Urejuje uredniški odbor: Cvelbar Stanko, Kozole Drago, Rački Viktor, Vračun Viljem, Gec Rado, Gerhard Jože.
Odgovorni urednik: Gerhard Jože Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. — Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. — Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje.
Leto II
HRASTNIK, I. 5. 1966
Št. 4
OB PRVEM MAJE
Med nami je zapet prvi maj, praznik mednarodnega proletariata. V nas Jugoslovanih se poraja sreča, čast, -ker slavimo in praznujemo 1. maj -lahko sproščeno, svobodno in veselo, da prav ta generacija lahko daje obračun svoje ustvarjalnosti v 2;l-letni povojni graditvi, obračun delovn-ih zmag in -notranje graditve v odnosih med ljudmi.
Ta prvi -maj -slavimo dvajisetič v novi svobodi, socialistični Jugoslaviji. Narodi socialistične Jugoslavije se lahko ponašajo v povojni graditvi, da smo spremenili obličje nekdanjega zaostalega dela Balkana in prav mi sm-o spremenili ta del Balkana v veličastno himno -socialistične graditve in -socialističnega napredka nove, močne in neodvisne Socialistične Federativne Republike Jugoslavije.
Ob tem prazniku pa :se -nam vrača spomin na našo najpomembnejšo politično manifestacijo v zadnjem obdobju — na VIII. -kongres ZKJ, predvsem pa na nedavni III. plenum CK ZKJ.
Ob tem prazniku dajemo z mirno vestjo -svoj obračun -napredka in rasti našega gospodarstva, spominjamo -se težke, toda za -nas veličastne ustvarjalne poti, to pa zaradi -tega, ker se vse, kar smo ustvarili doslej, vrača nam višem, vrača -se naši družbeni -skupnosti, skupnosti jugoslovanskih proletarcev. Pr-i tem majskem obračunu, ki je za has uspešen, nakazuje pa istočasno, da je bilo v vseh naših naporih in doseženih uspehih tudi nemalo slabosti. Te -slabosti pa so se porajale iz Objektivnih in neobjektivnih razlog-o-v. Teh -slabosti pa ni-smo nikdar -prikrivali, ampak -so bile povedane vedno javno in odkrito.
Delavski razred Jugoslavije in njegovi sindikati ži-vimo in moramo živeti -sredi življenja. Mii moramo nenehno aktivirati tista pota temu življenju, ki peljejo naprej in zato moramo usmerjati to življenje, saj je razumljivo, da naša življenjska moč korenini v naši sposobnosti in spoznanju nujnosti, da je -le v poznavanju tega življenja, v odkrivanju njegovih protislovij in tendenc -moč in -hrana za nas same in za naše idejno in dr-užbeno delovanje kolektiva. Biti v -središču, v osrčju vsega dogajanja pa seveda -ne pomeni že tudi cilj sam. Kajti, če bi to življenje in razvoj prepuščali zakonom -stihijskega razvoja, če bi neprizadeti -dopuščali rast in -razraščanje vseh -sil in tendenc, ki v tem razvoju delujejo in teh je vedno več, tedaj bi se odrekli svoji
-logi -in -poslanstvu, da s svojim manjem in močjo posluha za družbeno gibanje, sposobnostjo analiziranja in -predvidevanja utrjujemo silo napredka in nenehno bojujemo boj proti vsem tistim, ki v svojih koncepcijah hote ali nehote zadržujejo razvoj ali pa bi ga radi prikrojili za sebe.
Naš praznik -spada v ča-s, ko je za -nami izredno bogata letina tako na gospodarskem kot tudi na političnem polju. Pred nami so tud-i že prvi sadovi in -izkušn-je nove usmerjevalne vloge sindikatov, ki jo -potrjuje naša vsakdanja praksa.
Prav tako je značilno za delo sindikatov v zadnjem obdobju vsestranska intenzivnost v našem družbenem in političnem življenju. V tem času -so bile vse družbene zmogljivosti in subjektivne sile usmerjene k bistvenim vprašanjem našega razvoja, kot na primer:
Iskanje virov za večjo in cenejšo proizvodnjo, prizadevanje za povečanje produktivnosti, iskanje dolgoročnih smeri gospodarskega razvoja, usposabljanje in usmerja-
nje domače proizvodnje za potrebe mednarodnega trga v zvezi z orientacijo za izvoz, oblikovanje kriterijev o načinu delitve po delu -kot hi-stven-ih odločitvah življenja in dela delovnega kolektiva. Nedvomno da so bili vsi ti na-pori subjektivnih -sil -kronani ,s precejšnjimi uspehi, dosegli sm-o po-
membne rezultate v proizvodnji, predvsem glede večje produktivnosti, zla-sti pa glede vključevanja v mednarodno delitev dela oziroma -izvoz. Nadalje beležimo pomembne rezultate tudi glede delitve dohodka -sploh din še posebej osebnih dohodkov ter v razvoju sistema upravljanja in vloge človeka v tem -sistemu.
Razumljivo je, da je vsa ta dinamika delovanja dela tudi pečat delu sindikatom ter ostalim političnim organizacijam, pri vsem tem pa so se -pojavila nekatera vprašanja našega nadaljnjega dela usmerjenosti, vloge in organiziranosti. Prav gotovo je, -da je glavna gonilna -sila vsega družbenega gibanja materialna osnova nas v-seh. Torej -naš nadaljnji razvoj je odvisen od še močnejše mate-
rialne -podlage. Želeli ali ne, standard je danes tisto osrednje vprašanje, ki mora biti stalno prisotno v naših odnosih in tu moramo kreniti naprej. Če bomo sam-o za trenutek počakali in -se pustili zaslepiti z do-seženim, tedaj bi zamudili čas, ki ga zlepa ne bomo mogli več nadoknaditi.
In ka-k-or -smo si enotni v željah, da bi povzdignili materialni in duhovni -standard nas vseh ter -da bi razširili in utrdili še močnejšo materialno podlago samoupravljanja, -pa vendar le na vse to podzavestno -pozabljamo, ker nismo enotni v iskanju -i-n odkrivanju tistih vzpodbud in možno-sti, s katerimi bomo te zahteve uresničili. Prav zato pa problemi, ki se nam ob vsakodnevnem življenju odpirajo, dobivajo še posebni pomen -in težo, kajti v njih se zrcali po eni strani težnja po še hi-treješm nadaljnjem vzponu, po drugi strani pa te težnje in napore še zadržujejo staromodna gledanja, ki pripadajo preteklosti i-n ki -se hočejo po vsej -sili vzdrževati pri življenju še danes.
V celoti lahko ugotavljamo, da je bila naša pot -pravilna in uspešna, za-to se nam prav ob tem -prazniku nalaga dolžnost, da moramo narediti še več kot doslej, boljše, ceneje i-n -kvalitetneje. To pa ne bo težko, če bodo naša prizadevanja vsakodnevna, če bo to naša stalna skrb, skrb slehernega zaposlenega -v našem podjetju in vseh družbeno političnih organizacij. Ob tem prazniku jugoslovanskih proletarcev in vseh delovnih ljudi v Jugoslaviji izobešamo prapore svoje -močne organizacije, v kateri so včlanjen-i milijoni naših državljanov, na njihovih praporih so vtkani med revolucijo in -socialistično graditvijo utrjena gesla bratstva in enotnosti boja za -socializem in -solidarnost delovnih ljudi.
Sklepi zasedanja III. plenuma ZK ZKS -in njegove odločitve naj še močneje odjeknejo v naši današnji stvarnosti in žive kot čvrsta osnova za boljšo in srečnejšo prihodnost naše socialistične domovine, družine bratskih jugoslovanskih narodov. Iz idej d-uha in moči ustavnih določitev, iz moči tistih idej, ki -so vod-i-le in našo revolucijo pripeljale do mednarodnega ugleda, črpamo danes mi in črpale bodo prihodnje generacije smernice, da bomo dostojno nadaljevali m še naprej razvijali to začeto veliko delo. To bo tudi naša bodoča poravnava dolga za vse žrtve, ki so jih naši narodi dali v veličastnem boju za svobodo, za bratstvo naših narodov dn enotnost našega življenja.
Naj živi 1. maj — praznik mednarodnega proletariata, naj živi socialistična Jugoslavija, naj živi ZK is -prv-im človekom revolucije tovarišem Titom. Janežič Alojz
NASE ŽELJE TOVARIŠU TITU k njegovemu 74. ROJSTNEMU DNEVU
Delavci in delavke našega podjetja se pridružujemo narodnemu slavju ob Titovem rojstnem dnevu, pridružujemo se željam, ko ti želimo kot velika družina svojemu dragemu obilo zdravja in osebne sreče.
Pridružujemo se željam, izraženim v štafetnih palicah, katere nosijo mladinci in mladinke, kmetje, delavci in športniki iz planinskih vrhov, od sinjega Jadrana, z vojvodinskih ravnic, mimo zgodovinskih krajev naše polpretekle zgodovine, ki so napojeni is krvjo, z gradbišč novih objektov, skozi vasi in mesta, željam, ki se izražajo iz src tisočev in milijonov naših delovnih ljudi ob Titovem rojstnem dnevu.
zaprek pri graditvi socializma. Njegova ustvarjalna sila in pogum pri iskanju novih poti za naš nadaljnji napredek, daljnovidnost pri reševanju mednarodnih sporov sodobnega 'sveta, vse to nam je v ponos in čast, istočasno pa v nas živi vera v lepšo bodočnost pod njegovim vodstvom.
Zaradi že naštetih in ostalih vrlin je mogoče razumeti njegovo delo in pomen za nas in sodobni svet. Samo taka osebnost lahko vodi graditev socializma tako, da se v vsakodnevnem vrenju in kipenju, ob premagovanju težav in protislovij nikoli ne pozabi na cilj naše revolucije — na delovnega človeka. Zato je Titov rojstni dan vedno vseljudski in hkrati
tudi intimni praznik vseh delovnih ljudi Jugoslavije.
Ob letošnjem Dnevu mladosti, ko praznuje svoj 74. rojstni dan, mu poklanja naš kolektiv šopek na j lepših želja za njegovo osebno srečo, za srečo naših narodov, katerim je podaril vse svoje sile. Zato še enkrat, naj gredo z nosilci štafete iz tega mesta naši iskreni pozdravi in izraz globokega zaupanja ter naročila:
Ostani nam še nadalje dober prijatelj in svetovalec kot si nam bil doslej!
Dragi tovariš Tito, še mnogo delovnih uspehov, zadovoljstva in sreče!
Janežič Alojz
Lanskoletni nosilci štafetne palice
Spoštujemo in slavimo velike ljudi, ki 'So obogatili zakladnico človeštva, toda najbližji so nam možje, ki so škozi bedo, trpljenje in vojno vihro vodili ljudstvo k največjemu in najlepšemu cilju — k svobodi in miru.
Z mirno roko vojskovodje in s treznim razumom državnika je in še začrtuje pot našim narodom. V dnevih, ko pretresajo svet temni oblaki hladne vojne, nas vzpodbuja in navdušuje za velike cilje — za graditev lepšega življenja delovnih ljudi.
Občudujemo njegovo neukrotljivo energijo pri obvladovanju
Ob praznovanju mednarodnega delavskega praznika čestitamo delovnim ljudem Hrastnika dn jim želimo obilo delovnih in osebnih uspehov.
Krajevna organizacija socialistične zveze Hrastnik — spodnji del
Kaj se pripravlja za prvi maj
Za letošnji praznik dela, ki se bo raztegnil kar na tri cele dneve, se bo treba pripraviti, da nam v dolini ne bo dolgčas. Zato je odbor sindikalne podružnice sklenil, da zvečer pred praznikom (30.
4.	1966) priredita godba na pihala in pevski zbor koncert na prostem pri tržnici. Med izvajanjem koncerta bodo najdrznejši zopet tekmovali v plezanju na mlaj. Trije najboljši ibodo dobili praktične nagrade. Strelske družine bodo v isa-mi tržnici organizirale nagradno streljanje posameznikov. Tudi za prigrizek in domačo kapljico bo preskrbljeno.
Ker nas je že nekajkrat vreme prevarilo, prirejamo masovni izlet v Gore že 1. maja. Za razvedrilo bodo Skrbeli: 'godba na pihala, pevski zbori in domači plesni ansambel. Godbenike, starejše ljudi in bolj slabotne bo v Gore in nazaj vozil tovrnjak Steklarne. Vsi za hojo sposobni pa naj se po po-
vsem članom in članicam kolektiva Steklarne Hrastnik in organom upravljanja čestitamo k prazniku 1. maju. Ob našem prazniku še prav posebno čestitamo oddelkom skladišča, transporta in skupnim službam z željo, da bi svoje planirane naloge izvrševali še bolj uspešno.
Pododbor sindikata skladišča, transporta in skupnih služb
teh povzpnejo na vrh gora, saj bo ta čas gozd ozelenel in sveži zrak bo vsem le pripomogel k dobremu razpoloženju in še boljšemu teku.
V	domu planincev se pripravljajo razna presenečenja v hrani jn drugih specialitetah.
Tako nam bo na skupnem izletu minil prvi tradicionalni praznik dela, naslednja dneva nam pa še ostaneta za izlete ali pa počitek po lastni volji.
Več dni pred 1. majem se bodo vrstila med obratna tekmovanja v nogometu, 'Streljanju, ženski in moški odbojki ter drugih športnih panogah. Tudi na te prireditve vabimo vse naše člane, da s prisostvovanjem pomagajo bodriti tekmovalce, ki se bodo v pravem športnem duhu potegovali za najboljše naslove v ekipah in posamezno v našem kolektivu.
Ker bo to obenem izbiranje kandidatov za letošnje steklarske športne igre v Skopju in ker nam pri ženski rokometni ekipi in odbojki še manjka nekaj mladink in fantov, apeliramo na vse interesente, da si še posebej ogledajo ta tekmovanja ter nato odločijo, v kateri od navedenih ekip bi sodelovali.
Tako bomo z vsemi temi prireditvami zaokrožili praznovanje tradicionalnega delavskega praznika, h kateremu želi odbor sindikalne podružnice Steklarne Hrastnik vsem .sodelujočim na prireditvah čim več uspeha, vsem članom našega kolektiva pa veliko razvedrila, predvsem pa pravega prazničnega in majskega sonca.
V	primeru slabega vremena na dan 1. maja se prestavi skupni izlet v Gore na 2. ali 3. maj.
Odbor sindikalne 'podružnice Steklarne Hrastnik
OB JUBILEJI) SZDL
Pred petindvajsetimi leti je bila ustanovljena na poziv Komunistične partije Slovenije prve dni po okupaciji 27. aprila Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Poleti 1941 iso bili že ustanovljeni prvi terenski, rajonski in Okrožni odbori Osvobodilne fronte. Delegati štirih osnovnih političnih skupin, od katerih je bila vodilna KPJ, ter Iß političnih, kulturnih in drugih skupin, ki so se pridružile OF, so 'sestavljali vrhovni plenum OF, ta pa je izvolil izvršni odbor OF. Osvobodilna fronta je bila izrazito politična organizacija, ustanovljena z nalogo, da aktivizira in mobilizira ljudske množice za boj proti okupatorju. S svojo dejavnostjo in političnim delom je OF zajela najširše ljudske plasti in obenem začela opravljati naloge oblasti ter tako preraščati v organe nove ljudske oblasti. Taka njena dejavnost je omogočila, da se je vrhovni plenum že leta 1941 preoblikoval v slovenski narodnoosvobodilni svet, ki je opravljal funkcijo naj višjega organa oblasti, izdal odlok o zaščiti slovenskega naroda in njegovega narodnoosvobodilnega gibanja, odlok o narodnem davku itd.
Kot rezultat osvobodilnega boja je nastala revolucionarna sprememba v naši družbi, razvil se je nov družbeno politični sistem, sistem samoupravljanja, socialistična zveza neguje ta sistem kot najširša politična organizacija v tem sistemu. Kot mobilizatorka različnih .povojnih dejavnosti je SZDL doprinesla svoj ogromni delež pri graditvi 'Socializma. Zato tudi danes SZDL vzpodbuja neposredne akcije delovnih ljudi k urejanju problemov, razvijanju naprednih nazorov, se bori proti antisociali-stičniim pojavom. Trudi se, da v odkritem demokratičnem boju prispevamo čimveč k uresničevanju najbolj naprednih teženj družbe in razvijanju socialistične družbene zavesti in k razvijanju socialističnega . družbenega blagostanja naših delovnih ljudi.
Janežič Alojz
AKTIVNOST
FERIJALCEV
V	zadnjem času se je zelo pospešila aktivnost članov Počitniške zveze v našem kolektivu. Konec meseca marca je bilo v našem kolektivu že nad 100 članov Počitniške zveze.
Skoraj ne mine nedelja, da ne bi organizirali .izleta ali kakšno drugo akcijo. V teku pa ,so priprave na ,2-dnevni izlet v prvomajskih praznikih v Trst in Benetke.
Vse mlade člane kolektiva bi radi opozorili še na letovanje v času dopustov.
V	času od 1. 7. do 31. 8. foo družina Počitniške zveze steklarne organizirala 10-dnevna letovanja v letovišču »Borik« v Zadru. Izmena bo trajala 10 dni. Prva izmena odpotuje v Zadar že 30. junija. Stroški prehrane, prenočevanja in prevoza za posameznika za 10 dni bodo znašali okrog 12.000 starih dinarjev. Prijave s takojšnjim vplačilom bodo sprejemali člani odbora. Prijavite se lahko po želj.i v katerokoli izmeno.
Janez Strgaršek
Potek del pri rekonstrukciji tovarne
O obsegu rekonstrukcije tovarne se je že toliko obravnavalo in posalo, tako da 'bi zdaj lahko pogledali, v kakšni fazi so dela. Že takoj je treba omeniti, da smo z odobritvijo kredita sprejeli tudi
setih. V tej bitki s časom je bilo potrebno mnogo naporov vseh, M so pri tej gradnji sodelovali direktno ali indirektno.
Seveda pa je poleg zgoraj navedenega glavnega proizvodnega
Nova hala, slikana decembra 1965. Čez dober mesec pa bodo izdelani
že prvi izdelki
vse pogojne obveznosti do družbe, bank in naših poslovnih partnerjev. Ko danes pregledujemo stanje do isedaj izvršenih del, lahko ugotovimo, da je rezultat zadovoljiv. Napačno bi bilo, če bi ugotovili, da je vse v najlepšem redu, predvsem v časovnem oziru. Ugotavljati vzro-ke zakasnitve pri izvrševanju programa pa tudi mii dovolj. Kratka ugotovitev teh zamud bi se začela pri projektantski organizaciji za gradbeno dejavnost. Logična posledica te zamude je vse nadaljnje delo, ki je vezano na prejšnje in katerih ni mogoče ločiti in obravnavati deljeno. Glede na -subjektivne in delno tudi objektivne težave naših sodelavcev pri izvajanju rekonstrukcije pa na drugi strani lahko ugotovimo, da še nista minila dva občinska praznika, ko je sekretar CK ZKS tovariš Miha Marinko zasadil prvo lopato na neurejenem terenu. In ko danes -lahko že vidimo sadove našega prizadevanja ter lahko veliko -bolj natančno predvidevamo nadaljnji tempo izgradnje, že danes tudi lahko rečemo, da bo po dveh letih tovarna rekonstruirana. Čas, ki smo ga porabili za izgradnjo, je -torej dve leti, nekaj več kot -smo prvotno predvidevali. Seveda je pri tem treba upoštevati, da se je .med tem temeljito menjal gospodarski sistem, in da nove smernice gospodarske politike -strme za zmanjševanjem investicijske dejavnosti. Posledica -tega so novi problemi finančnega značaja, ispremenejene nove (višje) cene materiala in storitev ter občutno povišana vrednost dolarja.
Vsi iti činitelji so vplivali na potek izvajanja programa v taki metri, da so se glavna gradbena dela (montaža jeklene konstrukcije) začela izvajati šele v začetku oktobra leta 196-5. Samo izredno ugodne vremenske prilike so omogočile, da so bila glavna dela (gradbena) -izvršena v šestih me-
objek-ta še nekaj drugih stranskih objektov, ki bod-o morali biti -usposobljeni (v-saj delno) do pričetka obratovanja no-vi-h kapacitet. Tu so mišljeni naslednji o-bjekti:
1.	Kisikarna. Za ta objekt s-o v izdelavi -načrti, -sama zgradba je montažna, oprema pa je že naročena v Madžarski.
2.	Skladišče gotovih izdelkov. Ta -se že gradi vzporedno, vendar ga -b-o treba povečati. V prvi fazi izgradnje bo -zadostoval I. del za vskladiščenje nove proizvodnje. Zgraditev novega skladišča z industrijskim ti-rom in nakladalno
Naš izvoz
V to leto smo šli z mnogo večjimi obvezami za -izvoz -kakor je -bil to -primer v -preteklem letu. To možnost je pogojilo več okolnosti, od katerih so najvažnejše povečane kapacitete v opa-lu, na drugi stra-n-i pa dobro obdelano -ameriško tržišče in nova naročila kot rezultat potovanja v ZDA.
Lanski mesečni plan izvoza je znašal 95.000 US $, dočirn je letošnja -mesečna obveznost 144.300 US $ ali 51 % več. Letošnje tromeseč-ne izkušnje kažejo, da je bil plan realno postavljen in da ga dosegamo -brez večjih težav. V kolikor bi naši dobavitelji surovin, predvsem kremenčevega peska, bolj -pazili na kvaliteto dobavljenega, bi predvsem v grupah RDBO in MDBO dosegali še boljše rezultate v proizvodnji in -s tem v zvezi tudi v prodaji na tuja tržišča.
Za ilustracijo navajam izvršitev izvoza v lanskem prvem tromesečju v -primerjavi s prvimi tremi meseci letos:
rampo je ne samo nujen, temveč bo mnogo olajšala delo skladiščnim delavcem. Poleg -tega omogoča mnogo -boil j še možnosti -za ureditev notranjega transporta.
3.	Ureditev -in dopolnitev bru-siln-ice ter preselitev -slikarskega oddelka. Slikarsko-dekorativni oddelek bo na ta način dobil ustreznejše prostore, -kjer bo omogočena tudi racionalnejša proizvodnja. V tem oddel-ku, ki bo lociran v isti delovni etaži kot glav-n-i obrat in b-rusiilnica, se bo z novo proizvodnjo močno spremenila struktura dela.
4.	Ureditev garderob in vhoda v tovarno. V kolikor bodo sredstva zadostovala, bo končno rešen tudi problem sanitarnih prostorov. Ti so locirani ob vhodu v tovarno z v-sem-i ustreznimi napravami.
Vbod v tovarno s severne .strani z urejenimi pritiklinami, kot so vratarnica, -parkirni prostor in po-
dobno, je bil do -sedaj vedno -sporna točka. Ureditev tega problema pomeni velik korak k -splošn-i ureditvi tovarne.
Seveda pa zgo-ra-j našteti objekti niso vsi. Treba bo -sistematično reševati -probleme sproti z ozirom na funkcionalnost celote -s -stremljenjem po čim -boljši in cenejši -proizvodnji.
Ko danes lahko s ponosom ugotovimo, da bo čez dober mesec že začela proizvodnja na eni peči, da bosta obratovala 2 avtomata IS z dvojno kapljo, kljub temu, da so še dela v -teku, potem smo lahko z delom zadnjih dveh let pri izgradnji naših novih kapacitet nadvse zadovoljni. Ne isam-o zato, ker smo to delo izvršili v relativno kratkem času, temveč tudi zato, ker bodo proizvodi na novih strojih dali naši skupnosti prepotrebne izdelke ali pa prav tako potrebna devizna sredstva.
Mrcina Maks ing.
Politični sekretar CK ZKS tov. Miha Marinko, čestita direktorju ob otvoritvi III. faze rekonstrukcije
v prvem tromesečju
Januar 1965 Februar 1965 .Marec 1965 Januar 1966 Februa-r 1966 Marec 19-66
102.840 US $
122.256	US $
102.256	US $ 146.988 US $ 164.438 US $ 143.274 US $
Iz gornjega je razvidno, da bomo v stanju dosegati planske obveznosti in jih celo prekoračiti, ker vemo, da smo namenili izvozu tudi -nekaj artiklov iz bodoče nove avtomatske proizvodnje.
Realizacija izvoza po državah se tudi nagiba k bolj ugodnemu razmerju med Evropo in Ameriko. Konkretno -smo v lanskem prvem tromesečju izvozili v ZDA za 24,370 milijonov S-din, dočim v isti dobi letos za 104,410 milijonov S-din, -kar predstavlja povečanje za 428 %. Ta -rezultat je zelo vzpodbuden, ker postajamo z njim vse manj odvisni od zahodnonemške potrošnje, ki je izpostavljena pritiskom na cene, ki v končni fazi vplivajo -tudi na naše -izdelke, katere plasiramo n-a to -tržišče.
Prodajna cena po toni izvoženega stekla se je dvignila v primer-
javi z lanskim letom za 8,9 %. Le-to-s smo dosegli 524 US $ na tono, lani v istem času pa 481 US $. Ta porast je v -glavnem rezultat večjega izvoza na tržišče Združenih držav Amerike, delno pa tudi v spremembi asortimana.
Doseženi rezultati so vsekakor vzpodbudni za prihodnost, vendar kljub temu n-i odveč opozoriti na še boljšo -kvaliteto -izvozu namenjenih artiklov, -kajti naša konkurenca v inozemstvu -budno spremlja naše delo, ter nas zato v-sa-k -spodrsljaj predvsem v kvaliteti lahko stane izgubo določenih naročil, katerih imamo trenutno res dovolj, vendar računati moramo s tem, da je prizadevanje -konkurence nevarno, ter je zato bolje paziti takrat, ko je za to še čas. Upoštevanje rokov dobav, kvalitetni izdelki ter za-sledovanje novosti na tujih tržiščih in hitro -prilagajanje tem potrebam so -pogoji, katerim moramo ustrezati, da obdržimo ugled, -ki si ga je naše podjetje pridobilo v teku zadnjih let.
Kozole Drago
SKRAJŠANI DELOVNI ČAS
Zvezna ustava v členu 37. garantira vsakemu zaposlenemu Jugoslovanu 42-umi tedenski delovni čas. Zakonu je 'prepuščeno, da odredi pogoje in roke za prehod na skrajšani delovni teden.
Temeljni zakon o uvedbi 42-ur-nega delovnega tedna je bil 'sprejet 7. apnila 1965. Glede na to, da določa konkretne pogoje in roke, katere mora gospodarska organizacija izpolniti, citiramo najvažnejše člene tega Zakona:
2.	člen
Delovna organizacija uvaja 42-umi delovni teden s pogojem, da zagotovi is svojim delom najmanj enake uspehe, kot jih je dosegala pred uvedbo 42-umega delovnega tedna.
3.	člen
Šteje se, da delovna organizacija izpolnjuje pogoje iz 2. člena tega zakona:
a)	če zagotavlja v skrajšanem delovnem tednu najmanj enak obseg proizvodnje oziroma storitev, kot ga je dosegala pred uvedbo skrajšanega delovnega tedna;
b)	če zagotavlja v krajšem delovnem tednu na delavca najmanj enak netoprodukt in najmanj enak realni osebni dohodek, kot ju je dosegla pred uvedbo krajšega delovnega tedna.
Delovna organizacija lahko uvede krajši delovni teden z ustreznim povečanjem produktivnosti dela in nezmanjšano rentabilnostjo svojega poslovanja.
Delovna organizacija izpolnjuje pogoje tudi v primem, da dosega netoprodukt na delavca in realne osebne dohodke na delavca, kakršne je dosegala pred prebodom na skrajšani delovni teden, z dopolnilnimi vlaganji ali s povečanjem števila zaposlenih, če je to nujno.
6.	člen
Najkasneje v 1 letu od dneva, ko začne veljati ta zakon (7. IV. 1965) mora delovna organizacija sprejeti načrt in program za prehod na 42-urni delovni teden ...
Načrt in program za prehod na 42-urni delovni teden sprejema delovna organizacija po postopku, ki je predpisan za sprejemanje statuta ...
7.	člen
Delovne organizacije preidejo na 42-urni delovni teden najkasneje v petih letih od uveljavitve tega zakona . .. (7. 4. 1965 — 7. 4. 1970).
11.	člen
Če delovna organizacija ne ukrene, kar določa ta zakon, lahko občinska skupščina sklene, da se gospodarska organizacija postavi pod prisilno upravo.
Iz citata nekaterih teh najvažnejših členov Temeljnega zakona je razvidno, da nam v teh dneh poteka enoletni rok za sprejemanje načrta in programa za prehod na 42-urni delovni teden, ne glede na to, v katerem roku smo se odločili za dejanski začetek poslovanja v skrajšanem delavnem tednu.
Po izvršenih analizah o ekonomski situaciji našega podjetja in možnostih, ki jih daje predvideni obseg poslovanja in stopnja ekonomičnosti ter akumulacije v letu 1966 v primerjavi z doseženim uspehom v letu 1965, UO predlaga
diskusijo v kolektivu o problemu uvajanja skrajšanega delovnega tedna ter konstatira in predlagh naslednje:
1. Izračun ekonomskega položaja podjetja v letu 1966 (na oisnovi plana) v primerjavi s preteklim obdobjem je izvršen po metodologiji enotnih kazalcev, Ta metoda vsebuje 3 grupe kazalcev in sicer: kazalce uspeha poslovanja, kazalce pogojev gospodarjenja in kazalce delitve.
V planu za leto 1966 smo predvideli skoraj 50 % povečanje obsega poslovanja na osnovi dveh momentov:
a)	zaradi uvajanja najugodnejšega asortimana is stališča ekonomičnosti in rentabilnosti;
b)	zaradi uvajanja avtomatske proizvodnje po zaključeni III. fazi rekonstrukcij e.
Zaradi tega enotni kazalci kažejo naslednjo sliko:
Netoprodukt na zaposlenega, kot osnovni pokazatelj finančnega poslovanja, ki istočasno zajema delno stopnjo ekonomičnosti lin akumulacije, se bo dvignil za 30 %. V absolutnih številkah znaša porast od 2.845,840.631 na 4.264,863.500 S-din, tj. za 50 %. Glede na to, da predvidevamo povečanje števila zaposlenih na 1.740 (tj. za 8,5 %), se procent netoprodukta na zapos-lenega nekoliko zmanjšuje.
Do takega netoprodukta prihaja zaradi boljše tehnične opremljenosti, katera bo v letu 1966 za 102,4% večja kakor v letu 1965, in zaradi boljšega učinka dosedanjih kapacitet ter ugodnejšega asortimana.
Stopnja ekonomičnosti ne raste z istim tempom, ker so v obdobju po zaključeni investiciji fiksni stroški veliki, vendar 'stopnja akumulacije, kot odraz komercialne politike in situacije na trgu (možnost plasmana, izvoz), raste mnogo hitreje. Zaradi tega je omogočeno, po predvidevanjih, hitrejše izločevanje srediste v za sklade (tj. za odplačilo anuitet in razširjeno reprodukcijo) in dvig osebnih dohodkov za približno 20 %.
Skladi na zaposlenega bi porasli za 127 %, a rentabilnost vloženega dinarja poslovnih .sredstev bi se dvignila za 70,4 %.
Na osnovi teh podatkov ter celotne analize po enotnih kazalcih je UO sklenil, da obstoje realne ekonomske osnove za prehod na skrajšani delovni teden, ter da bo
tudi v novih pogojih dosežen najmanj enak obseg poslovanja kot v prejšnem obdobju po določilih v Temeljnem zakonu o uvedbi 42-urnega delovnega tedna.
2.	Glede na to, da ustvarjamo ekonomske pogoje za prehod na skrajšani delovni čas v glavnem z večjim vlaganjem poslovnih sredstev in z rentabilnim asortimanom ter povečanim učinkom kapacitet, a da z druge strani obstoje mišljenja, da v poslovanju od organizacije do delovne discipline nahajamo notranje rezerve, UO predlaga, da se formira strokovna komisija z nalogo, da z analizo prouči vse možnosti aktiviranja teh rezerv. To komisijo bi sestavljali:
Za finančno analizo tov. Korbar Heda, tov. Mlinar Martin in tov. Dremel Karli; za tehnično analizo tov. ing. Mrcina Maks in tov. ing. Tofant Zvone; za kadrovsko anali-
zo tov. Cvelbar Stane in plansko-analitska 'služba, ki je zadolžena za izdelavo elaborata. Vsekakor želimo, da bi pri samem delu sodelovali tudi nekateri ostali člani kolektiva, ki bi zbirali .podatke, oziroma izdelovali analize ipo navodilih članov komisije. Za člane komisije je že izdelan program dela, oziroma metodologija analize, iz katere je razvidno, da bo treba notranje rezerve iskati predvsem:
—	v boljši organizaciji dela v proizvodnih in neproizvodnih enotah,
—	v zmanjšanju variabilnih stroškov (posebno materialnih),
—	v zmanjšanju loma,
—	v izboljšanju steklene mase,
—	v kontroli surovin in materiala,
—	v popolni koordinaciji proizvodnega procesa od peči do skladišča,
—	v iskanju možnosti največje-ga števila obratov obratnih sredstev,
—	v boljši izkoriščenosti delovnih priprav,
—	v delovni disciplini (prihajanje na delo, odhod z dela, izostanki itd.),
—	v 'izboljšanju delovnih pogojev,
—	v iskanju najboljše kadrovske strukture,
—	v planski disciplini itd.
Na osnovi rezultatov analiz je komisija dolžna projektirati ukrepe in dati roke in osebne zadolžitve za izvajanje ukrepov. Najdene prihranke, oziroma rezerve, morajo biti prikazane v finančnih kazalcih.
3.	V teku leta 1966 bo prišlo do aktiviranja novih delovnih priprav, tj. do uvajanja avtomatske proizvodnje. Zaradi tega UO predlaga, da poskusni rok 'skrajšanega delovnega tedna traja od 1. I. 1967 do 31. III. 1967. V tem obdobju bo potrebno voditi evidenco o poslovanju, ki se bo primerjala z ustreznim predhodnim obdobjem (1. I. 1966 do 31. III. 1966), da bi se ugotovilo, če izpolnjujemo zahtevane pogoje.
4.	Pri razpravljanju o variantah skrajšanega delovnega časa je UO prišel do zaključka, da je v interesu članov kolektiva, da naj bo eden od proistih dni vedno nedelja. Tehnologija priprave in izkoriščanja steklene mase dovoljuje naslednjo kombinacijo:
Iz ankete o skrajšanem delovnem času, ki je izvedena leta 1965 z namenom informiranja kolektiva o problematiki uvajanja skrajšanega delovnega tedna im zaradi pridobitve mnenja kolektiva, je izšel iskoraj enoglasen zaključek, da so člani kolektiva za takšno skrajšanje delovnega tedna, da bi bila v proste dni obvezno vključena tudi nedelja.
Na osnovi vseh preliminatornih analiz in razprav, UO predlaga v razpravo kolektivu naslednje predloge :
1.	da se s poskusnim rokom začne 1. I. 1967, glede na to, da so za to dane ekonomske možnosti, glede na izdelano analizo,
2.	da predlagana komisija izvrši potrebne analize o odkrivanju notranjih rezerv in predlaga Ukrepe do 30. XI. 1966. V teku meseca decembra 1966 bi se rezultati analize obravnavali v kolektivu in na sejah organov upravljanja.
3.	da se načrt za Skrajšanje delovnega tedna načeloma izdela tako, da bodo v štirih tednih 3 proste sobote, oziroma ponedeljki in da znaša dnevni umik 8 ur. Detajlni urnik za posamezne pogone, enote, oziroma izmene bi bil predelan do 30. XI. 1966.
Vsem članicam in članom kolektiva Steklarne Hrastnik, enako tudi vsem delovnim ljudem Hrastnika iskreno čestitamo k 1. maju, mednarodnem prazniku vseh delovnih ljudi sveta.
Uredništvo »Steklarja«
Ročna in polavtomatična proizvodnja steklenih izdelkov
Komisija za izrekanje ukrepov Steklarne Hrastnik
IZREČENI ukrepi
Komisija za izrekanje ukrepov je na podlagi določal začasnega Sklepa o odgovornosti delavcev izrekla po opravljenih obravnavah ustrezne ukrepe:
Dne 17. 3. 1966 so bili izrečeni naslednji ukrepi zoper naslednje kršitelje delovnih dolžnosti:
'Zoper Dovjak Jožeta, Plazar Karla, Gošler Ivana, Span Milana, Gošek Jožeta, zaposleni v notranjem obratu, razen Span Milana, ki je zaposlen v zunanjem obratu, je 'bil izrečen ukrep opomina.
Dovjak Jože je foil dne 8. 3. 1966 vinjen na delovnem mestu, Plazar Karl in Gošler Ivan sta se dne 1. 3. 1966 nelovariško in nemoralno obnašala do svoje sodelavke. Gošek Jože je neupravičeno izostal z dela ter s tem storil lažjo kršitev in povzročil premoženjsko škodo. Span Milan je dne 10. 3. 1966 neupravičeno izostal z d^la in is tem storil lažjo kršitev ter povzročil premoženjsko škodo. Vse navedene kršitve so bile opredeljene kot lažje, zato je bil izrečen ukrep opomina. Istočasno pa je Span Milan dolžan povrniti premoženjsko škodo v višini 30 N-din, Gošek Jože pa 35 N-din.
Zoper Jugovar Riharda, zaposlenega v notranjem obratu, je bil izrečen ukrep javnega opomina, ker je ponovno dne 7. 3. 1966 neupravičeno izostal z dela ter s tem storil lažjo kršitev. Hujši ukrep je bil izrečen zaradi tega, ker je imenovani v preteklem obdobju že storil enako-kršitev.
Zoper Habajec Marjana, zaposlenega v notranjem obratu, se ponovno izreče ukrep zadnjega javnega opomina, ker je v mesecu februarju neupravičeno izostal z dela. Dolžan je povrniti premoženjsko škodo v višini 25 N-din. Komisija zato ni predlagala izključitve, ker je storil z neupravičenim izostankom samo lažjo kršitev, poleg tega pa v določenem obdobju ni ponovil lažjih kršitev, ki bi se opredelile kot hujše kršitve.
Dne 24. 3. 1966 je Komisija izrekla naslednje ukrepe:
Zoper Salobiir Vinka je bil izrečen ukor opomina, ker je dne 28. 2. 1966 neupravičeno izostal z dela. Njegovega zagovora, da je zamudil vlak, komisija ni mogla upoštevati kot upravičenega. Dolžan je povrniti premoženjsko škodo v višini 23 N-din.
Zoper Sarlah Milana je bil izrečen ukrep opomina, ker je dne 27.
2..	J966 neupravičeno izostal z dela. Njegovega zagovora, da je imel tistega dne obisk, komisija ni upoštevala kot upravičen razlog izostanka. Dolžan je povrniti premoženjsko škodo v višini 23 N-din.
Zoper Jakovljevič Milana, zaposlenega v notranjem obratu, je bil 'izrečen Ukrep opomina, ker je v času, ko bi moral biti na delovnem mestu dne 17. 3. 1966, zapustil tovarniško območje in na nedovoljen način nesel v podjetje alkohol.
Zoper Rancdnger Ludvika II, zaposlenega v notranjem obratu, je bil izrečen Ukrep javnega 'opomina, ker je dne 17. 3. 1966 delal isa-mo 3 ure in poslal Jakovljevič Milana brez predhodne odobritve po alkohol. Rancinger Ludvik II je dolžan tudi povrniti premoženjsko škodo v višini 30 N-din.
Zoper Sotler Stanka, nočnega čuvaja, se izreče ukrep javnega
opomina, ker dne 16. 3. 1966 ni izvrševal svoje delovne dolžnosti v skladu z določili o vršitvi nočne službe.
Zoper Žabkar Heđo, zaposleno v Skladišču stekla, je bil izrečen ukrep opomina, ker se je dne 17.
3.	1966 netovariško obnašala do svoje isotovarišice. Istočasno pa je bil zoper Jelakovič Ano, zaposleno v notranjem obratu, izrečen ukrep javnega opomina, ker je v prepiru z Žabkar Hedo segla po predmetu, s katerim se lahko poškoduje telo, in so v kršitvi podani znaki kaznivega dejanja.
Zoper Keiner Franca, .zaposlenega v notranjem obratu, komisija ni izrekla ukrepa, ker je imenovani z izostankom dne 17. 3. 1966 ponovno storil enake kršitve, ki se pa opredeljujejo glede na gostoto neupravičenih izostankov kot hujša kršitev. Komisija je sprejela sklep, da predlaga CDS, da izreče ukrep izključitve.
Zoper Pavlič Franca, zaposlenega v notranjem obratu, ni bil izrečen ukrep kljub neupravičenim izostankom in se je zaradi neupravičenega izostanka dne 3. 3. 1966 predlagalo CDS, da izreče ukrep izključitve, ker je v preteklem obdobju storil že toliko neupravičenih (izostankov in izrečeni ukrepi niso vplivali v vzgojnem smislu.
Ker se nekateri člani niso odzvali vabilu na obravnavo in svojega izostanka niso opravičili, je komisija izrekla ukrepe v odsotnosti, obenem pa jih obvestila, da so dolžni povrniti premoženjsko škodo na podlagi sporazuma, sicer se bo vložila ustrezna tožba pri rednem sodišču. Tako je bil zoper Hrup Suzano, zaposleno v notranjem obratu, izrečen ukrep opomina, istočasno pa je dolžna povrniti premoženjsko škodo v višini 17 N-din, ker je dne 23. 2. 1966 neupravičeno izostala z dela.
Zoper Šubi Stankota, zaposlenega v notranjem obratu, je bil izrečen ukrep javnega opomina, povrniti mora premoženjsko škodo v višini 45 N-din, ker je dne 17. 3. 1966 neupravičeno izostal z dela, je ipa enako kršitev storil že v bližnji preteklosti.
Zoper Jarc Milana in Knez Jožeta, zaposlena v notranjem obratu, je 'bil izrečen Ukrep opomina in ista dolžna povrniti premoženjsko škodo, Jarc Milan v višini 20 N-din, Knez Jože 30 N-din za neupravičeni izostanek, 'ki ista ga storila dne 17. 3. 1966.
Dne 7. 4. 1966 so bili izrečeni naslednji Ukrepi:
Zoper Erman Branislavo, zaposleno v notranjem obratu, je bil izrečen Ukrep opomina zaradi neupravičenega izostanka dne 27. 2.
1966.	Dolžna je povrniti premoženjsko škodo v višini 20 N-din.
Zoper Žižek Janeza, zaposlenega v notranjem obratu, je bil izrečen ukrep opomina zaradi neupravičenega izostanka dne 28. 3. 1966. Njegovega zagovora, da ni mogel priti na delo, ker je zaspal, komisija ni mogla upoštevati. Dolžan je povrniti premoženjsko škodo v višini 20 N-din.
Zoper Stopinšek Dragota, zaposlenega v notranjem obratu, je bil izrečen ukrep javnega opomina zaradi neupravičenega izostanka dne 30. 3. 1966. Dolžan je povrniti premoženjsko škodo v višini 40 N-din.
Zoper Zloger Jožeta, zaposlenega v notranjem obratu, je 'bil izrečen ukrep opomina, ker je neupravičeno izostal z dela dne 28. 3.
1966.	Dolžan je povrniti premoženjsko škodo v višini 18 N-din.
Zoper Gosarič Ano, zaposleno v notranjem obratu, je bil izrečen ukrep javnega opomina zaradi neupravičenega izostanka dne 28. 3. 1966, upoštevajoč, da je bil zoper njo v .bližnji preteklosti že dvakrat izrečen ukrep opomina. Dolžna je povrniti premoženjsko škodo v višini 17 N-din.
Zoper Zupan Marjana, zaposlenega v brusiilnici, je bil izrečen ukrep opomina za izostanek dne 23. 3. 1966, istočasno pa je dolžan povrniti premoženjsko škodo v višini 23 N-din.
Zoper Ekič Džemila, zaposlenega v notranjem obratu, je bil izrečen ukrep opomina zaradi izostanka dne 19. 3. 1966. Dolžan je povrniti premoženjsko škodo v višini 30 N-din. Njegovega zagovora glede nadomeščanja komisija ni mogla upoštevati.
Zoper Pertinač Mihaela, zaposlenega v notranjem obratu, je bil izrečen ukrep opomina zaradi neupravičenega izostanka dne 22. 3. 1966. Njegovega zagovora, da je bil po sodišču pozvan v drug kraj zaradi ureditve dednega razmerja in da je zato zamudil vlak, komisija ni upoštevala, ker ni predložil nobenega dokaza. Dolžan je povrniti premoženjsko škodo v višini 32 N-diin.
Ker se Zajc Frančiška ni odzvala vabilu na obravnavo, je komisija izrekla ukrep v odsotnosti za neupravičeni izostanek 12. 3. 1966. Dolžna je povrniti premoženjsko škodo v višini 17 N-din.
Ker CBS zoper Pavlič Franca in Keiner Franca ni izrekel ukrep izključitve, je komisija po ponovni preveritvi storjenih 'kršitev izrekla ukrep zadnjega javnega opomina, poleg tega pa sta dolžna povrniti premoženjsko škodo za storjene neupravičene izostanke, in sicer Pavlič Franc 100 N-din, Keiner Franc pa 90 N-din.
Komisija za izrekanje ukrepov je na podlagi doslej izrečenih ukrepov (Ugotovila naslednje:
1.	V večini primerov se vse kršitve nanašajo na člane delovne skupnosti, zaposlene v notranjem obratu, kljub temu, da se javno ugotavlja, da tudi člani ostalih enot (Storijo ustrezne kršitve, vendar se pa zoper njim ne poda ustrezna prijava.
2.	Neupravičene izostanke, meto-variške odnose in medsebojna fizična obračunavanja povzročajo v večini primerov mlajši člani delovne skupnosti, pri čemer je treba poudariti, da ti člani dejansko ne poznajo dolžnosti, ki jih imajo na delovnem mestu. Se manj pa se mnogokrat zavedajo, kakšen odnois bi morali imeti do isotova-riša, zlasti pa tudi do starejšega člana delovne skupnosti ali do takega člana, (ki je že preko 10 let ali več zaposlen v podjetju.
3.	V določilih pravilnika o odgovornosti delavcev je točno določeno, kaj se šteje za lažjo, hujšo ali posebno težko kršitev in kakšen ukrep se lahko izreče za posamezne oblike kršitve. Tako je komisija zqper nekatere člane že večkrat izrekla ukrep zadnjega javnega opomina, izgleda pa, da tudi ti ukrepi dostikrat ne vplivajo v vzgojnem smislu. Ker pa se je že zgodilo, da je CDS zavrnil predlog izključitve, bo potrebno menjati določila glede odgovornosti in stopnje kršitve tako, da se bo nanje lahko opirala komisija pri izreku ukrepov, poleg tega pa bo moral predmetna določila upoštevati vsak organ upravljanja.
4.	Izrečeni ukrepi in delo komisije foo vplivalo na člane delovne skupnosti v vzgojnem smislu isamo takrat, če bodo uveljavljeni ukrepi veljali za vse člane skupnosti in enote v enakem merilu in če bodo vse odgovorne institucije enako v vseh primerih upoštevale določila sprejetih samoupravnih aktov.
Hrastnik, dne 15. 4. 1966
Komisija za izrekanje ukrepov
ZAHVALA
Ob nenadni in bridki izgubi naše drage mame
Rot Marije
roj. MEDVEŠEK
se zahvaljujemo vsem, ki so nam v času naše globoke žalosti stali ob strani in nam pomagali. Iskreno se zahvaljujemo godbi in pevskemu zboru »»Svobode II« za sodelovanje. Zahvaljujemo se odboru SZDL in tov. Kobalu za lep govor, ki je opisal težko življenjsko pot naše ljubljene mame. Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali vence in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji pot v prerani grob.
Iskrena hvala!
Sin Janez z družino in ostalo sorodstvo
Odgovor na nekaj misli naših žena ob 8. marcu
V drugi rštevilki Steklarja z dne
5.	3. 1966 smo pod naslovom »Nekaj misli naših žena ob 8. marcu« objavili »misel«, ki jo je podala tov. Barič Aloj.zija, s katero se zavzema, da je potrebno urediti vprašanje pomoči šoloobveznim otrokom, zasigurati kvalitetnejši pedagoški kader, predvsem za matematiko, srbohrvaščino im angleščino in da predavatelji niso sposobni otrokom vse probleme pravilno tolmačiti.
Ta misel pa je pri nekaterih članih osnovne šole »Heroja Rajka« v Hrastniku vzbudila ogorčenje z obrazložitvijo, da takih izjav, ki izhajajo iz osebne prizadetosti, ne bi objavljali. Uredništvo »Steklarja« je s tem v zvezi sprejelo od osnovne šole Heroja Rajka naslednje pojasnilo:
Glede na mnenje tovarišice Alojzije Barič o pomoči našim šoloobveznim otrokom, objavljeno v Steklarju št. 2 z dne 5. 3. 1966, daje isvet šole narodnega heroja Rajka naslednje pojasnilo:
Tudi kolektiv osnovne šole narodnega heroja Rajka in družbena skupnost sta spoznala, da so mnogi naši šolski otroci potrebni pomoči in varstva in smo zato kljub težkim materialnim pogojem v šolskem letu 1965/66 organizirali 6 kombiniranih oddelkov za varstvo šoloobveznih otrok. Ker pa smo kmalu opazili, da mnogi starši ne poznajo dovolj nalog varstvenih oddelkov, smo dajali o tem izčrpne informacije predvsem na
roditeljskih sestankih in sejah sveta šole. Na žalost pa ugotavljamo, da se tovarišica Baričeva, ki je član našega sveta, ni udeležila še nobene seje, niti nobenega roditeljskega sestanka in si zato delo v varstvenih oddelkih še vedno napačno tolmači. Razumemo jo sicer, da želi pomoč kvalificiranih učnih moči za matematiko, angleščino in srbohrvaščino (zadnje je problem le za redke posameznike), toda naj navedemo le enega od Citatov iz publikacije Vloga osnovne šole ob uvajanju celodnevnega bivanja učencev v šoli, ki jo je izdal Zavod za napredek šolstva SR Slovenije: »Učenje v varstvenih ustanovah in podaljšanje im ponavljanje pouka, niti dodatna učna pomoč, je vzgoja in usposabljanje učenca za samostojno učenje za šolo in samoiniciativno širjenje izobrazbenega obzorja.« Ker je torej izhodišče vsebinskega programiranja te dejavnosti vsestranski razvoj in oblikovanje osebnosti v duhu socialističnega, izobraževalnega in predvsem vzgojnega smotra, tudi v bodoče ni predvideno, da bi v varstvenih oddelkih zaposlovali predmetno usposobljene ljudi, ampak predvsem dobre vzgojitelje. To smo upoštevali v mejah možnosti že pri letošnji zasedbi.
Ob tem pripominjamo, da smo prav delovna mesta v varstvenih oddelkih najteže izpolnili in da nam kritika nepoučenih ljudi dela gotovo ne bo olajšala.
Našim otrokom bi vsekakor bolj
koristili, če takih izjav, ki izhajajo iz osebne prizadetosti, ne bi objavljali.
Predsednik sveta šole:
Ruža Sihur
Ravnatelj šole: Sanda Perič
Pripombe uredništva: Uredništvo je proučilo tako misel tov. Barič Alojzije kot pojasnilo šole in ob tem ugotovilo, da gre v konkretnem primeru za subjektivno misel Barič Alojzije, ki se kaže v tem, da ona vztraja na stališču, da bi morali varstveni oddelki dajati pomoč šoloobveznim otrokom ne samo v razvoju in oblikovanju osebnosti v duhu socialističnega, izobraževalnega in vzgojnega -smotra, temveč da bi morali ti oddelki dejansko nuditi pomoč šoloobveznim otrokom v vseh posameznih predmetih. Dejstvo je, da je taka oblika dela po-
vezana z znatnimi materialnimi sredstvi, vendar njena misel, da so potrebni oziroma bodo potrebni v varstvenih oddelkih tudi predmetno usposobljeni ljudje, ni neuresničljiva, poleg tega pa bi morda marsikateremu šoloobveznemu otroku pomagala do boljšega šolskega uspeha, istočasno pa predstavljala veliko razbremenitev staršev. Morda je tov. Baričeva ob izjavi -svojih mii-sli preveč konkretizirala vprašanje ureditve pomoči šoloobveznim otrokom, vendar v tem primeru menimo, da je -bila to njena individualna izjava, izjava delovne žene za dan 8. marca in ki se lahko opredeli kot njena osebna konstruktivna izj-ava glede na -razmere, ki jih občuti, ter da zaradi tega ni imela nikakršnega namena konkretno nastopati zoper Obstoječi kader predmetne šole, ker je splošno znano, da ta šola razpolaga z odličnimi ipredav-a-telji.
Uredništvo
Naj živi 1. maj mednarodni praznik delovnega ljudstva
ŽENE
VIDEL SEM Z D RIJ
PRESKRBA IN STANDARD AMERIČANOV
Velika dežela, velika mesta in koncentracija ljudi -na posameznih predelih dežele -ustvarjajo posebne možnosti in tudi posebne probleme preskrbe. Trgovine so organizirane po različnih sistemih. Največje -so vsekakor blagovne hiše, ki iso skoncentrirane v nekaj velikih firmah, drže pa v -sv-ojem asortimanu vse razen prehrambe-ni-h artiklov. Notranja organizacija je -zel-o podobna naši Modni hiši v Ljubljani, -samo da sortknan zavzema vse, razen prehrane. Za to vrsto blaga -so najbolj razširjene samopostrežne trgovine, kjer pa se dobe vsi prehrambeni proizvodi. Naše samopostrežne trgovine so kop-ija teh, vendar manj specializirane. Tretja velika skupina trgovin so -specializirane trgovine, ki -imajo še precej klasičnega v svojih organizacijskih prijemih. Po takih trgovinah se prodaja recimo samo sadje in zelenjava, ali pa samo žgane pijače, potem tehnični -predmeti za vsakdanjo uporabo, celo modna konfekcija itd. Skratka, to so -nekoliko močnejše trgovine, lastniki so več ali manj individ-ualci in niso povezani v velike koncerne z enotno organizacijo na področju vseh Združenih držav Amerike. V-se trgovine so založene z blagom iz različnih dežel, predvsem velja to
za tehnične ali pa druge industrijske -izdelke. V prehran-benih proizvodih je udeležba nekoliko skromnejša. Lahko pa se vidi, da v nekaterih asortima-nih tuje države -na -tem trgu zelo veliko pomenijo. Tako recimo Japonska v tranzistorski tehniki radii-oapara-tov, majhnih magnetofonov in televizorjev. Francozi so vidno in cenjeno zastopani s svojimi vini, Nemoi z avtomobili tipa VW itd. Jugoslavija ima precejšnjo udeležbo v pohištvu, Italijani pa v razni konfekciji. Zel-o iso zastopani Italijani tudi z vini, ki -pa niso tako visoko cenjena -kot francoska vina. Verjetno se zelo malokdaj zgodi, da v trgovini -nečesa zmanjka. Meni se je dogodilo, da je pol ure pred zapiranjem zmanjkalo kruha v samopostrežni trgovini. Asortimani blaga so široki, celo zelo široki, tako da zadovolje še tako razvajenega potrošnika. Za primer bom navedel samo mleko, ki se prodaja z vitaminom A, z vitaminom A+-B, z vitaminom A+B-|-D, polmastno, sladko in pa kislo, vendar v tekočem stanju. Nadalje s čokolado ali pa kakaom. P-rehranbena industrija postreže s tako široko izbiro -na pol -pripravljene brane, da človek to težko opiše. Sploh je ta industrija ena od vodečih in velika pridobitev za ameriške gospodinje. S tem mislim veliko pridobitev -na času za
pripravo jedi. Za glavni obed, -ki je večerja, porabi gospodinja približno en-o uro.
Omembe vredno je pri trgovini tudi to, da velike blagovne hiše zelo r-ade -organizirajo teden -prodaje blaga iz neke tuje dežele. Tako sem videl prodajo italijanskega blaga v -taki organizaciji. Vpliv Italijanov na trgovino je zelo močan.
Važno je tudi to, da velike blagovne hiše nimajo ekstistence brez velikih garaž v bližini. Stroški -izgradnje večnadstropnih garaž iso enaki izgradnji prodajnih lokalov.
Tudi gostinski -obrati so prilagojeni -veliki potrošnji svojega blaga, organizacija dela v njih pa je taka, da na vsdkern koraku štedi drago delovno silo. Znanih je več tipov restavracij in buffetov, ki so precej drugačni kot v Evropi. Hoteli imajo svojo organizacijo postavljeno enako kot pri nas. Najbolj enostavni buffeti ®o tako imenovani odprti šanki, kjer ise prodaja zelo -ozek asortiman blaga. Tu dobite lahko na žaru pečene hrenovke, zrezke iz zmletega mesa, vse skupaj pa se vlaga v zelo topel kruh. Od pijač so v takih lokalih najbolj -popularni -sadni sokovi iz oranž, ananasa ali pa kalkih drugih tropskih sadežev. Sokovi so pred vami v posebnih sokovnikih, ki so obdani z ledom
i-n ki cedijo sok iz sadežev. Vise, kar tukaj dobite, je zelo poceni, saj stame kozarec soka 15 centov, hrenovka 25 centov in zrezek 30 centov. Na razpolago imate razne začimbe, s katerimi lahko izboljšate okus hrane. Naslednji lokali, ki so še vedno v skupini buffetov, pa že imajo v asortimanu tudi topla jedila, od pijač pa imajo vključeno v prodajo tudi pivo. Pri postrežbi sedi -gost -ob podkvastem šanku, v katerem streže le ena natakarica. Tu lahko naročite le gotova jad-ila, ki so -na jedilnem listu, po naročilu tukaj ni možino ničesar dobiti. Ta oblika lokala je pravzaprav -na j cenejša restavracija, kjer lahko dobite tudi toplo hrano. Porcija širokih rezancev z golažem stane 1,10 do 1,1-5 dolarja. Za celoten tak lokal je na razpolago le ena blagajna, ki je ob izhodu restavracije. V takem lokalu se ljudje ne zadržujejo dolgo -in je frekvenca gostov zelo velika, kar daje možnost cenejše hrane. Višji in dražji tip lokala so samopostrežne restavracije, kjer si hrano izberete sami in si jo tudi sami servirate na mizo. Tu se gostje že dalj časa lahko zadržujejo, isaj je prostora neprimerno več. Klj-ub temu, da si morate sami servirati, je hrana tukaj za okoli 30 % dražja ikot v prejšnjem tipu restavracije. Tudi tu lahko izbirate samo gotova jedila, ki so
energetskih naprav
Montaža
Kratek rok za dokončanje montažnih del vseh naprav, 'ki so potrebne za pogon 40-tomske kadne peči, nam je narekoval, da smo dosti teh del oddali drugim izvajalcem, zato tudi toliko nepoznanih ljudi v naši tovarni. Veliko montažnih del pa Izvajamo sami, kar zahteva dosti napora, saj nekateri delajo tudi 13 ur dnevno, vendar se vsi zavedajo, da bo ta trud koristil njim samim kakor celotnemu kolektivu.
Oljne naprave montiramo sami. Naprave na tej peči bodo podobne napravam na E kadi, le da bo primerno večja in avtomatsko poslu-ževana. Vsaka stran peči ima tri skupine gorilcev, skupno 8 komadov, cela peč pa ima 16 oljnih gorilcev. Preklapljanje krmilnega bobna je avtomatsko s pomočjo komprimiranega zraka. Ko pa omenimo avtomatizacijo, že vemo, da morajo biti vsi montažni elementi skrbno izdelani. Vsaka najmanjša okvara lahko povzroči zastoj v obratovanju.
Povečana instalirana moč novo-projektiranega dela talilnice in kompresorja pa obstoječa moč transformatorjev ne bo zadostovala novim potrebam, zato smo se iz tehničnih in ekonomskih razlogov odločili za izgradnjo dveh novih transformatorskih postaj. Tra-fopostaja I. je locirana pri 12-lončni peči poleg nove hale, trafo-postaja II. pa poleg 10-lončne peči.
Prva trafopostaja bo krila potrebe novega obrata v skupni moči 1.000 kVA, druga trafopostaja iste moči pa kompresorje z novim skladiščem. Električne instalacije
za moč, luč in strelovodne naprave novega avtomatskega obrata izvaja »Industrijsko montažno podjetje« 'iz Ljubljane. Vse ostale električne instalacije na hladilnih pečeh, polnilcih, kompresorjih itd. pa izvaja naša lastna delavnica.
Kontrolne in regulacijske naprave nove peči izvajamo sami z ljudmi, ki bodo za te naprave odgovarjali. Na tej peči se bo regulirala temperatura, mešanica olje-zrak, tlak v peči in nivo stekla v peči. Regulator za nivo istekla dela s pomočjo vodno hlajene elektrode, ki daje impuls polnilni lopati. Tudi regenerativno preklapljanje je avtomatizirano. Kontroliramo pa temperaturo v peči, komorah, količine porabljenega olja, tlak olja, tlak komprimiranega zraka itd.
V kratkem se bo pričela montaža novega kompresorja. Ta dela bodo opravile naše delavnice pod kontrolo monterja, ki ga bo poslala firma ATLAS COPCO, ki nam je tudi ta kompresor dobavila. To je vijačni kompresor, ki združuje prednosti batnih in rotacijskih kompresorjev. Prednost, kd jo ima ta kompresor, je tudi ta, da daje komprimiran zrak brez olja. Kapaciteta tega kompresorja je 4.700 kubičnih metrov komprimiranega zraka na uro. Delovni tlak je 3,3 atm. Teža tega kompresorja znaša
5.000	kg, poganja ga pa električni motor moči 515 KS. Tlačne posode dn fcompresorske vode nam pa instalira »Industrijsko montažno podjetje« dz Maribora.
Se nekaj o montaži tehnološke vode. Kot tehnološka voda se ra-
zume voda za hlajenje kompresorjev, polnilnih lopat in slično. To vodo ismo do sedaj jemali skoro v celoti iz javnega vodovoda; ker pa te vode primanjkuje in je tudi zelo draga, smo montirali poseben cirkulacij ski sistem, ki zbira vodo potrošnikov in jo dovaja v bazen poleg slikarskega oddelka. V ta bazen je tudi napeljana voda iz drenaže ob naši tovarni. Ob tem bazenu je montirana črpalka, ki potiska vodo v bazen nad Hof-bauerjem. V ta bazen je tudi speljana voda iz potočka, ki 'teče tukaj mimo. V primerih, ko daje potok zadosti vode, črpalka ne dela, ker je plavač v tem bazenu električno povezan s črpalko. Ta dela razen v novi hali so že gotova in že delno napajamo :iz tega omrežja.
Med drugim se je končala montaža Blok-kotla tipa BKG, ki je v glavnem automatiziran in ga bomo kurili z mazutom. Dimni plini gredo skozi tri prehode, tako da je delovni izkoristek pri normalni obremenitvi ca. 85 %, kar pomeni za te velikosti parnih kotlov zelo dober izkoristek. Blok izvedba pomeni, da je kotel z vsemi pomožnimi napravami nameščen na skupnem podstavku in kot tak predstavlja kotlovski agregat-ge-nerator pare. Na skupnem podstavku so kotel, dimne komore, napajalne črpalke, ventilator za zrak, gorilec, komandni pult, au-toimatika in fina armatura. Kapaciteta omenjenega kotla je 6 t/h nasičene pare, kar bo zadostovalo za naše potrebe.
Jože ing. Tušar
KEGLJAŠKI KLUB »BRATSTVO« HRASTNIK
Obveščamo vse člane, ki živijo na območju Hrastnika, da potrebujemo dva redna postavljana kegljev v popoldanskih in večernih urah. V poštev pridejo člani in članice ter upokojenci. Interesenti dobijo vse nadaljnje informacije pri naslednjih tovariših: Mlakar Antonu, Plaznik Hubertu in Puf-ler Ernestu.	Odbor
Mladi steklarji pri svojem napornem delu
DRŽAVE AMERIKE
pred gostom vsa razstavljena v zelo dolgem in ogrevanem šanku, na koncu šanka je še točilnica za pijačo, celo to vrsto pa zaključi blagajna. Mimo vseh teh naprav se ljudje različnih starosti in poklicev tiho pomikajo proti mestu, kjer morajo za izbrano blago odšteti dolar do dva dolarja, in potem zasedejo -svoja mesta ob mizah. Tudi tukaj je na vsaki mizi na razpolago več različnih začimb, s katerimi ljudje popravljajo okus jedi. To popravljanje in prilagajanje je potrebno, ker so Združene države Amerike mešanica različnih narodov in ras.
Tako smo opisali tipične ameriške lokale, v njih se hrani opoldan največ ljudi, ne glede na to, kakšne dohodke imajo, važno je, koliko časa imajo za Obed. Zelo razširjeni so v Združenih državah Amerike lokali, ki imajo nacionalno obeležje nekih narodov kot Kitajcev, Italijanov in zelo redko Špancev. Taki lokali so zelo dragi, v njih pa dobite samo nacionalne jedi teh dežel. Tudi Nemoi imajo svoje restavracije, ki pa so manj luksuzne in manj ekskluzivne. Da hi bila slika o gostinstvu popolna, moram omeniti še tako imenovane pivnice, kjer se pijejo izključno žgane pijače, pivo in coca-cola. Hotelov namenoma ne omenjam z gostinske plati, iker so enaki kot evropski, omenil pa bi
samo ureditev sob, kjer v povprečnem prvorazrednem hotelu ni posebnega luksuza, v sobi pa je
v.se, kar človek potrebuje za prijetno bivanje'. To je televizor, radio in telefon, razume pa se, da so sobe tudi s primernimi 'kopalnicami.
Mislim, da bi bralce tega lista verjetno tudi zanimalo nekaj o življenjski ravni. Najnižji osebni dohodek na uro je 1,25 dolarja, to zaslužijo cestni pometači, ki so mimogrede povedano samo črnci ali pa beli lenuhi, ki jim ni za drugo delo. S tem zaslužkom se ne da normalno živeti, ne moreš si privoščiti drugega stanovanja kot majhnih garsonjer v črnskih in drugih bolj zapuščenih predelih mesta. Pravi zaslužki so pravzaprav pričnejo šele s plačo okoli 400 dolarjev na mesec. Take zaslužke imajo recimo sekretarke ali pa daktilografke z znanjem strojevisja in stenografije. Kvalificirani in visoko kvalificirani delavci pa zaslužijo na mesec od 500 do 700 dolarjev. Razume se, različno z ozirom na delo, ki ga opravljajo. Približno take zaslužke, oziroma tudi nekoliko večje, včasih tudi do 850 dolarjev, imajo fizični delavci v pristaniščih. Strokovnjaki is srednjo, visoko ali višjo izobrazbo so vključeni kot začetniki v zgornji vrh plač kvalificiranih in visoko kvalificiranih
delavcev. Če so na nekoliko vidnejših mestih organizatorjev proizvodnje, te zaslužke tudi. presegajo, vendar ne gredo z osebnimi dohodki preko 900 dolarjev. Vodje večjih obratov, poislovnic ali pa drugih oddelkov, kjer se posamezen ciklus proizvodnje zaključi, pa so inagrajevani z okoli 900 dolarji. Mesečni zaslužki od 1000 dolarjev naprej pa so rezervirani za direktorje 'sektorjev, finančne in druge svetovalce, daleč nad vsemi pa so direktorji podjetij. Značilno za ameriško gospodarstvo je to, da nekaj ljudi v podjetju zasluži zelo veliko, nosi pa istočasno tudi največjo odgovornost za pravilno vodenje podjetja. Pni teh ljudeh pride v primeru, da so nesposobni, zelo hitro do menjave, če pa iso se pokazali uspešni, pa se le redko menjavajo. Amerikanci smatrajo, da je lahko nekdo uspešen na tako visokem položaju največ petnajst let, to je daleč zgornja meja; po teh letih pa se zaradi dotedanjih velikih obremenitev ne more več uspešno kosati z mlajšimi.
Če primerjamo te zaslužke z izdatki, bi videli, da se možnosti primernega življenja za štiričlansko družino pričnejo šele pri zaslužkih okoli 600 dolarjev na mesec. Pri takem zaslužku lahko družina 'stanuje v četrti, kjer so sami belci, lahko ima primeren avto in
si privošči letni dopust, ob koncu tedna, ko so proste sobote, pa lahko delajo tudi daljše izlete. Na grobo bi rad povedal, kakšna je struktura stroškov za tako družino. Okoli tretjina denarja gre za stanovanje, približno 120 dolarjev se rabi za hrano, okoli 60 dolarjev za avto, ostalo pa je na razpolago za oblačenje, plačilo zdravnika in druge stroške, ki se pojavljajo. Problem zaposlenih v ZDA je socialno zavarovanje, ki ga na nivoju države ni, uvajajo ga pa vedno pogosteje posamezne gospodarske organizacije.
Velik revež v ZDA je tisti, ki ne zna nekoliko stediti za stara leta ali pa, če postane bolan. V takih primerih ljudje propadajo, ostanejo na cesti, kjer jih nihče, razen mimoidočih ne pogleda. Nekoliko takih revežev sem na cesti videl, veliko več jih je bilo kot na vseh mojih dosedanjih popotovanjih po Evropi. Takšna je Amerika, nudi ti vse možnosti, če si zdrav, ambiciozen in sposoben, ne pozna te pa, če ti nekaj od tega manjka. Predvsem je tu važno zdravje.
(Prihodnjič: Chicago, San Francisco in Los Angeles.)
AKTIVNOST MLADIH
Praznovanje tedna mladosti
POTEK MONTAŽE STROJEV IN OSTAUH NAPRAV ZA NOVO PROIZVODNJO
Letošnje praznovanje Tedna mladosti bo imelo še prav poseben značaj, ker je povezano is praznovanjem 25-letniee ustanovitve Osvobodilne fronte. Priprave na praznovanje v občinskem merilu kakor tudi v našem kolektivu že potekajo dva meseca.
Za organizacijo praznovanja v občinskem merilu sta zadolženi komisija za šport in rekreacijo ter kulturno-zabavno življenje. Športno tekmovanje med aktivi se bo pričelo že takoj po prvomajskih praznikih in bo 'trajalo vse do 22. maja, iko bo na stadionu na Rudniku zaključna prireditev. Mladinci in mladinke posameznih aktivov ZM se bodo med seboj pomerili v namiznem tenisu, šahu, malem rokometu, krosu, atletiki, streljanju, odbojki, rokometu in košarki. Tekmovalno prireditev pa
bodo organizirali tudi kolesarji in brodarji, nogometaši bodo odigrali prijateljsko tekmo, taborniki pa bodo organizirali propagandni tabor. Zmagovalne ekipe bodo prejele prehodne pokale. Vseh teh tekmovanj se bodo udeležili tudi mladinci in mladinke našega kolektiva.
V tem času pa bo komisija za kulturno-zabavno življenje mladih pm ObK ZM Hrastnik organizirala več zabavnih večerov in to: lutkarsko predstavo, promenadni koncert godb na pihala, nastop mladinskih pevskih zborov, nastop dramske sekcije ter revijo zabavnih ansamblov.
Žal moramo ugotoviti, da bodo vse te prireditve v zgornjem delu Hrastnika, čeprav bi lahko nekatere uspešno izvedli tudi na stadionu za Savo. Mislim, da vse preveč pozabljamo, da še vedno živi v spodnjem delu Hrastnika večina članov kolektiva steklarne.
Poleg tega pa se mladina steklarne v okviru proslavljanja Tedna mladosti vestno pripravlja na športno srečanje z mladimi športniki »Save« iz Kranja. S športniki »Save« iz Kranja se bodo naši člani kolektiva pomerili v sedmih disciplinah 22. maja, to je na sam zaključni dan proslavljanja Tedna
mladosti. Srečanje s »Savo« iz Kranja sodi v okvir priprav na
III.	športne igre steklarjev Jugoslavije v Skopju.
Tudi tu se pojavljajo nekatere težave, med njimi predvsem to, da rokometašem in nekaterim mladinskim aktivistom posamezniki očitajo lokalizem, ker trenirajo v Radečah in ne na Rudniku. Ogorčenje nad le-temi je verjetno popolnoma upravičeno, kajti lokali-sti *so prav oni, ki o njem govore.
Da pa bi bilo vsem jasno, zakaj rokometaši, ki se pripravljajo na
III.	športne igre steklarjev Jugoslavije, trenirajo ravno v Radečah, pa tole: Trener Radeč, član našega kolektiva tovariš Kralj Boris, vadi dvakrat tedensko skupaj z ekipo Radeč tudi rokometaše našega kolektiva. Da bi trenirali ločeno, to je, da bi ekipa našega kolektiva trenirala na rokometnem igrišču na Rudniku, bi morali še dva dodatna dneva obremenjevati trenerja, kar pa je nemogoče, če dodamo, da bo vseeno enkrat tedensko na Rudniku treniral žensko ekipo. Žal, nekateri tega ne razumejo ter jemljejo voljo trenerju in rokometašem, čeprav bi morali vplivati v nasprotnem smislu.
V mesecu maju praznujejo svoj rojstni dan naslednje tovarišice in tovariši:
Abram Majda, Bastie Alojzija, Bičanič Vida, Brečko Terezija, Dolanc Marta, Dolinšek Alojzija, Dornik Ana, Duh Kristina, Fran-kovič Henrika, Gabrič Vida, Germ Leopoldina, Gračnar Marija II., Gril Milena, Hauptman Angela, Hohkraut Zofija, Hrup Marija, Hrup Suzana, Hudina Marija, Jakopič Ivana, Javornik Marija, Jevševar Marija, Jošt Dragica, Kirn Alojzija, Knez Monika, Koritnik Milena, Krajnc Alojzija, Krajnc Angela, Krček Marija, Kreže Majda, Kreže Silva, Kukec Greta, Laznik Zofija, Majcen Milka, Mlakar Pavla, Mokotar Vida, Mrežar Antonija, Pepeljnak Alojzija, Peršič Alojzija, Pfajfar Dragica, Pirc Frančiška, Pivec Ivana, Plazar Hedvika, Poboljšaj Antonija, Pompe Helena, Posavec Dragica, Požin Milica, Retar Marija, Rupnik Oveta I., Selak Marija, Se-mičar Stojanka, Simerl Marija, Skale Jadviga, Sotlar Alojzija, Srebot Sonja, Sebjan Jelena, Sopar Terezija, Šoštar Martina, Su-mej Cvetka, Topolovšek Helena, Turk Julijana, Tušek Vida, Valen-čak Ljudmila, Vidmar Alojzija, Volaj Marija, Vozlič Ana, Zaletel Mila, Zorec Ivana, Zorenč Otilija, Žabkar Heda, Habjan Vera, Hafner Marjana, Kolman Marija, Gstrovršnik Klotilda, Pajič Judita, Pokrajac Kristina, Selič Klotilda, Stopa Marija, Veršnak Doroteja, Vidovič Ida, Vozlič Majda, Železnik Marija, Dremel Karl, Kobal Anton, Laznik Stanislav, Rancin-ger Ludvik I., Šantej Alojz, Abram Franc I., Abram Stanislav, Anderlič Alojz, Bec Emilijan, Boh-nec Anton, Bradaševič Džordže, Brečko Rudolf, Brečko Stanislav
Ni še dolgo tega, ko smo gledali na kopico zabojev, v katerih so bili novi stroji. Sedaj pa se že vidi, kaj je bilo v njih. Spravljanje je bilo bolj nevarno kot pa težavno, saj bi lahko tudi manjši spodrsljaj imel večje posledice. Najtežje je bilo spravilo 13 ton težkega zaboja na višino 5,20 m. No, tudii to je šlo in sedaj je ves material na mestu in montaža se je pričela. V glavnem delajo pri postavitvi strojev fantje, ki bodo kasneje prevzeli vlogo izmenskih vodij v avtomatskem pogonu. Prav bi bilo, da jih naštejem, čeravno jih lahko vidimo vsak dan pri delu od
6.	do 18. ure zvečer.
To so: tov. Žagar, Javoršek, Go-rnilar, Kirn, Gec in Kapelari.
Omenjeni razen tov. Žagarja so bili na praksi v Steklarni »Straža«, kjer so sodelovali pri proizvodnji. Precej so se naučili, saj jim gre delo dobro od rok. Pomoč pri izvajanju prakse je bila res na višku, pa tudi svojo nalogo so dobro opravili. Dokazalo se je, da je možno tehnično sodelovanje med podjetji, saj obe stranki vedno pridobita. Tov. Žagar in jaz pa sva bila v Zahodni Nemčiji v Spesar-ter Glasindustrie. Tu je proizvodnja zelo lepo urejena in so doseženi na IS strojih zelo dobri rezultati. V tem času sem obiskal tudi
I.,	Cepuš Alojz, Cvetko Franc, Drač Mihael, Drame Stanislav, Emeršič Maksimiljan, Gec Edmund, Gračnar Ivan, Gričar Ivan, Gričar Roman, Grobar Janez, Gunzek Alojz, Hohkraut Konrad, Hrup Marjan, Imširovič Hamdija, Jarc Stanislav, Jeran Franc, Jeran Ignac, Jerič Vid, Kaluder Bruno, Knez Alojz L, Koritnik Alojz, Križanec Rudolf, Kunšek Ladislav, Lapornik Franc, Matekelj Vlado, Malešič Džuro, Maurer Viljem I., Mekše Mirko, Pivec Ferdinand, Podmeniik Branko, Povše Friderik, Prah Ivan, Rižnar Alojz, Rižnar Ferdinard, Rostohar Ivan, Rugelj Jože I., Savič Momiir, Senioa Viljem, Strmljan Franc, Stušek Alojiz, Taoar Franc, Tavčar Martin, Trošt Ferdo, Vidmajer Ferdd-nad, Vidmar Tomaž, Zajc Ivan, Zaletel Mirko, Kreže Drago, Pek-lar Ciril in Strgaršek Bojan.
Vsem ‘slavljencem želi uredništvo obilo osebne sreče in zadovoljstva.
Prišli v podjetje:
Kirn Zdravko, Ardalič Milivoj, Klepej Jože, Matek Vera, Srenk Darinka, Mrežar Antonija, Jontez Janez, Dergan Viktor, Gorišek Franc, Sopar Marjeta, Miartinšek Frančiška, Rogelj Anica, Knez Ljuba, Zdovc Slavica, Kumlanc Bogomir in Brečko Terezija.
firmo Zitzmann, ki dela za nas prve modele, in bil v Bruxelesu pri firmi »Cobelcomex«, ki nam bo dobavila avtomatično kontrolno napravo.
Naprava za kontrolo samostojno sortira steklenice v vrsto. Optični pregled se vrši is pregledalcem, potem pa naprava samostojno izmeri: širino grla, višino stekleničke, premer trupa in odprtino.
Ce steklenička ni izdelana po predpisanih tolerancah, jo avtomatično vrže iz linije v odpadek. Pakiranje je še ročno, vendar pa se bo tudi to delno mehaniziralo.
Hlajenje je po sistemu »Cobelcomex« na propan butan. Vlagalci pa bodo prvič montirani in so mehanični.
Delo poteka po planu in .se v maju račna na novo proizvodnjo: IS I. — penecilin, IS II. — cookta.
V ta ciklus so vključeni tudi stroji za dekoriran j e »Dubeit«. Za dekoriranje se bodo uporabljale termoplastične barve tako, da bo omogočen trobarvni tisk brez vmesnega žganja.
Transport se bo vršil s paletami in ročnimi hidravličnimi vozički. Za novi pogon bo potrebno precej novih delavcev, posebno pozornost pa bomo morali posvetiti razvoju mladega tehničnega kadra, ki se bo ispecealiziral za posamezne proizvodnje faze. V vzdrževalnih obratih pa bo potrebno še več sodobnejših strojev in dobrih delavcev, iki bodo sposobni vzdrževati to drago .in sodobno tehniko.
Franc ing. Tramate * V
Odšli iz podjetja:
V	JLA: Hudi Leon, Stopinšek Albin, Maurer Alojz, Koritnik Matija in Peklar Ladislav.
Na lastno željo: Klemen Jakob.
Invalidsko upokojen: Križnik Anton.
Umrl: Najdendč Alojz.
Poročili so se:
Žižek Janez, nosač stekla in Jesih Frančiška, odnašalka; Zorec Jožica, delavka v .slikamici — Požeg, Godicelj Štefanija, izpihalka
—	Oholnar, Zorec Majda, kontrolor stekla in Marinkovič Dinul, brusilec; Strnad Pavla, natikalka
—	Bregar.
V	mesecu marcu so neopravičeno izostali:
Enkrat: Jugovar Rihard, Knez Jože II., špan Milan, Subì Stanislav, Jarc Milan, Ekić Denial, Mastnak Viktor, Pertinač Mihael, Zupan Marjan Leopold, Peklar Martin, Zajc Frančiška, Gosarič Ana, Žižek Janez, Žlogar Jože in Stopinšek Drago.
Dvakrat: Pavlič Franc in Keiner Franc.
V	mesecu aprilu so neopravičeno izostali:
Enkrat: Bajda Matija in Zavrl
Anton.
Tovarniški odbor sindikata Steklarne Hrastnik čestita vsem delavcem in delavkam, kakor tudi vsem svojim pododborom za delavski praznik 1. maj in želi vsem še obilo delovnih uspehov.
TOS Steklarne Hrastnik

Zanimalo vas bo
Montaža feedra (dodajalca) zahteva precej natančnosti. Tudi zidarji so morali zamenjati lesene metre za železne, ker se cole niso ujemale. Tov. Gomilar in Gec pa vlagata mehanizem za samotno jedro (Plunger).
Pri pregledu planskih nalog pride tudi do veselih trenutkov, posebno takrat, kadar je delo opravljeno in se malo pozabi, kaj nas še čaka.
Tov. Javoršek gleda in primerja dele in načrte tako, da se bo lahko čimveč in hitreje sestavilo. Precej mu pri tem pomaga praksa iz Sundsvvalla — Švedska, kjer je bil pri firmi EINHART. Dele, ki se vidijo na tleh, pa bo treba še vgraditi. Kar precej jih je.
Peč je bila dograjena v roku in takšne še nismo gradili. Kapaciteta peči je 40 t/24 ur steklene mase, zgrajena pa je iz litega materiala. Računa se, da bo zdržala do 3 let. Tako imenovanega klepanja v spodnjem delu peči ni bilo. Kaj bi stari zidarji dejali?
Vsem steklarjem in ostalim delavcem v EE 301, kakor tudi organom upravljanja čestitamo k 1. maju z željo še večje afirmacije pri krepitvi našega samoupravljanja. Enake želje vsem ostalim EE v podjetju.
Pododbor sindikata notranji obrat
Peč je dokončana, tov. generalni direktor Jože Klanšek zabija zagozdo (v našem žargonu »kajlo«). Za zabijenje zagozde je rabil 16 udarcev, kar pomeni 16-krat 2 litra vina.
Fantje so opravljali tudi težaška dela. To jim bo omogočilo, da bodo spoznali vsak del stroja pa tudi vsa dela. Tov. Kirn in Kapelar skrbno gledata, da ne bi kaj ostalo v zaboju, saj bi jim to kasneje manjkalo pri montaži.
UREDNIK ZA VAS !
Tov. Žagar nadzoruje in dela, je zveza med monterjem in vodji izmen, zato pa mora včasih tudi kaj svetovati. To mu je lahko, saj je imel odlično prakso.
Iskreno čestitamo vsem delavkam in delavcem brusilnice in dekorirnice, kakor tudi vsem članom kolektiva in organom upravljanja k 1. maju z željo, da bi bili naši delovni uspehi v letošnjem letu še večji in naše planske naloge predčasno izpolnjene.
Pododbor sindikata brusilnice in dekorirnice
Čestitamo članom kolektiva Steklarne Hrastnik, organom upravljanja, še prav posebej pa vsem članom EE 111 — 101 k delavskemu prazniku 1. maju z željo, da bi dosegali še večjo uspehe pri delu.
Pododbor sindikata profesionisti
Voftisufte » mš Ust!

Prirastek v družini so dobili:
Pirc Apolonija, hčerko; Preskar Vlado, hčerko; Povše Friderik, hčerko; Korošec Stanislav, sina; Pepeljnak Alojz, sina; Tovornik Jože, hčerko in Klepej Alojz, hčerko.
Tudi gradbenik tov. Senica ima svoje probleme, največ pa je treba posvetovanj zaradi sinhronizacije dela.
Dodajalec je precej zahteven element postrojenja, tu se regulira temperatura stekla, oblikuje kaplja in reže na določeno dolžino. Natančnost regulacije temperature je ± 2° C, zato skrbi 72 gorilcev na propan butan in avtomatska regulacija Honivvell.
Posvet pri delu je vedno potreben. Tu se dogovarjajo o sistemu dela, kajti rok je kratek, zato je delitev dela nujna.
Tekst ing. Tramte, slike Kirn-Gerhard.
Pred dnevi smo prejeli več pisem naših fantov, ki nam pišejo iz JLA in nas prosijo, da naj jim pošiljamo naš časopis »Steklar«. Željo jim bomo prav radi izpolnili. Uredništvo se zahvaljuje vsem tistim, ki so nam poslali čestitke za delavski praznik 1. maj. Pozdrave vam tudi mi vračamo z željo, da bi 1. maj kar najlepše proslavljali.
Uredništvo je prejelo 'tudi prispevek tov. Blagotinšek Borisa, ki je sestavil pesmico o vojaškem življenju in jo objavljamo v celoti:
Čestitamo vsem članom kolektiva k delavskemu prazniku 1. maju!
TK ZM Steklarne Hrastnik
Šumijo gozdovi bosanski
Šumijo gozdovi bosanski, al’ jaz pred kasarno sedim; kam prišel sem zdaj,
premišljujem,
kako bo šlo to, tega ne vem.
Poglejte na tega vojaka, ki se ga uniforma drži, na kapi pa zvezda petokraka s kladivom in srpom blešči.
Ti čevlji so res preveliki, al) hlače široke za dva, le srajca nekak je podobna, za silo nositi se da.
Razvodnik vsak dan ise le krega, nad mano kriči desetar, al’ vodnik grozeče sprašuje:
»kaj tebi nič vojska ni mar?«
Tov. Najdenič pripravlja zadnjo zagozdo pri novi peči
ZAHVALA
Ob bridki in prerani izgubi ljubega moža in očeta
MAJER JOŽETA
se iskreno zahvaljujem znancem in sorodnikom, predvsem pa sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih lajšali našo globoko bolečino. Zahvaljujemo se upravi podjetja in tov. Cvelbarju za vso pomoč, ki so nam jo nudili. Godbi in pevskemu zboru »Svobode II«, SZDL terena II, govornikoma tov. Kajiču in Kavzerju, vsem njegovim sodelavcem za številne vence in vsem tistim, ki so našega dragega Jožeta pospremili v tako velikem številu v njegov prerani grob.
Žalujoča žena
in sin Jožek
ter ostalo sorodstvo
Ko mesec nam črni preteče, začne se nam plača delit’, ai’ jaz sem jo moral pustiti, ker vzel za vnaprej sem že tri.
Pa vse bi se dalo prestati, le postelja je sitna riba za me in čevlji nikoli niso čisti, saj blato mi doli ne gre.
Na tiho pri sebi si mislim, da enkrat minilo mi bo, takrat zašumeli mi bodo gozdovi bosanski v slovo.
B. B.
ALOJZE V SLOVO
Za vedno je zatisnil oči in se poslovil od življenja, svojih domačih in kolektiva naš dolgoletni član kolektiva Najdenič Alojz, rojen 26. 4. 1910 v Čelov-niku. Pri našem podjetju se je zaposlil pred 38 leti in v njem preživel kot zidar-šamoter polnih 35 delovnih let.
Tudi njegovo življenje je bilo vse prej kot lahko, negotovi zaslužki v predaprilski Jugoslaviji so ga prisilili kot toliko drugih na skromnost in poštenost ter na samoodpovedova-nje. Kot pripadnik delavskega razreda in napreden državljan se je aktivno vključil v vrste NOB. Ob slovesu izrekamo posebno 'spoštovanje tistim, ki so bili pripravljeni darovati svoje življenje za boljši in srečnejši dom sebi in bodočim rodovom, za srečnejše življenje, ki uživamo danes mi. Njegova dejavnost je bila dokaj pestra — osnovno pa je bilo delo. S svojim trudom si je ustvaril isvoj lepi dom; v dneh, ko isi je urejeval pokoj, pa je moral veliko prerano zapustiti kolektiv in svoje domače.
Z globokim sočustvovanjem izrekamo pokojnikovi ženi in ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje.
Sklepi in program dela društva za leto 1966
Dne 3. aprila 1966 na občnem aboru imenovana komisija seznanja is tem svoje članstvo s sklepi, nakazanimi v razpravi na občnem zboru ter s programom dela, kate-
rega sta si zadala upravni in gospodarski odbor društva.
1.	Upravni odbor naj poskrbi za boljšo organizacijo stikov s članstvom iz področja Steklarne — Kemične ter Breznega in Sedraža.
V	ta namen so bili kandidirani in izvoljeni novi člani upravnega odbora, ki so odgovorni za to službo. Konkretno za Steklarno tov. Žlindra Oto in Hudi Viktor, za Sedraž tov. Dijacci Franjo.
2.	Mladinski odsek društva naj najde ustrezen način dela za razširitev svojega članstva iz področja Steklarne.
3.	Upravni odbor društva naj uredi način obveščanja vsega članstva o svojih akcijah in prireditvah ter izletih. V ta namen je bi'l kandidiran in izvoljen v upravni odbor društva tov. Gerhard Jože, urednik mesečnika »Steklar«, ki bo opravljal funkcijo društvenega propagandista.
4.	Občni zbor društva je sprejel sklep o višini članarine. Letna članarina za člana in zaposlenega mladinca znaša 7 N-din. Nezaposleni .mladinci, vajenci in študentje plačujejo članarino v višini 3 N-din, pionirji pa 1 N-din. Višina teh članarin je le začasna in ima prehoden značaj, ‘ker obstoja sklep Planinske zveze Slovenije za višino 10 N-din, 5 N-din in 2 N-din.
V	prehodnem času se naše društvo odreka svojim dohodkom iz naslova članarine.
5.	V društvenem domu naj bo
uvedena takoj dežurna služba ob sobotah zvečer in nedeljah. Dežurni imajo dolžnost skrbeti za red v domu, ipo potrebi so dolžni nuditi pomoč v strežbi oskrbniku, pred-
vsem pa obiskovalcem nuditi informacije o naši planinski flori in fauni ter o okolici našega vršaca. Vsakokratni dežurni ima v domu brezplačno stanovanje ter glavni obrok hrane. UO je dolžan izdelati rokovnik dežurstva ter izdelati podrobna navodila za dajanje informacij.
6.	Občni zbor je sprejel sklep, da se od obstoječih 58 ležišč v domu lahko odstopi kolektivom za koriščenje dopustov 40 ležišč, do-čim preostalih 18 postelj ostane stalno na razpolago prehodnim gostom — predvsem planincem. Prednost za koriščenje sob za dopuste imajo kolektivi Steklarne, Kemične in Rudnika ter ostalih hrastniških podjetij in ustanov.
7.	Gospodarski odbor društva naj do pričetka sezone skrbi za ureditev igrišča za odbojko, postavitev kegljišča ter za nabavo garniture za namizni tenis.
8.	Društvo naj v tem letu omeji investicije v taki meri, da is trošenjem sredstev v te namene ne bo ogrožena finančna sposobnost društva za nemoteno društveno delo. Ustvarjena sredstva naj se troši prvenstveno za zboljšanje uslug v domu ter za vzdrževanje in dopolnitve .inventarja v obstoječih prostorih.
9.	Tudi letos je potrebno organizirati planinski teden s pestrim programom v smeri propagiranja planinstva.
10.	Mladinski in pionirski odsek
naj nadaljujeta s svojim delom tako kot je bila začrtana pot v preteklem letu. UO naj v svojem proračunu izloči za to potrebna sredstva.
11.	Člani gorske straže naj uredijo službo dežurstva za nadzor na področju Gore—Kopitndik v zaščito redkega planinskega cvetja.
Društveni vodja Gorske .straže n.aj ise .poveže z UO Lovske družine ter od njega zahteva navodila za čuvanje mlade divjadi in perjadi, ki je prav tako izpostavljena ljudem, .ki jim ni za ohranitev lepot, ki jih nudijo naše planine.
P L AIV DELA
za leto 1966
1.	V času do 1. maja je treba urediti okolico doma ter urediti s sklepi nakazana igrišča.
2.	Pni zajetju pitne vode je treba urediti okolico ter odvod površinskih voda.
3.	V domu se mora urediti pritisk vode tako, da .bodo .stalno uporabne umivalnice in .sanitarije v obeh etažah.
4.	Društvo bo organiziralo sledeče izlete z avtobusi:
a)	Golica—Vibrane v maju,
b)	Logarska dolina—Okrešelj v juniju,
c)	Slovenski planinski -tabor v Vršnem v juliju.
Stroške -prevoza teh izletov, bo delno krilo društvo.
5.	Izlet na Veliko Kozje z obiskom Gašparjeve koče v času, ko cvete veliki encijan (začetek maja).
6.	Kolektivni izlet društva na Zasavsko Goro (vlak plača društvo).
7.	Kolektivni izlet društva na Kal—Šmohor—Laško.
8.	Tovariška srečanje planincev na Kopitniku.
9.	Kostanjeva nedelja v Gorah.
10.	Planinski teden v času od
26.	VI. do 3. VII. 1966:
a)	predavanje z diapozitivi na Dolu,
b)	predavanje z diapozitivi v Steklarni,
c)	predavanje z diapozitivi v Sedražu,
d)	organiziranje planinske razstave ter fotografije s temo »planine v kamerah planincev«. Oceno .in nagrajevanje razstavljenih slik in diapozitivov bo izvršila strokovna komisija.
e)	organizacija propagandnega mladinskega tobara v Gorah dne
2.,	3. in 4. julija,
f)	ocenjevalna .planinska vožnja za prehodni pokal dne 3. VIL,
g)	zaključna prireditev is tradicionalnim planinskim rajanjem in srečolovom.
1,1.	V domu v Gorah -bomo organizirali dvodnevni tečaj za mladince in pionirje planince.
12.	V zimskih počitnicah smu-čarsiki tečaj za pionirje in mladince. Propagandnega planinskega tabora ter smučarskega tečaja se bodo lahko udeležili brezplačno oni mladinci in pionirji, ki bodo s svojo pridnostjo in planinsko zavestjo dokazali, da so pravi člani planinskega društva.
Pogled na Okrešelj
13.	Društvo bo obveščalo svoje člane o planiranih akcijah in izletih po svojih članih UO ter poverjenikih, kakor tudi s posebnimi lepaki.
Člani komisije:
Kozole Drago 1. r.
Klemen Franc 1. r.
Pust Albin 1. r.
DELO MLADINSKEGA KLUBA
Od 1. marca dalje je vsak dan razen torka in četrtka v upravnem .poslopju od 17. do 22. ure odprt Mladinski klub.
Res je, da obiskuje klub dnevno od 12 do 25 članov kolektiva, vendar bi bil lahko vseeno bolj obiskan. Klub ni namenjen samo mladini, temveč vsem članom kolektiva. Upravičena je trditev, da je klub trenutno dobro opremljen, saj v njem obiskovalci lahko gledajo televizijo, poslušajo plošče, čitajo dnevno časopisje in .revije, igrajo šah ipd. Kasneje pa bo mladinski komite ob .sobotah organiziral še mladinski .ples.
22. julija 1961 otvoritev doma v Gorah
Razvitje društvenega prapora 3. julija 1965
	:Jk	1					O	STROJ. KI VLEČE VLAKE	EDVARD KARDELJ	mešanci BELIH IN ČRNIH STARŠEV	IZREDEN TEK DO JEDI	PERJE PR KORENJU	O	TURŠKO PRENOČIŠČE	OTOČNA DRŽAVA V EVROPI	O	GLAVNO MESTO SLOVAŠKE	GRŠKA ČRKA	RiBjE JAJČECE	prebivalka Glavnega MESTA EGipta	VARUH ZEN V ' ORIENTU	OSEBNI zaimek	O	BIKO- BOREC
				DRUGO IME ZA ŽENEVSKO JEZERO			M		N	OZIRALNI ZAIMEK			STISNJENI PREMOG							METER	
										RAZBOJ- NIKI										VRSTA PECIVA	
				ZAVOJEVALEC TUJE -GA OZEMLJA									PODLOGA ZA ROKAVE GRUDA								
i	‘»i „J» *			KE M.ZNAK ZA KALIJ		Sovjetska REPUBLIKA MESTO NA SICILIJI									JAPONSKI DENAR			N	ARABSKI ŽREBEC		
SESTAVU KARU DREMEL	POSLOVNA PISMA	MANJŠA KAZEN	ITALIJAN SKA FILMSKA IGRALKA (SOPHIA)	BODEČ PLEVEL SESTAVINA ZRAKA					DEL ROKE						OTOČJE OB NOV GVINEJI				PETER AMBROŽ		
POGORJE V SEVERNI ITALIJI									VRSTA ŽIRAFE						BREME	KNUT hamsun			PREDLOG		D
									POLET. ZANOS							ZDRAVILNA RASTLINA			NAPAČNO mišljenje		
OPOZORILO						■					MAČKICA	vrtna CVETiCA						HUDOBIJA, NESREČA			
												STAROGRŠKA POKRAJINA						CIRIL KOSMAČ			
ČLANI SODIŠČA	P						Ö	VRSTA KAMELE KOZAREC Z NOGO					SPLOŠNI NAZIV ZA ODPADEK stekla				GORA V JULIJCIH				
SEZNAM IMEN							PARTI7ANSKI PESNIK MUSLIM Ž OBLAČILO						IME FILMSKE IGRALKE GARDNERJEVE				DOLINA pod TRIGLAVOM GORAVJUl ALPAH				ŽLEBIČ V DOGI
M«SKi POTOMEC				H-CENTRAIA NA DRAVI									EDEN OC ČUTOV					POČELO taoizma		■	0
				MANJŠE NASELJE									ZEMELJSKO DELO					SESTAVINA ZRAKA			
VEZNIK			PODLOŽNIK, SLUGA						OCET	VRSTA SOLATE		J	V			.sredozemska RASTLINA					
			GRŠKI OTOK							NEUMNOST, NORČIJA						IZCEDEK IGLAVCEV					
O	POZIV, APEL	SVANTE ARRHENIUS			ŽENSKO 1-ME,VRESJE	E					ANTON KOŠIR			VAŽ NO ŽIVILO	KUfiiRji				KADAR FRANC FILM SKI komik		
		ŽENSKO IME									IME SKLAD ADAMIČA										
Žitni PLOD					2** UR	ETIOPSKI	SLABE STRANI			B		ZNAMKA ITALIJANSKIH KAMIONOV			MESTO OB NERETVI						
						NASLOV	HODNIK pod zemljo								KEM ZNAK ZA TELUR						
SOTOČNICA DRINE.				DARILO				VELIKA RIBA				PTUJ V RIMSKIH Časih								SREDIŠČE Ì VRTENJA	KONEC POLOTOKA
				LOUIS ADAMIČ				KEM ZNAK 7A RADIJ				KAZALNI ZAIMEK									
OSAMILO		Z							Rimski CESAR IN VOJSKOVODJA				obi- ralec								
BENEŠKI PUSTO- LOVEC	C								MESTO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH (NEVADA)				M		AVGUST j CESAREC			otok V JADRANU			
NAGRADNA
KRIŽANKA
ANKETA O LETNEM DOPUSTU
Za prvomajske praznike razpisujemo za pravilno rešitev gornje križanke več nagrad kot običajno. Za reševalce, ki bodo poslali pravilno rešene križanke, smo namenili 9 nagrad v skupnem znesku 150 N-dinarjev.
1.	nagrada: 50 N- din;
2.	nagrada: 30 N- din;
3.	do 9. nagrada: po 10 N-din.
Rešitve pošljite do srede 18. maja na naslov: Uredništvo »Steklarja«, Steklarne Hrastnik. Na kuverto napišite: Nagradna križanka 4.
Za aprilsko nagradno križanko smo do določenega roka prejeli 57 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada (20 N-din): Kobal Milica;
2.	nagrada (15 N-din): Lipovšek Franc;
3.	nagrada (10 N-din): Jager Avgust.
REŠITEV APRILSKE KRIŽANKE
VODORAVNO: Stiskano, Wkra, keks, notranji obrat, ol, p, opat, tisk, Ike, Delo, vol, Sever, n, Njegoš, vrt, tišina, e, katarakt, reki, juta, Ot, Alan, n, o, anas, Ana, TT, UV, galeb, Krk, sraga, Vrata, telica, ozvezdje, uran, pacek, skleda, Prenj, 1, -sporočilo, KR, Ate, očka, solata, epilog, molj, sni, Jovita, pi, Bled, Rena-ud, eremit, as, Anka, Vardar, akant, GT.
Približujejo -se dnevi letnega dopusta in verjetno že vsi po malem razmišljamo in planiramo, kako bi -najkoristneje in najlepše preživeli dneve letnega dopusta.
Namen ankete je, da pokaže mnenje kolektiva o možnostih in namenih članov kolektiva pri koriščenju letnega dopusta in da bi na osnovi rezultatov ankete predlagali tudi isindikalni organizaciji -in organom upravljanja, kaj je potrebno ukreniti, da bi člani kolektiva čim ugodnejše in
ANK
1.	Kje boste -preživeli svoj letni dopust?
a)	na morju
b)	v planinah
c)	doma
Ce boste kar doma, potem -napišite vzrok: ... 2 3 4
2.	V katerem objektu boste izkoristili svoj letni dopust?
a)	v domu Steklarne v Bohinju
b)	v letovišču Steklarne v Puli
c)	v počitniškem domu druge gospodarske organizacije
d)	v hotelu
e)	......................................
3.	V katerem letnem času bi radi izkoristili svoj letni dopust?
a)	poleti
b)	-pozimi
c)	-spomladi
d)	v jeseni
4.	AH vam bo regres za letni dopust (namesto K-15) nadomestil prejšnje ugodnosti?
a)	da
b)	ne
Ce ne, odgovorite z opisom, zakaj ne: ..........
ekonomične j še preživeli dneve svojega oddiha.
Anketo izpolnite tako, da obkrožite črko pred ustreznim odg-o-voro-m, oziroma dodate svoje posebne pripombe pri 9. vprašanju. Anketni listek izrežite na označenem mestu in pošljite uredništvu »Steklarja« d-o 15. maja.
Rezultate ankete bomo objavili v prihodnji številki.
Uredništvo
ETA
5.	Ali menite, da bi bilo bolje, če bi -imeli letovišče namesto v -Puli v katerem drugem kraju na morju?
a)	da
b)	ne
Če boste odgovorili z »da«, potem navadite nekaj krajev ob Jadranu, kjer bi želeli, da bi imelo -naše podjetje počitniški dom.
6.	Ali vaši osebni dohodki zadostujejo za letovanje izven kraja prebivanja?
a)	da
b)	ne
7.	S katerim prevoznim sredstvom boste potovali na dopust?
a)	z avionom
b)	z -vlakom
c)	z ladjo
d)	z avtobusom
e)	z lastnim prevoznim sredstvom
8.	Ali menite, da je pravilno ocenjeno število dni vašega letnega dopusta za vaše delovno mesto?
a)	da
b)	ne
9.	Posebne pripombe:.........................
(D. K.)