Železničarji pojejo, igrajo, plešejo
Verfetno med naml nl nlkogar, ki se vsaj enkrat v žlvljenju ne bi peljal z vlakom, mnogi pa se še spomi-njamo parnfh lokomotiv, kl so veselo puhale skozi slovensko pokrajlno. Za železnlško Infrastrukturo ter varen tovornl in potniškl promet po železni cestl skrbi nekaj deset tisoč železničarjev, ki so svoje delo zdru-žllt v Železniškem gospodarstvu LJubljana. Mnogi med njlml (menljo, da ]e okrog 3.000 takih, pu po napornem delu še vedno najdejo tudlproste trenutke, ki jih posvetijo IJubltelJskl kulturl. V Železniškem gospodarstvu LJublJana deluje niz zanlmivih kulturnih dejavnostl v okvlru kulturno-umetniških društev. Na tem področju imajo celo poklicnega delavca — kultur-nega anlmatorja. To je Bojfan štokelj, po pokllcu aka-demskl slikar. Z nflm se sicer nlsem srečala, zato pa je blla nadvse prljetna sogovornica tovarišlca Tat-Jana BelopavlovlČ
Takole je povedala: »V ok-viru odbora za rekreacijo pri ŽG Ljubljana deluje tudi ko-misija za kulturo. Njena nalo-ga je pospeševanje, vzpodbu-jaiye in delno sofinanciranje kultumo-umetniških društev po raznih krajih naše ožje do-movine: KUD »Tine Rožanc« v Ljubljani (folklorna skupi-na, plesna skupina, mešani pevski zbor in likovna sekci-ja), KUD »Krilato kolo« y Ma-riboru (mladi harmonikarji, godba in mešani pevski zbor) in KUD »France Prešeren« v Celju (mešani pevski zbor, godba, tamburaški orkester, Bkovni odsek, folklorna sku-pina, plesni orkester »Žabe« in mladinski pevski zbor). Omenila bi tudi godbo na pi-hala Zidani most in Divača, Oktet bratov Pirnat, Oktet »Bori«, Železniško esperant-sko društvo v Ljubljani in Ma-riboru, Nonet v Novi Gorici, Klub Ijubitejjev železnic v Ljub^jani. Pa kaj bi še našte--valiUSvoje dosežke pokažejo na različnih prireditvah in na-stopih ob praznikih ter jubi-lejih.«
Poleg naštetih amaterskih dejavnosti skrbijo tudi za raz-
voj svojih leposlovnih kryiž-nic v Ljubljani, Novi Gorici, Divači, Postojni, Sežani, Ma-riboru in Cejju. Imajo precej knjig v srbohrvaščini, saj je med delavci mnogo takih iz bratskih republik. Aktivno sodelujejo na sejmih knjig in prireditvi »Ob mesecu kiyi-ge«, povezali pa so se tudi z različnimi založbami, v kate-rih lahko po zmerni ceni na-kupijo nove knjige (Trubaijev in Cankarjev antikvariat, Dr-žavna založba Slovenije, Glo-bus, Cankaijeva založba, Mla-dinska kryiga, Prešeraova družba).
Samoupravni organi in po-slovodne strukture imajo obi-lo razumevanja za delovarye ljubiteljskih in drugih kultur-nih dejavnosti. Del finančnih sfedstev prispevajo tudi za or-ganizacijo glasbenih koncer-tov in vsakoletnega Borštni-kovega srečanja. Svojim de-lavcem nudijo obisk zakjjuče-nih predstav v Drami ali Ope-ri, organiziran pa je tudi od-kup kart za poletni festival v Križankah. Letos so sklenili ustrezni dogovor za obisk predstav v organizaciji Can-kaijevega doma.
Osrednja prireditev je vse-kakor ob 15. aprilu - Dnevu železničarjev. Na iyej tvorno sodelujejo posamezne sekcije iz železniških kulturno-umet-niških društev. Ob železni-škem prazniku so letos že šti-rinajstič razpisali tudi mladin-ski natečaj za likovne in lite-rarne prispevke na temo o že-leznici. Odziv je ogromen. Osemletkarji iz 380 šol so na-mreč poslali kar 20.000 literar-nih prispevkov in 8.000 risb. Nagrajena likovna dela uokvi-rijo in razstavijo v poslovnih vlakih, na postajah, v šolskih centrih in poslovnih prostorih ali jih namenijo za poslovna darila, literarne prispevke pa objavijo.
Zanimiv je tudi ogled festi-vala folklore jugoslovanskih železničaijev, ki se vsako leto odvija v drugi republiki. Ude-ležencem nudijo v ta namen popust pri prevozih z vlakom.
Osnovne organizacije Zveze sindikatov se ukvarjajo s kon-kretnimi akcijami. Tako so delavcem ponudile kolektivni ogled razstave stare kitajske umetnosti in organizirale po-tovanje v Dubrovnik z name-nom, da si ogledajo staro me-sto s kulturnimi spomeniki in znamenitostmi.
Steklene vitrine železniških kulturno-umetniških društev krasijo tudi izredno visoka priznanja (red zaslug za narod s srebrno zvezdo, red bratstva in enotnosti s srebrnim ven-cem, red zaslug za narod s sre-brnimi žarki, zlata značka ŽG, velika plaketa ŽG, plaketa sa-moupravjjanja, državno odli-kovanje), saj se posamezne sekcije, kot je na primer fol-klorna skupina Tine Rožanc, po svoji kvaliteti uvrščajo ze-lo visoko, svoje ime in slavo pa so z nastopi ponesle po do-
bršnem delu sveta.
Silva Šuc