvev se je treba zavedati ciljev, ki jih ima zakonodaja s tega področja. Državni svet je posvet o izzivih na področju izvajanja dimni- karskih storitev organiziral skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor in želel soočiti različne poglede na veljavno ureditev teh storitev, pri čemer stroka poziva k vzpostavitvi pogojev za strokovno delo in predvsem k boljšemu nadzoru. VLOGA ŠOLE DANES IN JUTRI Kot prvi v nizu okroglih miz na temo sistemskih sprememb področja šolstva, vzgoje in izobraževanja, je v Državnem svetu 18. aprila potekal posvet Šola danes in jutri na pobudo Centra Janeza Levca iz Ljubljane, predstavljeni pa so bili različni pogledi na vlogo in pomen šolstva v prihodnosti. Sodelovali so teoretiki in praktiki, ki so izpostavili nujnost sistemskega pristopa in vključevanja širokega nabora deležnikov, da bi lahko odgovorili na mnoga ak- tualna vprašanja, med drugim, ali šola danes resnično odgovarja na potrebe posameznika in družbe, kakšen je njen smisel, ali smo koncept vzgoje in izobraževanja dovolj posodabljali in upoštevali najnovejša dognanja znanosti in stroke itd.? 17 S POSVETOV / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE ŠTUDENTSKO DELO, MLADI, PODJETJA IN PRORAČUN Študentsko delo vpliva na skoraj vsako družino, na številne delodajalce in na državni proračun. Zato je toliko bolj po- membno, da so predlogi zakonodajnih sprememb usklajeni s stroko in interesno javnostjo ter ostalimi deležniki, so poudarili na posvetu 10. junija v Državnem svetu, na katerem so sodelovali tudi predstavniki sindikatov, ministrstva, stroke in študentske organizacije. Strinjali so se, da ni potrebe po spreminjanju sistema, ki že več kot pol stoletja deluje dobro. Ob tem je študentsko delo pomembno zaradi izkušenj, razvoja kompetenc in kot pot do prve zaposlitve ter socialni korektiv za študente s slabšim ekonomskim položajem. V PRETEKLOSTI ONESNAŽENA OBMOČJA: KAKO NAPREJ? Državni svet Republike Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor sta 12. aprila pripravila posvet z naslovom V preteklosti onesnažena območja: kako naprej? Degradirana območja s svojimi vplivi na zdravje največkrat ne nastanejo zaradi enega samega dogodka, v večini primerov se škoda kopiči leta. Namen posveta je bil predstaviti rešitve glede sanacije v preteklosti onesnaženih območij, ki jih je mini- strstvo pripravilo v okviru osnutka prenovljenega Zakona o varstvu okolja in široka razprava o tej problematiki, da bi pridobili kritičen odziv na že predlagane rešitve, kakor tudi nove ideje in poglede na reševanje te pereče problematike. NAŠA HRANA, PODEŽELJE IN NARAVNI VIRI PO 2021 Državni svet in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta 28. maja predstavila Resolucijo »Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021, ki začrtuje razvojno usmeritev naše pridelave in predelave hrane ter podežel- skega prostora, kot strateški dokument pa je tudi podlaga za prihodnjo pripravo nacionalnih ukrepov in za izvajanje Skupne kmetijske politike po 2020. Vizija razvoja izpostavlja pomen konkurenčne pridelave in predelave hrane, trajnostno upravljanje z naravnimi viri, dvig gospodarske aktivnosti na podeželju in krepitev prenosa znanja. Sestavni del resolucije so zakonske spremembe kmetijske zemljiške politike. ALKOHOL IN VARNOST CESTNEGA PROMETA V Državnem svetu je 3. junija potekal posvet o varnosti cestnega prometa, ki sta ga pripravila Agencija za varnost prometa in Državni svet. Stališča o vplivu alkohola na prome- tno varnost so na posvetu soočili tako predstavniki političnih kot strokovnih krogov, med drugim s področja zdravstva in prava. Kot izziv za prihodnje delovanje so izpostavili nadzor v prometu, infrastrukturno stanje, izobraževanje mladih voznikov in vpeljevanje novih tehnologij v avtomobilizmu. Kot so poudarili, samo zakonske spremembe na področju preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola ne bodo dovolj, brezbrižni posamezniki pa so nevarnost za celotno družbo. 18 POBUDE IN VPRAŠANJA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE POBUDE IN VPRAŠANJA DRŽAVNIH SVETNIC IN SVETNIKOV Pobude, vprašanja in zah- teve so naslovili: dr. Matjaž Gams vprašanje glede inte- gracije avtonomnih vozil in skupaj z Igorjem Antauerjem vprašanje glede stroškov varuhov in zagovornikov na vseh ravneh delovanja države; Marjan Maučec pobude glede umestitve geotermalne energije v nacionalni energetski in podnebni načrt, pobudo glede poklicnih pokojninskih zavarovanj, pobude glede sprememb kmetijske zemljiške politike, vprašanja o kršitvah Kodeksa sodniške etike in pritožbah na sodniško delo, pobudo za prekategorizacijo ceste Lipovci-Bogojina v regional- no cesto ter vprašanje glede veljavnosti Trinanonske mirovne pogodbe; Branko Tomažič vprašanje glede uporabe poljskih poti, pobudo in vprašanja glede zagotavljanja pravice do izbire osebnega zdravnika, pravice do dostopa do zdravstvene obravnave in do spoštovanja paci- entovega časa, vprašanje o mobingu v javni upravi, pobudo o izenačitvi višine najnižje pokojnine z višino osnovnega zneska minimal- nega dohodka, vprašanje o spoštovanju Bernske konvencije in zakonodajnih ukrepih zaradi števila velikih zveri ter vprašanje glede uvoza mesa s Poljske in zaščite potrošnika; Franc Golob vprašanje v zvezi z gradnjo potresno nevarnega kirurškega bloka SB Slovenj Gradec ter pobudo glede možnosti opravljanja stro- kovnega izpita na področju vzgoje in izobraževanja; pokojnine v višini 500 evrov, vprašanji glede zagotovitve dodatnih in varnih prostorov za dnevno bolnišnično in ambulantno zdravljenje bolnikov s krvnimi boleznimi ter krepitve kadrovskih kapacitet Kliničnega oddelka za hematologijo izgradnjo manjkajočih siste- mov za oskrbo s pitno vodo; Cveto Zupančič pobudo za poenotenje ugotavlja- nja dohodka iz kmetijske dejavnosti za določitev statusa kmeta, pobudo za ureditev lastništva opušče- nih mlinščic ter pobudo za ukinitev prispevka za nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetiji; Alojz Kovšca pobudo glede odprodaje terjatev fizičnih oseb; Bojan Kekec vprašanje glede postopkov za izgon tujcev iz države v primeru hudih kaznivih dejanj in odvzema statusa begunca; Danijel Kastelic vprašanje glede spremembe sklepa o cenah zaposlitev storitvene rehabilitacije in podpornih storitev s ciljem uveljavitve cene ene ure podporne storitve v višini in na način, veljaven do 1. 10. 2018; mag. Peter Požun vprašanje glede uveljavljanja začasne zadržanosti z dela za čas sobivanja staršev ob hospitaliziranih otrocih; Lidija Jerkič vprašanje glede izenačitve pravic delavcev, zaposlenih v podjetjih v večinski lasti lokalnih skup- nosti oz. države z ostalimi delavci, ko gre za povračila stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov; Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance pobudo za spremembo Zakona o dohodnini. V prvi polovici leta 2019 so državni svetniki na Vlado RS, ministrstva in druge pristojne institucije naslovili skupaj 33 pobud, vprašanj in zahtev. Interne klinike UKC Ljubljana ter skupno pobudo z Bojanom Režunom v zvezi s pospešitvijo predhodnega postopka za presojo vplivov na okolje za investicijske projekte iz dopolnitve št. 1 k Dogovoru za razvoj Goriške razvojne regije; Franci Rokavec pobudo glede postopka sprejemanja DPN za prestavitev dela glavne ceste Zgornji Hotič - Spodnji Hotič, pobudo za vključitev socialnih podjetij, ki zaposlujejo invalide, v shemo nadomestne izpolnitve kvote, pobudo za spremembo Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca glede ureditve prostorov vrtca v stavbah, ki niso namensko zgrajene za vrtec ter pobudo za zagotovitev sredstev za Tomaž Horvat pobudo za spremembo veljavnih predpisov s področja vračila trošarin za energente, ki se uporabljajo za industrijski namen, pobudi glede pripra- ve in uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bi na novo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, pobudo za zagotovitev proračunskih sredstev za (so)financiranje projekta obnove in novogradnje nekdanjih prostorov Zavoda za varstvo pri delu s ciljem vzpostavitve boljših pogojev za dnevno bolnišnično in ambulantno zdravljenje bolnikov s krvnimi boleznimi v okviru Kliničnega oddelka za hematologijo Interne klinike UKC Ljubljana, pobudo za uzakonitev naj- nižje zagotovljene invalidske 19 IZJAVE / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE DRŽAVNE SVETNICE IN SVETNIKI O DRŽAVNEM SVETU Platon v Simpoziju navaja besede Sokrata, ki razloži Agatonu prenašanje znanja iz enega človeka na drugega: »Bilo bi prelepo, Agaton, če bi se bilo znanje sposobno pretakati iz polnejšega v manj polne izmed nas, če bi le vzpostavili stik med seboj kot voda, ki se po volneni niti pretaka iz polnejše čaše v bolj prazno.« Tako tesna in sodelovalna bi morala biti skupna pot med Državnim zborom in Državnim svetom. Le-ta lahko vodi po razcepljenih brezpotjih in navidez nepremostljivih ovirah, skozi nasprotja in zadrege, a nujno mora z dialogom pripeljati do cilja, ki bo izboljšal naše vsakdanje življenje. V demokratični politični ureditvi, za katero smo se v Sloveniji odlo - čili na začetku samostojne države, mora imeti glas državljanov vseskozi pomembno mesto, ne zgolj ob parlamentarnih volitvah. V tem vidim pomen glasu predstavnikov strokovne javnosti v Državnem svetu, ki mora Državnemu zboru ves čas nastavljati zrcalo. Zato moramo s skupnimi močmi za vsako ceno preprečiti širjenje duhovne puščave, ki nas bi lahko zadušila, da ne bo »s poti zašla, premagana od slabih šeg, nrav naša« (Petrarka). In to lahko storimo le z znanjem in z vztrajnim dialogom. Prof. dr. Branka Kalenić Ramšak, državna svetnica za področje visokega šolstva Senati so ena od značilnosti starih evropskih demokracij, v času tranzicije pa so se uveljavili tudi v nekaterih bivših socialitičnih državah, kjer imajo pomembno vlogo pri uveljavljanju demokracije oziroma postopkih sprejemanja zakonodaje. V Sloveniji so razmere postale specifične po tem, ko so župani dobili »rdečo luč« za vstop v Državni zbor. Državni svet tako ostaja edina inštitucija v državi, kjer se še lahko uveljavljajo lokalni interesi. To je velikega pomena, saj lokalna samouprava v Sloveniji dobro deluje, s terena pa prihajajo številne dobre zakonodajne pobude. Tudi kvalitetno delo državnih svetnikov, ki prihajamo iz različnih okolij, je na visokem nivoju, kar kažejo razprave, ki v potekajo Državnem svetu. V zadnjem obdobju smo državni svetniki svoje aktivnosti še pospešili, in sicer na mednarodnem in notranje- političnem področju, pri čemer naj navedem pobudo za spremembo pokrajinske zakonodaje, družbeno okolje pa smo razburkali tudi z zahtevo po parlamentarni preiskavi o vplivu politike na pravosodje in s tem pokazali pokončno držo z željo, da se razčistijo določene teme, ki so do sedaj veljale pri nas za nedotakljive. Bojan Kekec, predstavnik lokalnih interesov 14. volilne enote – Novo mesto Državni svet je vsekakor pomemben element našega modela demokracije. V njem so zastopani predvsem strokovnjaki, ki bodisi na področju lokalne samouprave bodisi interesnih skupin nekoliko drugače vidijo določene družbene probleme, kot jih morda vidijo politiki. Zato v Državnem svetu razprave izhajajo veliko bolj s strokovne ravni, s tem pa lahko bistveno pripomorejo k bolj kvalitetnim predlo- gom rešitev pri pripravi zakonodaje, ki pomembno vpliva na življenje prav vsakega posameznika. Državni svet mora v taki ali drugačni obliki obstati tudi v prihodnosti, razlogi za to pa se med drugim skrivajo v kvalitetnih razpravah, ki njegovemu delu dajejo posebno dodano vrednost. Vsebina razprav je preko sodobnih komunikacij- skih orodij dostopna najširšemu krogu javnosti. Obenem pa lahko zainteresirana civilna družba tudi sama s pomočjo Državnega sveta preostali javnosti predstavi svoj pogled in razmislek o življenju v naši državi. V Državnem svetu si državni svetniki prizadevamo, da bi bile razprave manj politično obarvane in bi potekale v smeri izboljševanja kvalitete življenja vseh naših državljank in državljanov. Dejan Crnek, predstavnik lokalnih interesov 1. volilne enote – Ljubljana 20 CIVILNA DRUŽBA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE SO PRILOŽNOSTI SVETOVNEGA DNEVA ČEBEL RES IZKORIŠČENE? Ob prvi obletnici razglasitve Svetovnega dneva čebel sta Čebelarska zveza in Državni svet s posvetom seznanila javnost o priložnostih našega čebelarskega znanja in njegovih gospodarskih možnostih. Na tej podlagi je Državni svet spre- jel zaključke in izpostavil, da nadaljnje aktivnosti zahtevajo povezovanje, ki mora izhajati iz čebelarske dediščine, tradicije, znanja in dobre organiziranosti. Ker gre za pomembno gospodarsko panogo, je treba vzpostaviti zakonske, pravne in organizacijske pogoje za lažje delovanje doma in na tujih trgih tako z opremo kot tudi s čebelami in čebeljimi pridelki ter se ob tem zavedati, da večina ukrepov, ki jih v državi in širše namenjamo ustvarjanju boljših pogojev za življenje čebel, pripomore tudi k izboljšanju človeškega okolja. S KNJIGO RASTE ZNANJE, RASTE NAŠ DUH V KULTURI, ZNANOSTI IN GOSPODARSTVU Državni svet je pokrovitelj projekta Rastoča knjiga, ki je letos doživel širitev v Novem mestu, Dolenjskih Toplicah in Kočevju, maja pa je bil kipcu Deklice z rastočo knjigo dodan nov, dvanajsti list v ljubljanskem parku Navje, tokrat izpod peresa pesnika in prevajalca Milana Dekleve. Kulturni program so izvedli učenci Osnovne šole Miklavž pri Ormožu in dijaki Gimnazije Ormož ter v duhu besed državne svetnice dr. Branke Ramšak Kalenić, ki jih je izrekla ob širitvi Rastoče knjige v Novem mestu, potrdili, da »s knjigo raste znanje, naš duh«. Rastoči knjigi se je ob jubileju 65. letnice obstoja poklonila tudi Krka d.d. z odkritjem skulpture Krkine deklice z rastočo knjigo, ki so jo umestili pred najsodobnejšo tovarno trdnih farmacevtskih izdelkov Notol v Novem mestu. Foto: Radio Krka SLOVENSKE ZGODBE IZ GALERIJE LIKOVNIH SAMORASTNIKOV TREBNJE V preddverju dvorane Državnega sveta je bilo maja na ogled 15 del iz bogate mednarodne zbirke Galerije likovnih samorastnikov Trebnje. Šlo je za izbor bolj prepoznavnih med 1300 likovnimi deli, ki pričajo o naivi kot likovnem slogu, razširjenem po vsem svetu. Galerija likovnih samorastnikov Trebnje se že od ustanovitve leta 1971 posveča proučevanju, zbiranju, ohranjanju, raziskovanju in promociji naivne in samorastniške umetnosti na Slovenskem in v svetu. Od 1994 deluje v sklopu Centra za izobraževanja in kulturo Trebnje, ki je že petnajst let tudi skrbnik Rastoče knjige Temeniške in Mirnske doline. Avtorica razstave v Državnem svetu je bila kustosinja Galerije likovnih samorastnikov Andrejka Vabič Nose. Dogodek sta s kulturnim programom obogatili pianistka Rebeka Dobravec in sopranistka Ema Pavlič. 21 CIVILNA DRUŽBA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE PRISPEVEK ŽENSKIH ROK, SRCA IN UMA DOMOVINI Na literarnem natečaju Moja rodna domovina so učenci ustvarjali besedila na temo Lipa - simbol slovenstva in nagrajene prispevke predstavili v Državnem svetu. Natečaj vsako leto izvede OŠ Vič v sodelovanju z Območnim združenjem Veteranov vojne za Slovenijo mesta Ljubljane, mladi pa Državni svet je mednarodni dan žena obeležil s prire- ditvijo »Graditi domovino - prispevek ženskih rok, srca in uma«, ki ga je s predava- njem pospremila pisateljica in pesnica Alenka Rebula iz Trsta. Državne svetnice Lidija Jerkič, dr. Branka Kalenić Ramšak in mag. Marija Lah so spregovorile o temah, povezanih s po- litičnim, ekonomskim in socialnim položajem žensk in delom v Državnem svetu. Za glasbeni pro- gram so poskrbeli dijaki Konservatorija za opero in balet Ljubljana, v preddverju dvorane pa se je z likovno razstavo predstavila Sanja Tosić z razstavo Kaplje. MLADI LITERATI V DRŽAVNEM SVETU O DOMOLJUBJU ustvarjajo na temo domo- vine, jezika, ohranjanja in spodbujanja vrednot. Otroci so lahko kažipot politiki, saj si pomagajo v stiski, rešitve za probleme iščejo po naj- krajši poti, ne da bi imeli od tega koristi drugi posredniki, obsojajo krivico in zahtevajo pravico, kar velja tudi, ko gre za vrednoto domoljubja. SVOBODA MEDIJEV, NOVINARSTVO IN PRITISK POLITIKE plati, ki odpira vrata v širše razumevanje sebe, sočloveka in stvarstva. Leta 1935 je izšlo njegovo delo Učbenik življenja, ki in je še danes uporaben pri vzgoji in izobraževanju mladih, vprašanja kako do sreče, miru, zdravja in blagostanja pa ostajajo temeljna vprašanja življenja. Na okrogli mizi, ki jo je 13. maja pripravilo Združenje novinarjev in publicistov, so udeleženci razpravljali o učinkih omejevanja medijske svobode in pritiskih na novinarje ter o mehanizmih vzpostavitve ravnotežja med svobodo izražanja na eni strani in spoštovanjem dostojanstva posameznikov in skupin na drugi. Medijski prostor se je znašel med pritiskom s strani konkretnih političnih protagonistov in težnjo po dodatni sistemski regulaciji, ob čemer se premalokrat stopi v bran napadenemu novinarju. Naloga medijev je, da predstavijo javnosti vsa mnenja. PRLEŠKA DÜŠA IN ZAPUŠČINA MARTINA KOJCA Svet med Muro in Dravo je zibelka številnih znamenitih Slovencev, kar velja tudi za Martina Kojca, o katerem je 24. aprila na pobudo Literarno kulturnega društva Prasila iz Središča ob Dravi tekel govor v dvorani Državnega sveta. Kojc je izhajal iz ideje, da je spoznanje duhovne 22 STIKI IN SODELOVANJE / SLOVENIJA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE »NAŠ KORAK SE VRTI ŽE POL STOLETJA« Podpredsednik Državnega sveta Matjaž Švagan se je 15. junija udele- žil praznovanja 50-letnice delovanja Zveze paraplegikov Slovenije in 40-letnice delovanja društev ter poudaril, da je Zveza paraplegikov ena najuspešnejših reprezentativnih invalidskih organizacij v državi. Paraplegiki imajo v razvojni strategiji invalidskega varstva uspešno in zgledno prakso, ki jo uresničujejo na državni in lokalni ravni. Kot je poudaril državni svetnik in predsednik zveze Dane Kastelic, sta najpomembnejša posebna socialna programa skupinska obnovitve- na rehabilitacija in zelo razvita dejavnost osebne asistence. DAVORIN HOSTNIK POVEZUJE SLOVANSKA NARODA Na pobudo predsednika Alojza Kovšce so 29. maja v Šmartnem pri Litiji visoki domači in tuji gostje iz Ruske federacije, med njimi zunanji minister Lavrov, odkrili spomenik publicistu, prevajalcu, filologu in pedagogu Davorinu Hostniku, ki je pomembno prispeval h krepitvi vezi med Slovenci in Rusi. V spomin na ta dogodek  je minister Lovrov v dar prejel izvod prvega Rusko - slovenskega slovarja Davorina Hostnika. Župan ruskega mesta Rilsk Dimitrij Velikodnij in župan Občine Šmartno pri Litiji Rajko Meserko pa sta ob tej priložnosti podpisala listino o sodelovanju. PESEM V KROŠNJAH ŽALSKIH STOLETNIH LIP Predsednik Državnega sveta se je 25. maja 2019, ob 125-letnici organiziranega zborovskega petja v Žalcu, udeležil slavnostnega koncerta in poudaril, da imamo Slovenci petje močno zakoreni- njeno v naši kulturni identiteti. Petje je pri nas najbolj množična kulturno-umetniška društvena dejavnost in združuje kulturne interese več kot 65.000 ljudi, zborovsko petje pa izboljšuje kakovost življenja ljudi, ki se z njim ukvarjajo, saj prispeva k skrbi za telo, razvija pevske sposobnosti, krepi samozavest, omogoča učenje ustrezne komunikacije in širi socialne mreže. 150 LET VSESLOVENSKEGA VIŽMARSKEGA TABORA Alojz Kovšca je 17. maja ob OŠ Vižmarje na Brodu pri Ljubljani nagovoril veliko množico navzočih na obeležitvi 150-letnice vseslovenskega Vižmarskega tabora. V slavnostnem nagovoru je poudaril, da je obletnica dragocena priložnost, da se pogled obrne k vrednotam, ki nas kot narod povezujejo in ne delijo. Tabori so nam vlili prepotrebno nacionalno samozavest, optimizem in zagon za spremembe, ki so v duhu časa nezadržno sledile. Utrdili so uporabo slovenske simbolike in barv. Ideja Zedinjene Slovenije je odločilno zarisala temelje naše današnje ozemeljske celovitosti. VISOK JUBILEJ OSNOVNEGA ŠOLSTVA V BAŠKI GRAPI Predsednik Alojz Kovšca in državni svetnik Mitja Gorenšček sta se 10. maja na OŠ Simona Kosa v Podbrdu udeležila obeležitve 150-letnice šolanja v Baški grapi. Na prireditvi »Majhnost, naša moč« je predsednik Kovšca izpostavil, da je »ves naš prihodnji razvoj povezan z delom, ki pa se v današnjih časih spreminja in zahteva bistveno več znanja kot v preteklosti. Nimamo nafte, nimamo rudnikov zlata; vse kar imamo je pridnost in znanje naših ljudi. Zato je zelo pomembno, da je naš razvoj podprt z dobrim izobraževalnim sistemom in vsem, kar lahko okrepi in predvsem sprosti našega ustvarjalnega duha.« BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 23 STIKI IN SODELOVANJE / SVET / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE COSAC IN FINSKO PREDSEDOVANJE EVROPSKI UNIJI V Helsinkih je 21. in 22. julija v okviru finskega predsedovanja EU potekala Konferenca odborov parlamentov EU za evropske zadeve, ki se je je udeležil državni svetnik Bojan Kekec. Prisotne sta v uvod- nem delu nagovorili Tuula Haatainen in Satu Hassi, po predstavitvi osnutka vsebine prihajajočega decembrskega LXII. COSAC-a pa je sledil vsebinski del konference, ki je obsegal dva dela - v prvem delu so bile predstavljene prioritete Finske v okviru predsedovanja EU, v drugem delu pa je bilo govora o vprašanju višine finančnih sredstev, namenjenih uresničevanju evropskih politik. LXI. KONFERENCA ODBOROV PARLAMENTOV EU Državna svetnika Samer Khalil in mag. Miroslav Ribič sta se udeležila LXI. Konference odborov parlamentov EU za evropske zadeve (COSAC) v Bukarešti od 23. - 25. junija. V okviru plenarnega zasedanja so govorili o dosežkih romunskega predsedovanja Svetu EU, perspektivi mednarodnih trgovinskih odnosov EU, evropskem izobraževalnem prostoru kot gonilni sili za preoblikovanje in krepitev enotnega evropskega trga ter o vlogi parlamentov pri krepitvi nove ekonomije EU. Udeležence je med drugim pozdravila predsednica romunske vlade Vasilica Viorica Dăncilă. OBISK ALOJZA KOVŠCE NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM Predsednik Alojz Kovšca in državni svetnik Bojan Kekec sta 14. maja obiskala avstrijsko Koroško. V okviru delovnega obiska sta se udeležila prireditve »Alpe-Adria Panonnia - eine Zukunftsregion der EU - evropska regija prihodnosti«, ki je potekala pod okriljem predsednika Zveznega sveta Republike Avstrije in županje Celovca. Predsednik Kovšca je med drugim izpostavil posebno mesto Republike Avstrije v okviru nadaljnje krepitve regionalnega sodelo- vanja ter se ob robu dogodka sestal tudi z aktualnim predsednikom avstrijskega Zveznega sveta Ingom Appejem. KONFERENCA PREDSEDNIKOV PARLAMENTOV EU Predsednik Kovšca se je 8. in 9. aprila na Dunaju udeležil Konference predsednikov parlamentov držav članic EU in Evropskega parlamenta, kjer so udeleženci obravnavali dva tematska sklopa, in sicer EU in njene sosednje države ter EU pred evropskimi volitvami 2019 - nadaljnji razvoj sodelovanja med nacionalnimi parlamenti in evropskimi institucijami. Predsednik se je ob robu konference sestal s predsednikoma nemškega in poljskega zgornjega doma, 9. aprila pa se je v parku Augarten udeležil tudi slovesnosti ob odkritju spominske plošče čebelarju Antonu Janši. KAKŠNA BO PRIHODNOST EVROPSKEGA KMETIJSTVA? Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cvetko Zupančič se je 19. in 20. marca v Bukarešti udeležil medparlamen- tarne konference o skupni kmetijski in kohezijski politiki. Razprava se je osredotočila na proračun skupne kmetijske politike, izpostavila mehanizme spodbujanja malih kmečkih gospodarstev v novem proračunskem okvirju, opozorila na digitalno revolucijo v okviru pre- hranske verige ter na kohezijo, regionalni razvoj in enake možnosti. Izhajajoč iz novih proračunskih izhodišč, Evropska komisija predlaga reformo kohezijske politike v prihodnem proračunskem obdobju. PREGLED DOGODKOV 21. - 22. 7. 2019 KONFERENCA ODBOROV PARLAMENTOV EVROPSKE UNIJE ZA EVROPSKE ZADEVE (COSAC) NA FINSKEM 15. 7. 2019 5. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 3. 7. 2019 20. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 27. 6. 2019 POSVET: URESNIČEVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC INVALIDOV 26. 6. 2019 DELEGACIJA DRŽAVNEGA SVETA NA PRVEM URADNEM OBISKU V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI 19. 6. 2019 POSVET: JAVNO IN ZASEBNO ŠOLSTVO 18. 6. 2019 POSVET: ENERGETSKA POLITIKA V SLOVENIJI - TRENUTNO STANJE IN TRENDI 17. 6. 2019 POSVET: SLOBIOM KONFERENCA, OVE IN URE ZA SLOVENIJO DO 2030 12. 6. 2019 19. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 10. 6. 2019 POSVET: PRIKAZ SISTEMA ŠTUDENTSKEGA DELA 7. 6. 2019 POSVET: SVETOVNI DAN VARNE HRANE 2019 3. 6. 2019 POSVET: IZBOLJŠANJE VARNOSTI CESTNEGA PROMETA 31. 5. 2019 POSVET: IZZIVI NA PODROČJU IZVAJANJA DIMNIKARSKIH STORITEV 30. 5. 2019 SPREJEM DELEGACIJE POLJSKO-SLOVENSKE PARLAMENTARNE SKUPINE SEJMA REPUBLIKE POLJSKE 28. 5. 2019 POSVET: NAŠA HRANA, PODEŽELJE IN NARAVNI VIRI PO 2021 23. 5. 2019 POSVET: ZNAKOVNI JEZIK ZA VSE 20. 5. 2019 SPREJEM PREDSEDNICE NACIONALNEGA SVETA ŠVICARSKE KONFEDERACIJE 15. 5. 2019 18. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 13. 5. 2019 POSVET: OMEJEVANJE MEDIJSKE SVOBODE IN PRITISKI NA SLOVENSKE NOVINARJE 9. 5. 2019 RAZSTAVA: SLOVENSKE ZGODBE IZ ZBIRKE GALERIJE LIKOVNIH SAMORASTNIKOV TREBNJE 24. 4. 2019 PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA Z DELEGACIJO NA URADNEM OBISKU V ČEŠKI REPUBLIKI 24. 4. 2019 POSVET: PRLEŠKA DÜŠA KOT UVOD V RAZPRAVO O MARTINU KOJCU 23. 4. 2019 4. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 19. 4. 2019 POSVET: NASLOVIMO PREKARNOST ZA BOLJŠI JUTRI 18. 4. 2019 POSVET: VLOGA ŠOLE DANES IN JUTRI 16. 4. 2019 ZAKLJUČEK XVII. NAGRADNEGA NATEČAJA URADA VLADE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU 15. 4. 2019 POSVET: OD MONOPOLA DO KONKURENCE 2. 4. 2019 POSVET: V PRETEKLOSTI ONESNAŽENA OBMOČJA: KAKO NAPREJ? 11. 4. 2019 POSVET: SO PRILOŽNOSTI SVETOVNEGA DNEVA ČEBEL RES IZKORIŠČENE? 10. 4. 2019 17. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 8. 4. 2019 PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA NA KONFERENCI PREDSEDNIKOV PARLAMENTOV 4. 4. 2019 POSVET: 70 LET ZVEZE NATO IN 15 LET ČLANSTVA SLOVENIJE V ZVEZI NATO 26. 3. 2019 POSVET: O DEMOGRAFSKI POLITIKI, Z VIDIKA RODNOSTI IN PRISELJEVANJA 20. 3. 2019 SPREJEM DELEGACIJE SKUPINE PRIJATELJSTVA AVSTRIJA-SLOVENIJA 20. 3. 2019 16. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 13. 3. 2019 3. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 11. 3. 2019 POSVET: EKOLOŠKO + LOKALNO = IDEALNO 7. 3. 2019 PREDAVANJE ALENKE REBULA IN OBELEŽITEV MEDNARODNEGA DNEVA ŽENA 4. 3. 2019 POSVET: EVROPSKI POGLED NA SISTEMSKE REŠITVE PROBLEMATIKE CHF KREDITOV 27. 2. 2019 15. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE več o Državnem svetu Republike Slovenije na spletni strani www.ds-rs.si izdajatelj: Državni svet Republike Slovenije, telefon: 01 478 98 17, faks: 01 478 98 51, www.ds-rs.si uredili: mag. Marjeta Tratnik Volasko, Patricija Šašek, foto: Milan Skledar in arhiv Državnega sveta oblikovanje: goclick, tisk: ART32 d.o.o., ŠPES, grafični studio, Novo mesto naklada: 500 izvodov