T A/n Primorski nevmk Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir Benečija proslavlja _ Danes proslavlja Beneška Slo-_"“Ja 20-letnico silovitih borb Partizanskih enot v okolici "ehi, Ahtna in Fojde ter 20-let-5®°. strašnih zločinov nacistič-m fašističnih hord, ki so v «valski podivjanosti izvršili strahovit pokolj v Torlanu v ^rnahtski dolini in tri dni kas-ll m 28‘ sePtembra 1944, zažga-u Neme, Ahten in Fojdo. Proslavo prirejata skupno po-rajmska, sekcija Vsedržavnega "Oruženja italijanskih partizano iz Vidma ter Zveza Partizanov Osoppo A.P.O., v sodelovanju z občinskimi upra-ami omenjenih treh krajev, rogram se bo začel odvijati v Jteiaah, kjer bo župan na urad-'tornemoraciji pozdravil pre-“Veie partizane borce različnih ormacij. Nadaljeval se bo v «ntnu z govorom enega izmed tvših poveljnikov enot Osop-in sedanjega predsednika deželnega odbora dr. Alfreda "erzantija ter zaključil v Foj-i z govorom vsedržavnega Predsednika ANPI poslanca Ar-]J|a Boldrinija, nosilca zlate bros 8 Za partizansko hra' Očitno je, da pomen te enot-® Proslave presega zgolj spo-"Thi na eno izmed tolikih epi-oa iz borbe naših ljudi in na-in ?ar.odov proti nacističnim J* fašističnim zavojevalcem, presega pa tudi tesne meje ma-® hribovske beneške deželice j? ^ vključuje v okviru pro-‘av jeiičastne zmage svetovne protifašistične koalicije nad na-tzrnom in fašizmom, vključu-nn v«V tisto veličastno zgodovi-3. kl so jo s svojo krvjo pi-«h svobodoljubni narodi ši-dfn po Evropi, med katerimi f? Prav naši in na teh naših -®11 dali enega največjih pri-pevkov. Obenem pa je pomen ® Proslave tudi v zunanji ma-WWteoiji nadaljevanja te an-ri ^'stične koalicije oziroma demokratičnih sil, ki -živi in ki tjora živeti, mimo vseh obstoji1*1 ideoloških in drugih raz-k v preteklosti in sedanjosti, "f Pa niti v preteklosti niso in ti v sedanjosti ne smejo pred-‘avijati ovire za skupna priza-evanja, da se v duhu medse-jnega spoštovanja nadaljuje j, . P°ti napredka za socialno, Vtol°Vno in narodno blaginjo eh m vsakogar posebej. _ Zato gre danes naš pozdrav, pSfdrav glasila, ki je po svojem umstvenem predhodniku «Par-jzanskem dnevniku« izšlo neposredno iz zmagovite osvobo-borbe, vsem bivšim bor-vi®’ ki se bodo danes zbrali v ernah, Ahtnu in Fojdi, ne gle-v,„ . na njihovo nekdanjo pripadnost različnim partizanskim “hacijam, slovenskim briga-DJb, Garibaldincem ali Osop-povcern, ki so skupno po svo-ijr. mpčeh, po svoji organizacij-n Slli, po svoji številčnosti in it svojih nacionalnih strem-Jonjih zasledovali isti cilj: zrna-jLJ?ad nacizmom in fašizmom, zcir s?m pa veljata naš po-no*av in naša misel vsemu beli,:.!11111 ljudstvu, ki je s svo-dr?1 ,borci živelo, se z njimi ralu Va •111 trpelo, z njimi upalo (in]veriel0 v svobodne in lepše »t^bor je z beneškim ljud-v1Pr„rn.v tistih Časih živel v tes-Tnnt ?tfku ta ve in ne bo nikoli osvnh1 P°zabiti, kako je moč Drp^ ,dllnega gibanja globoko Vri,JZe*a te skromne, revne in vaabe ljudi, kako jih je že od jn *a Početka začela osvajati k‘ Prebujati v njihovi zavesti, Prvih 80 Jim že s pojavom slovenskih partizanov Hudi nMmi začela odpirati srca noRfi’ so tudi v svoji lojal-svni i države vedno ohranili venski ,Ve?,ski zna6aJ- SV°J sl°‘ t®le svoje ljudske na- r« ln °bfčaje, svoja prasta-biio .venska izročila, čeprav je Pori ? Povezano z velikimi na- liurt.^žavami in tudi žrtvami li, . tVa. Stik rnAd honožVim ‘ udstvom in tizanskimi med beneškim slovenskimi par- edinicami je bil ptei bataijo“vezai ga eden izmed vzpostavljen že v septembru ske brigade s puško v roki in pesmijo na ustih pomikale skozi stalne borbe z okupatorskimi silami, so oživele. Sovražna propaganda o «ribelih» je bila razbita, ljudstvo je svojim borcem odpiralo hiše in srca. Poslej v beneških gorah ni bilo več miru za naciste in fašiste. Po zlomu fašizma in razpadu italijanske vojske, so beneški mladeniči in možje zače-množično vstopati v partizanske vrste, v glavnem pa so se borili v sklopu briško-bene-škega odreda. Borili so se junaško in predano in svoj prvi veliki ognjeni krst prestali 6. oktobra 1943 z veliko zmago nad mnogo močnejšimi nemškimi silami pri Landarju, kjer so zaustavili njihovo prodiranje v svetlenartsko dolino in .im prizadejali okrog 200 mrtvih in več sto ranjenih. Maščevanje Nemcev je bilo divjaško. Bombardirali so Log in Podvršč v Nadiški dolini. Po-drskje in Zamir, vasi na kobariški strani, toda morale ljudem niso mogli več streti. Borba se je neusmiljeno nadaljevala, v njej pa se je iz dneva v dan kovalo borbeno tovarištvo, utrjevale so se vezi protifašistične enotnosti med slovenskimi in italijanskimi partizanskimi borci, utrjevale so se po tolikih letih ločitve zrahljane vezi narodne enotnosti primorskih z beneškimi Slovenci. Partizanski borci so postali ljubljenci ljudstva, ki je v njih s spoštovanjem gledalo svoje rešitelje. Spominjam se primera, ko je preprosta, v tipično črnino odeta poštama Benečanka v Sv. Lenartu, (San Leonardu) z gorečimi očmi občudovala postavnega komandanta Volodjo in šepetala drugi: «Glej kako lep je ta partizanski general«, kako je stopila k njemu in ga vso materinsko iskrenostjo objela in zajokala, kako se Vo loaja ni mogel premagati, da , e ne bi poljubil na čelo in prižel k sebi kot lastno mater. Ali pa primera družine v Mašeri pod Matajurjem, ki je vsako noč na okno postavila skodelico mleka in pečenega kostanja za borce, ki so lačni hodili skozi vas. Epizodice, ki še danes, po tolikih letih prijetno ganejo srce. Osvobodilno gibanje je resnično do kraja prevzelo beneške hribe in doline in njihove revne ljudi iz katerih so rastli taki junaki kot so bili Avguštin Cedermac-Kaliž iz Sčigle, ki je sam napadal in razorože-val nemške vojake, ali pa heroj Marko Redelongi iz Zapo-toka, ki je s svojo beneško diverzantsko enoto v noči med 12. in 13. marcem 1944 izvedel znani napad na letališče Belve-dere pri Vidmu in uničil 9 letal. Marko Redelongi ni učakal svobodnih dni: junaško je padel že 5. maja 1944, le nekaj dni za njim pa je pod maščevalnim nacističnim svincem Omahnih tudi njegov stari oče pred domačo hišo v Zapotoku. Do osvoboditve je Beneška Slovenija še mnogo krvavela in še mnogo doprinesla k dokončni zmagi nad nacisti in fašisti na naših tleh. Lahko bi še in še naštevali primere neslutene-ga junaštva, drugi veliki pohod slovenskih partizanskih enot v februarju 1944, borbe II. beneškega bataljona briško-beneške-ga odreda in krvave dogodke od 25. avgusta do 28. septembra pri Nemah, Ahtnu in Fojdi, kjer je okrog 30.000 do zob oboroženih okupatorjev izvedlo koncentrični napad na dejansko osvobojeno ozemlje in se po pogumnem upiranju neprimerno manjših in slabše oborože- j. k. bat»nNavezal - ________________ Je di»i«,no,v soškeŠa odreda, ki nje mVal v BrdIh tja do nekda-lsti wejn,e reke IdriJe- Se v ski l 8enl so se Prvi partizanki,.?01?1 Pojavili v sami Be-oborr>* °veniJi in izvedli prve Drek?Ž?ne akciJe v gozdo P* ProtrLin v Podrskjem pri Pra-Pri katerih so sodelo akpiiodl domačini. Podobne slednih0 se vrstile tudi v na-keva « mesecih vse do veli-brioaJi rvega Pohoda slovenskih Slov^-v maJu 1943 v Beneško ve ^mA°- Ta Pohod Gradniko-Pompt,i?regoreieeve brigade ni ortfen^« i je prav tako iskren zagovornik •odelovanja med KD in sociali-tH. Značilno je npr., da so se pristaši Fanfanija med demokri-■tjanskimi parlamentarci povezali s pristaši Seelbe samo zato. da ne bi bil izvoljen v glavni odbor stfanke tudi predstavnik levice! Ce k temu dpdamo še okoliščino, da je vlada ostala v senatu v manjšini, ko je bila na kocki odobritev vladnega zakonskega odloka o povišanju IGE, ki je eden bistvenih ukrepov v okviru vladne politike proti konjunkturi, ker sj se spet pojavili sprosti’ strelci«, 'ji jih mofamo iskati — vsaj tako je splošno mnenje — prav med demokristjani, je povsem razumljivo, da zavezniki KD ne morejo preprosto požreti tolmačenje, da je šlo pri tem le za tehnično-organizacijsko »nezgodo«, ki naj bi ne imela nobenega političnega pomena. Spričo vsega tega ni nič čudnega, če se med zavezniki KD širi nezadovoljstvo nad takim »razvojem« politike levega centra, od katere so si vsi obetali začetek novega življenja in dosledno reševanje perečih vprašanj italijanske demokracije. Vse to se odraža v polemiki Saragata, glasila PRI »La Voce repub-blicana«; to prihaja do izraza tudi v članku podpredsednika vlade Nennija, v zaskrbljenem opozorilu glasila PSI «Avanti!» in v članku uradnega glasila PS Dl »Socialismo demokratico.# Nenni je napisal spremno besedo za jutrišnjo številko glasila PSI «Avanti», ki bo izšla v novi ln povečani obliki. Nenni poudarja potrebo po večjem šir- jenju strankinega glasila ne le zato, ker »se bliža volilna kampanja, v kateri nas bodo besno napadali od vseh strani, ampak tudi zato, ker se moramo dan za dnem, vsako uro, braniti in napadati množico nasprotnikov, ki vidijo v nas nevarnost ali tekmeca, ki ga je treba poraziti«, člankar navaja tri poteze, ki označujejo akcijo PSI: utrditev demokracije; obramba in izboljšanje ustavnosti, ki Je izšla iz dvajsetletnega odpora proti fašizmu in napredovanje po demokratični poti v socializem z uresničenjem načrtnega gospodarstva in reform strukture, ki so dozorele zaradi pridobitev delavskega gibanja v zadnjih desetletjih in zaradi razvoja modeme znanosti in tehnike. Nenni nato opozarja, da je treba braniti levi center, predvsem pa njegovo napredno vsebino pred pritiskom zmernežev, pred sredobežnimi silami, pred nevarnostmi razpada, «kot smo imeli primer pretekli četrtek v senatu z nezgodo, ki Je ne moremo smatrati le za tehnično, ker je v bistvu politična. Reklo se je po tem dogodku — in to so rekli tudi nasprotniki levega centra — da bi vladna in politična kriza bila zaman. In verjetno je tako, pod pogojem, da nas podpira zavest, da bi bilo še bolj jalovo ne živeti, ampak životariti ▼ brezdelju in negotovosti*. (Nadaljevanje na 2. strani) Včeraj je bilo v Rimu zborovanje voditeljev delavskih zbornic in strokovnih federacij, včlanjenih v CGIL, na katerem so razpravljali o reformi pokojninskega sistema in o zahtevah za zvišanje pokojnin. Govorniki so odločno zavrnili načrt o penzijah, ki so ga izdelali nekateri ministrski funkcionarji, in poudarili, da je treba začeti odločno akcijo, da se preprečijo spletke tistih, ki bi hoteli obrniti vso zadevo v negativno smer, in so s tem v zvezi začeli svojo akcijo prav sedaj, ko so dozoreli pogoji in možnosti pozitivne rešitve tega problema. Češkoslovaški predsednik Novot. ny je zaključil na Brionih svoje razgovore z maršalom Titom. Uradno sporočilo poudarja, da sta predsednika med razgovori posvetila posebno pozornost gospodarskemu sodelovanju ter sta pozitivno ocenila dosedanjo Izmenjavo in ukrep za razvoj industrijskega sodelovanja. V mednarodni politiki sta predsednika z zadovoljstvom ugotovila enakost pogledov na najvažnejša vprašanja. Obe državi sta se obvezali, da bosta v največji meri podpirala konstruktivna dejanja Združenih narodov in menita, da kodifikacija načel miroljubnega in aktivnega sožitja prispeva h krepitvi svetovne organizacije. Govorila sta tudi o mednarodnem komunističnem gibanju in poudarila nujnost ohranitve enotnosti tega gibanja na podlagi enakopravnosti, medsebojnega s pošto, vanja in prijateljskih posvetovanj. V zvezi s sporom okoli Cipra javljajo iz Ankare, da je turška vlada privolila, da svoj kontingent na Cipru postavi pod poveljstva OZN. Ciprska vlada pa bo dovolila zamenjavo tretjine turškega kontingenta na Cipru. Ciprski zunanji minister Kiprianu pa je v če. raj prispel v Moskvo, kjer bo podpisal sporazum o gospodarski in vojaški pomoči Cipru. Ameriška vlada je po zatrditvah obveščenih krogov sprejela skrajno nevaren sklep v zvezi s vojno v Južnem Vietnamu. Pooblastila je ameriška vojna letala, da kršijo kitajski ali sevemovletnamski zračni prostor in zasledujejo letala teh dveh držav «ki bi napadla* ameriške vojne ladje v Tonkln-škem zalivu. Sevemovietnamska vlada je objavila belo knjigo, v kateri ugotavlja, da so ZDA ustva. rile incident v Tonkinškem zalivu, da bi s tem našle podlago za napad na Severni Vietnam. Kajnove jše pooblastilo ameriškim letalom vsekakor veča nevarnost še vc5je zaostritve na tem področju. URADNO SPOROČILO O RAZGOVORIH TITO-NOVOTNY Miroljubno aktivno sožitje je objektivna potreba sodobnega sveta Borba za mir, demokracijo, socializem, narodno in gospodarsko neodvisnost in za likvidacijo kolonializma spada med osnovne činitelje mednarodnega razvoja' (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Predsednik Češkoslovaške Antonin Novot-ny je odpotoval danes s soprogo in z ostalimi člani delegacije v domovino. Na puljskem letališču so se od njega poslovili maršal Tito in njegova soproga, podpredsednik zvezne skupščine Mijalko Todorovič in druge jugoslovanske visoke osebnosti. Pred odhodom z Brionov sta predsednika podpisala skupno izjavo o uradnem obisku. Po podpisu je maršal Tito odlikoval predsednika Novotnyja z redom »Jugoslovanske velike zvezde, a Novotny predsednika Jugoslavije z redom« »Belega leva prve stopnje z ogrlico«. Pred odhodom z Brionov je predsednik Novotny v razgovoru z jugoslovanskimi in češkoslovaškimi novinarji izrazil prepričanje, da so perspektive in možnosti za razvoj sodelovanja med Jugoslavijo in Češkoslovaško velike in da temeljijo na tradicionalnem prijateljstvu in stikih med narodi Češkoslovaške in Jugoslavije. To prepričanje sta potrdila predsednika tudi v poslovilnih govorih na puljskem letališču. v katerih sta med drugim poudarila pomen obiska in razgovorov za nadaljnje napredovanje medsebojnega sodelovanja in krepitve MIIIIIIIMIIHIIIMIIIItllllllllllllllllllUIIIHIIIIIIimilllll PSDI, PSI in PRI (Nadaljevanje s 1. strani) Glasilo PSI «Avanti!» pa komentira sedanji položaj in pravi med drugim, da »Vozlišče obstoječih vprašanj v strankah in v italijanski politiki grozi zadušiti že samo demokracijo v celoti, če ga ne bomo nagli razvozlali. To vozlišče izhaja iz okoliščine, da pogumna in reformatorska politika, kot je bil levi center zamišljen v začetku, in s tem sodelovanje med katoličani in socialisti, in ki je našel na kongresu KD v Neaplju visoko stopnjo razumevanja, utegne izgubiti s časom svoj polet, čvrstost in svojo prepričljivo moč.» Da bi se ognili vsem tem negativnim posledicam, b: bilo potrebno, da bi se, po junijski krizi, nadaljevala pot z .-stim navdušenjem, kot v začetku; nasprotno pa se težkoče niso zmanjšale, ampak so se povečale, tako zaradi načina, kako se je zaključil kongres KD, kot zaradi krize v predsedstvu republike in negotovosti glede njene rešitve, kot pa tudi zaradi nasprotujočih si koncepcij znotraj vladnih strank. Zadnji dogodek, glasovanje v senatu o ukrepu, ki temeljnega pomena za gospodarsko politiko vlade, je povzročil,- da je ta okvir še bolj zaskrbljujoč. Glasilo PSI izraža na koncu u-panje, da bodo novi organi KD nakazali jasno politično perspektivo in se izognili poskusu kompromisa med zmerno in napredno koncepcijo sodelovanja med KD na tej strani in socialisti ter strankama laične demokracije na drugi strani, kajti le v tem primeru bo možno nadaljevati po poti sodelovanja med temi strankami. Tudi uradno glasilo PSDI »So-cialismo democratico« izraža zaskrbljenost zaradi »nezgode* v senatu in dodaja, da je to povezano z negotovostjo, ki vlada znotraj KD. Ko polemizira z glasilom KD «11 Popolo*, ki je v odgovor na kritiko Saragata zapisal, da je »kongres KD v zadostni meri dokazal voljo KD...», pripominja, da »more vsak oceniti, kaj velja podobna trditev v luči dogodkov pred Saragatovo izjavo in po r.jej: sistematično odklanjanje Odkrite in objektivne besede, nikoli opuščena prirojena sposobnost, da se vsa vprašanja rešujejo v krogu nekaterih in izbranih, da vedo in razumejo*. Glasilo PSDI poziva na koncu KD k jasni in odkriti besedi. Benečija proslavlja (Nadaljevanje s 1. strani) nih združenih partizanskih slovenskih, garibaldinskih in o-soppovskih enot zneslo nad nedolžnim ljudstvom in kraji, ki so jih spremenili v gorečo grmado. Vse to je danes zgodovina, kot je zgodovina dejstvo, da se je takrat v tistih hudih a slavnih dneh osvobodilne borbe beneškega ljudstva, povrnila v cerkve slovenska beseda, da je slovenski tisk romal od hiše do hiše, da se je slovenska pesem sproščeno razlegala po beneških vaseh, da so beneški otroci prvič po desetletjih poslušali v improviziranih šolah slovansko besedo,. da si je beneško ljudstvo samo volilo svoje krajevne oblasti, da je začenjalo postajati samo gospodar svoje prihodnosti. Danes po dvajsetih letih, ko že sama današnja enotna proslava v Nemah, Ahtnu in Foj-di dokazuje, da se je nekaj spremenilo v odnosih in pogledih, bi bilo samo želeti, da bi vsaj nekatera od omenjenih zgodovinskih dejatev za Beneške Slovence postala zopet stvarnost; da bi Beneški Slovenci, ki so toliko pretrpeli, ki so toliko žrtvovali in ki so tako nedvoumno izpričali svojo narodno pripadnost v času o-svobodilne borbe in ob neštetih priložnosti tudi v letih po njej, bili deležni vsaj najosnovnejših narodnih pravic in socialnih pridobitev, v imenu katerih in za katere se je tudi vodila velika borba proti fašizmu in nacizmu za nov demokratični in socialno pravični svet. Ob uživanju takih pravic bi tudi beneškim Slovencem in z njimi vred vsem Slovencem v Italiji bilo lažje verjeti v demokratična prizadevanja in v demokratične deklaracije zadnjih let. medsebojnega razumevanja. V skupnem sporočilu Tito in No-votny z zadovoljstvom ugotavljata uspešen razvoj odnosov med obema državama, v katerem so bili doseženi važni rezultati na področju blagovne izmenjave in tudi na področjih gospodarstvenega, znanstvenega, tehničnega in kulturnega sodelovanja, s čimer so se ustvarili pogoji za razširitev razvoja in poglobitev odnosov na drugih področjih. V razgovorih o mednarodnem položaju sta predsednika ugotovila e-nakost pogledov obeh držav o najvažnejših mednarodnih vprašanjih. Po njunem mnenju je danes borba za mir, demokracijo, socializem, nacionalno, politično in gospodarsko neodvisnost in likvidacijo kolonializma eden osnovnih činite-ljev mednarodnega razvoja, medtem ko je politika aktivnega miroljubnega sožitja objektivna potreba sodobnega sveta, kajti njeno dosledno izvajanje postopoma odriva reakcionarno politiko, ki temelji na nasilju in pritisku. Predsednika sodita, da je razorožitev še vedno pereče in najvažnejše vprašanje, in poudarjata potrebo novih korakov za sporazum o splošni in popolni razorožitvi. V zvezi s tem sta Tito in Novotny poudarila važnost prepovedi in razširitve jedrskega o-rožja in ustanovitve nejedrskih področij. Predsednika sta izrazila zaskrbljenost zaradi novih akcij, ki zadnje čase zastrupljajo mednarodne odnose (Ciper, jugovzhodna Azija, Kongo) in podpirajo politiko pritiska in vmešavanja v notranje zadeve drugih držav, kar resno ogroža svetovni mir in varnost narodov. V zvezi s tem sta predsednika poudarila važnost miroljubne rešitve nemškega vprašanja in stabilizacije miru v srednji Evropi in ugotovila, da se takim rešitvam upirajo revanšistič-ni krogi v Zahodni Nemčiji, ki ne priznavajo posledic druge svetovne vojne in določenih meja. -Predsednika sta pozitivno ocenila rezultate Organizacije združenih narodov o trgovini in razvoju in poudarila pripravljenost svojih držav, da tudi v bodoče podpreta vse konstruktivne napore svetovne organizacije v borbi za mir, mednarodno varnost in da se zavzameta za njeno popolno univerzalnost. Pri proučevanju stanja o mednarodnem delavskem gibanju sta Tito in Novotny soglasno ugotovila, da je ehotnost vseh mednarodnih sil socializma in njihova povezanost z narodnoosvobodilnimi gibanji in z vsemi miroljubnimi antiimoerialističnimi strujami najvažnejša zahteva sodobne dobe svetovnega razvoja. Interesi miru in socializma so neločljivi in vsak poskus njihove umetne ločitve je škodljiv in nevaren za cilje mednarodnega revolucionarnega delavskega gibanja, poudarja skupno poročilo. Tito in Novotny sodita, da mora vsaka komunistična stranka prispevati k premagovanju te- žav v svetovnem komunističnem gibanju in utrditvi njegove enotnosti na osnovi enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja, tovariške izmenjave misli, v duhu načel marksizma in leninizma, proletarskega internacionalizma in ustvarjalnega razvoja socialistične teorije in prakse. V tem smislu predsednik Tito in Novotny ocenjujeta delo in sklepe dvajsetega kongresa komunistične stranke Sovjetske zveze kot velik prispevek. Predsednika Jugoslavije in Češkoslovaške poudarjata na kraju koristnost tovariške izmenjave misli, nadaljnjo poglobitev prijateljskega sodelovanja med Jugoslavijo in Češkoslovaško, okrepitev miru in socializma na svetu. Predsednika sta se sporazumela, da predsednik Jugoslavije maršal Tito prihodnje leto obišče Češkoslovaško. B. B. Kiprianu v Moskvi ANKARA, 26. — Predstavnik turškega^ zunanjega ministrstva je sporočil, da je turška vlada privolila, da postavi svoj kontingent na Cipru, ki šteje 650 mož, pod poveljstvo OZN, če se zajamči varnost turške manjšine. Sporazumeli so se tudi, da bodo spet odprli promet za neoborožene civiliste na prelazu Kirenija, ki je sedaj pod nadzorstvom turških upornikov. V zameno za to koncesijo je ciprska vlada privolila v zamenjavo tretjine turškega kontingenta na otoku. • Predstavnik je dalje izjavil, da bodo na podlagi' doseženega sporazuma Turki obdržali svoje položaje na prelazu Kireniia, cesto, ki veže Nikozijo s Kirenijo, pa bodo nadzorovale čete OZN. Iz Moskve poročajo, da je nocoj prispel tjakaj ciprski zunanji minister Kiprianu. Izjavil je, da je zelo verjetno, da bo prve dni prihodnjega tedna sklenjen sovjetsko-ciprski sporazum in da ga bo morda on parafiral v imenu svoje vlade. Kiprianu je izjavil, da spada v okvir sporazuma tudi sovjetska vojaška pomoč Cipru. Dejal je. da bo jutri sporočil program svojega bivanja v Moskvi in da bo ostal v sovjetski prestolnici, dokler ne zaključi svojega poslanstva. Na vprašanje, kaj misli o diskusiji v varnostnem svetu OZN, je. Kiprianu ooudaril, da je ciorska vlada dosegla dvojno zadoščenje: prvo je to, da se izključuje ustanovitev nevtraliziranega področja na Cipru, drugo pa. da silam OZN na Cipru niso izglasovali širših pooblastil od sedanjih. (Nadaljevanje s 1. strani) Eksplodirala sta dva gazometra Štirje mrtvi več sto ranjenih 490 stanovanj, 140 vil in 30 trgovin poškodovanih KOPENHAGEN, 26. — Davi je eksplodiral glavni gazometer neke plinarne v predmestju Kopenhag-na, in nastal je požar. Čez kako uro je eksplodiral še drugi gazometer. Gazometra sta imela prostornino 127.000 kubičnih metrov vsak. Pri nesreči so zgubile živ ljenje štiri osebe, več sto pa jih je bilo ranjenih. Eksplozija je poškodovala številna poslopja dva kilometra naokoli; stekla rta oknih pa so popokala do 11 kilometrov daleč. Po mnenju zdravnikov je res izreden primer, da tako močna eksplozija ni povzročila večjega števila žrtev. To je morda zaradi tega, ker se je sila pri eksploziji sprostila v višino. Plinarna je v kraju Valby, ki je delavsko predmestje kake 4 km od središča Ko-penhagna. Zvečer so uradno javi- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii ZBOROVANJE CGIL 0 POKOJNINAH Pospeši naj se reforma in zvišajo pokojnine Napovedana stavka univerzitetnih asistentov RIM, 26. — Davi je bilo zborovanje voditeljev delavskih zbornic in strokovnih federacij, včlanjenih v CGIL, na katerem so proučili položaj v zvezi s pogajanji za reformo pokojninskega sistema in za zvišanje pokojnin ter pobude o mobilizaciji aktivnih in upokojenih delavcev v podporo akcije CGIL za naglo in pozitivno rešitev spora. Referent oddelka za socialno varnost v CGIL Roveri je podal poročilo, v katerem je ponovil stališče konfederacije s tem v zvezi, ki je že izraženo v načrtu zakona Santi-Novella. Pri tem je poudaril, potrebo, da se ohrani za upokojitev starost 55-let za ženske in 60-let za moške z znižanjem pet let za težka in škodljiva dela. CGIL zahteva tudi, da se mora sprejeti zahteva o možnosti, da se doseže pokojnina, če delavec to zahteva, po 25 letih dela. CGIL zahteva poleg tega, naj se določi, da se po štiridesetih letih plačevanja zavarovalnih prispevkov prizna najvišja penzija, in ta naj znaša 90 odstotkov od dejanske plače. Govoril je zatem glavni tajnik CGIL Novella, ki je med drugim izjavil, da zavzema akcija, ki jo je začela CGIL s tem v zvezi, značaj vsedržavnega sindikalnega spora, ki se razteguje na vse italijan- ske delavce, z vsem, kar je s tem povezano glede načina, časa in o-blike zadevne akcije. Pripomnil je, da je to potrebno zaradi dejstva, da se prav sedaj, ko so dozoreli pogoji in možnosti pozitivne rešitve tega problema, ki se vleče toliko let, začenjajo poskusi, da bi dosegli negativne rešitve in take, ki bi za več let kompromitirale zadovoljitev neodložljivih potreb delavcev v Italiji. Govoril je na kratko podtajnik CGIL Montagnani, ki je podrobno kritiziral dokument o penzijah, ki so ga izdelali nekateri ministrski funkcionarji, in zborovanje se je zaključilo z debato številnih udeležencev. Univerzitetni asistenti so napovedali za 8. in 9. oktobra stavko v Rimu in Neaplju, 20. oktobra pa v vsej Italiji. Asistenti poudarjajo, da ne bo moč redno začeti novega akademskega leta, če se ne sprejmejo nekateri nujni ukrepi v korist univerzitetnih asistentov izven staleža, ki so slabo plačani. CGIL je danes potrdila vsedržavno oseminštirideseturno stavko kmetijskih delavcev. Stavko so napovedali v zvezi z zahtevo, naj se začnejo reševati vprašanja, ki so povezana s socialnim skrbstvom, z mezdami, s pogodbami, z zaposlitvijo in reformo. li, da je bilo zaradi eksplozije bolj ali manj poškodovanih 490 stanovanj, 140 vil in 30 trgovin. Dvesto metrov naokoli so vse ceste pokrite z razbitim steklom, na več krajih se vidijo 'kosi gazometra, od katerih so nekateri veliki kakor avtomobil. Požar se je razširil na nekatera bližnja poslopja. Oblasti so odredile evakuacijo vseh stanovanj na tamkajšnjem področju. Neki funkcionar, ki je bil navzoč pri eksploziji, je izjavil, da je videl kilometer visok plamen, ki je švignil v zrak. Gasilci, ki so takoj prihiteli na kraj eksplozije, so nudili prvo pomoč številnim ranjenim delavcem. Toda zaradi velike vročine se niso mogli približati žarišču požara. Dvajset ambulant je nepretrgoma vozilo ranjence v bolnišnico. Vsi zdravniki in vse bolničarke v bolnišnicah so bili mobilizirani. Policija je pozvala prebivalstvo, naj se ne približa kraju požara zaradi nevarnosti novih eksplozij. V vsej prestolnici so eksplozijo čutili, kakor da hi šlo za potres. Neko žensko, ki je bila ob oknu v tretjem nadstropju bližnje hiše, je zračni vrtinec, ki je nastal ob eksploziji potegnil skozi okno. Neki trgovec, čigar trgovino blizu tovarne je zračni pritisk dobesedno odnesel, je izjavil, da je mislil, da je padla atomska bomba. Načelnik danske civilne obrambe je preklical vse dopuste ob koncu tedna, dokler se stanje ne izboljša. Radijska postaja v Kopenhagnu je davi prekinila svoj redni program ter poročala o eksploziji in pozivala prebivalstvo, naj se ne približa kraju nesreče. Nevarno izzivanje v Tonkinškem zalivu WASHINGTON, 26. — V poučenih krogih izjavljajo, da je ameriška vlada pooblastila ameriška vojna letala, da prodrejo v kitajski in severnovietnamski zračni prostor pri . zasledovanju kitajskih ali se-vernovietnamskih letal, »ki bi napadla« ameriške vojne ladje v Tonkinškem zalivu. To pooblastilo je bilo dano že v drugem tednu septembra. Ameriška letala lahko zasledujejo nasprotna letala, tudi nad njihovim ozemljem in jih po možnosti uničijo v zraku. Ameriška letala pa niso pooblaščena bombardirati kitajskih in severno-vietnamskih oporišč. Za tako akcijo je potrebna posebna odločitev predsednika. Severnovietnamska vlada je objavila belo knjigo, v kateri obtožuje ZDA, da so ustvarile incident v Tonkinškem zalivu, da bi s tem imele propagandno podla- iiiiiifiiiiimiiintmiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifimiuiiiiiiiiiiiimiMtimmiiiMiiitiiitiiiiiinimiiiiiiiifiiiimiimititiiimiimiiiiimiMiiiiiimiiii Francoska policija mrzlično išče ugrabitelje treh otrok Tisk zahteva ostrejše kazni za ugrabitelje CHARTRES, 26. — Avtomobil, ki so ga uporabili ugrabitelji treh otrok, katere so včeraj našli blizu Bordeauxa, so ponoči našli v Char-tresu. Našla ga Je patrulja mestnih stražarjev. Avtomobil je bil parkiran v središču mesta, kakih sto metrov od nekega policijskega komisariata. Številni izvedenci sedaj pregledujejo vozilo v upanju, da najdejo prstne odtise ali kake druge znake. Policija upa, da je ugotovila istovetnost ženske, ki je sodelovala pri ugrabitvi. Domnevajo, da bi to u-tegnila biti neka Nicole Deminskt iz Poitiersa, ki je leta 1962 baje spoznala v Parizu teto dveh otrok Guillon, ki jo Je policija dan po ugrabitvi priprla in zaslišala. Ce bi se ta sum Izkazal za neutemeljen, bo policija nadaljevala iskanje, predvsem med zločinci na področju Poitiersa, ker je mnenja, da so ugrabitev organizirale osebe, ki so poznale vsaj eno od dveh družin. Danes so pojasnili razloge, zaradi katerih je policijski komisar Rlvoil mislil stopiti v stik z ugrabitelji v primeru, da ne bi bili našli otrok. Policija se ni mislila pogajati, temveč je nameravala zastaviti ugrabiteljem past. Vse je bilo že pripravljeno. Pri tem bi moralo sodelovati dvanajst policajev v civilu in drugi v uniformi. Na kraju, ki so ga označili ugrabitelji za izročitev odkupnine, blizu nekega mostu južno od Chatel-leaulta, bi se neki radiotelegrafist skril v votlo deblo velike vrbe, drugi pa bi se skril med vejevjem bližnjega bresta. Ostali bi se skrili na bližnjem posestvu. Vse to je odpadlo, ker so ugrabitelji medtem izpustili otroke, ko so uvideli, da se ne bodo mogli izogniti are-, tacijl. Pariški tisk zahteva danes strožje zakone proti ugrabiteljem. Sedanji zakoni pridvidevajo od deset do dvajset let zapora, če otroke najdejo žive in zdrave. S priznanjem olajševalnih okoliščin in z raznimi amnestijami se kazen lahko zniža tudi na osem ali pet let zapora. go za napad proti Severnemu Vietnamu. Huda nesreča pri Titogradu TITOGRAD, 26. — Včeraj popoldne sta se blizu Titograda trčila avtobus s 43 tujimi turisti in motorni vlak na progi Bar - Titograd. Pri nesreči je bilo ranjenih 18 švicarskih turistov, med njimi 9 hudo. Laže ranjene so po zdravniški intervenciji pripeljali z letalom v Zuerich. Med huje ranjenimi sta dve osebi v smrtni nevarnosti. Po izjavi očividcev ie do nesreče prišlo, Ker se šofer avtobusa ni ustavil pred nezavarovanim križiščem ceste in proge in počakal, da vlak odpelje mimo. Strojevodja motornega vlaka je z naglim zaviranjem vlaka preprečil še hujšo nesrečo. prianu je že prispel v Moskvo, da podpiše sporazum o vojaški pomoči. Ciprski minister za trgovino je izjavil, da je dolžnost Cipra misliti na obrambo, ker je ogrožena njegova neodvisnost. Na Cipru je bilo v zadnjem času razmeroma mirno. V četrtek pa se je dogodil precej resen incident s švedskimi silami, ki delujejo v sklopu OZN. General Grivas, ki poveljuje ciprski vojski, je bil obveščen, da bodo skušali pretihotg-piti orožje iz turške vasi Kokine v turško vas Lefka. Zato je dal ukaz, naj ustavijo in pregledajo švedska oklepna vozila na poti iz Kokine v Lejko. V dveh vozilih so našli veliko količino orožja, ki je bilo namenjeno Turkom v Lefki. Aretirali so dva švedska častnika in tri vojake. Poveljnik sil OZN general Timaja je odredil strogo preiskavo. Tudi švedska vlada je sklenila, da bo omenjene vojake postavila pred sodišče, ko bodo re-patriirani. Glede pogajanj za ureditev spora o Cipru ni nič posebno novega. Značilno pa je, da je turška vlada sklenila preklicati vse dopuste vojakom in prekinila odpust vojakov, ki so dokončali svoj službeni rok. Prav tako je začela pošiljati grškim državljanom v Carigradu obvestila, da bo začela izvajati ukrepe za njihov izgon 16. oktobra. To kaže, da bo skušala Turčija verjetno zadevo znova zaostriti. Medtem so se v Nem Yorku sporazumeli o podaljšanju mandata sil OZN na Cipru za druge tri mesece. Berlin V četrtek sta vzhodnonemška vlada in zahodnoberlinski senat podpisala sporazum o obiskih zahodnih Berlinčanov v vzhodnem Berlinu. kjer bodo lahko obiskovali sorodnike. To je že drugi sporazum te vrste, odkar so se lani decembra sporazumeli o medberlin-skem prometu ob novoletnih praznikih. Tedaj je več kot milijon zahodnih Berlinčanov obiskalo sorodnike v vzhodnem Berlinu. Pogajanja o sedanjem sporazumu so trajala devet mesecev. Predstavniki obeh strani so se sestali 28-krat izmenoma v zahodnem in v vzhodnem Berlinu. Sporazum določa, da zahodni Berlinčani lahko obiskujejo svoje sorodnike v vzhodnem Berlinu od 26. oktobra do 8. novembra in od 19. decembra do 3. januarja 1965. V načrtu je, da bodo dovolili obiske tudi za 14 dni med velikonočnimi prazniki prihodnje leto. O tem pa se bodo dogovorili na nadaljnjih pogajanjih. Propustnice za obiske bodo izdajali na 16 krajih v zahodnem Berlinu, kjer bo zaposlenih okoli 600 poštnih uslužbencev iz Vzhodne Nemčije in zahodnega Berlina. Obiskovalci bodo prestopali mejo na šestnajstih prehodih. Sporazumeli so se tudi, da je mogoče sporazum podaljšati na željo ene od obeh strani, ne da bi se ponovno pogajali o klavzulah, pač pa samo o času obiskov. Politična javnost v obeh delih mesta je pozdravila sporazum, ki je po splošnem mnenju nov korak k normalizaciji odnosov med obema deloma Berlina, kakor tudi med obema nemškima državama. Prevladuje mnenje, da sporazum odpira pot stalnim uradnim stikom med vzhodnonemško vlado in za-hodnoberlinskim senatom, ki se jim je bonska vlada doslej trmasto upirala. To pot pa se ni mogla več upirati pritisku javnosti v zahodnem Berlinu in Zahodni Nemčiji ter je na svoji seji sprejela določbe novega sporazuma. Vendar pa je takoj objavila izjavo, v kateri ponavlja, da podpisani sporazum «nič ne spreminja, niti kar se tiče berlinskega statuta niti kar se tiče vezi med Berlinom in Zahodno Nemčijo». Dalje ponavlja bonska vlada, da je ona «edina svobodno izvoljena predstavnica nemškega, ljudstva» ter da je privolila v spo razum, «ker je mnenja, da je storila svojo dolžnost do prebivalstva». Podpredsednik vzhodnonemške vlade pa je izjavil, da pomeni podpisani sporazum uraden sporazum med Vzhodno Nemčijo in zahodno-berlinskim senatom, pa naj v Bonnu mislijo kar koli. Vietnam Sovjetska vlada je po agenciji «Tass» objavila izjavo, s katero odločno obsoja ameriška izzivalna dejanja v Tonkinškem zalivu in ponovno opozarja, da ameriško vmešavanje v vietnamske notranje zadeve lahko pripelje do zelo nevarnih posledic. Izjava poudarja, da morajo prenehati patruljiranje ob severnovietnamski obali, vojaške demonstracije in incidenti, ki jih ZDA izzivajo na tem področju. Tudi angleški filozof Russell je obsodil ameriško ravnanje v Tonkinškem zalivu ter operacije ameriških vojnih ladij in letal na tem področju. Izjavil je, da svetovno javno mnenje ne sme pustiti ZDA nobenega dvoma, da njih politika v Vietnamu vzbuja zaskrbljenost in obsojanje. Položaj v Južnem Vietnamu povzroča ameriški vladi vedno večje preglavice, ker vsa ameriška o-gromna vojaška pomoč, ki jo pošiljajo tamkajšnji vladi, malo zaleže. Nasprotno, precej koristi imajo od te pomoči prav sile osvobodilnega gibanja. V Washingtonu priznavajo, da v zadnjem času zgublja južnovietnamska iojska vedno več vojakov in vedno večje količine orožja. Poleg tega je bila prejšnji teden v Sajgonu velika 48-urna protestna stavka, ki so jo sindikati organizirali iz protesta proti ukinitvi sindikalnih svoboščin. V srednjih predelih Južnega Vietnama pa je prišlo do upora tamkajšnjih, plemen, ki zahtevajo avtonomijo. Prav na tem področju so bile številne «izbrane četen, ki jih vežbajo ameriški častniki ter jih oborožujejo z modernim ameriškim orožjem za vojno proti Vietkongu. Te čete sedaj podpirajo upor na tem področju. V Washingtonu so zaradi tega zaskrbljeni 'in se bojijo, da bo to področje padlo pod popoln vpliv Vietkcmga. Sicer pa .............................................................................................................milil................................ VČERAJ V RIMU MEDNARODNA ATLETIKA Beograjčani premagali rimske tekmece 76:53 Nekateri časopisi pripominjajo, da ugrabitelji treh otrok tvegajo relativno milo kazen. Poudarja pa se, da relativno nizka kazen ima svoj razlog, in sicer ščititi življenje majhnih žrtev. Ce ugrabitelji otroke ubijejo, pa jih lahko obsodijo na smrt ali na dosmrtno Ječo. Razlika kazni stremi za tem, da se prepreči, da bi ugrabitelji, ko bi se čutili izgubljeni, ubili otroke. Vsi se ne strinjajo z umestnostjo zaostritve kazni v primeru, da ugrabljeni otroci ostanejo živi. Toda vsi zahtevajo, naj se olajševalne okoliščine priznajo samo v izrednih primerih in naj sodstvo v teh primerih hitreje deluje. «France Soir« piše: «Od ugrabitve malega Peugeota leta 1960 in obsodbe krivcev je poteklo 31 mesecev in vsi (tudi potencialni zločinci) so imeli čas pozabiti razburjenost, ki Jo je izzval ta zločin. Otroci, ki gredo vsak dan v šolo, imajo pravico do naše zaščite in prav tako imajo to pravico tudi njihovi starši.* I RIM, 26. — Atletski dvoboj Rim . Beograd, ki je bil danes na stadionu Acqua Acetosa, se je zaključil z zmago jugoslovanske eki-ke 76:53. Z izjemo v tekih na kratkih progah, na krajši štafeti in na 400 m ovire, kjer so prevladovali domačini, so v ostalih panogah zmagali beograjski atleti. Izidi so naslednji: 100 m: 1. Glannattasio (R) 10”7 2. Križan (B) 11”1 3. Hercog (B) 11"2 4. Bragazzi (R) 11 ”4 Disk: 1. Račič (B) 52,88 2. Menadič (B) 49,19 3. Accattino (R) 46,70 4. N atoli (R) 44,93 400 m ovire: 1. Frinoli (R) 50”6 2. Matič (B) 54”5 3. Becchetti (R) 54”7 4. Kosič (B) 59”0 800 m: 1. Ninčič (B) 1’54”0 2. Miloševič (B) 1*54”7 3. Ballati (R) 1’55'T 4. Tappi (R) 2’04”8 Disk za Memorial B. Zauli: 1. Grossi 52,41 2. Račič (Jug.) 51,92 3. Dalla Pria 51,09 4. Nenadič (Jug.) 48,25 5. Ferrini 48,04 6. Brodej (Jug.) 45,86 7. Jannetti 43,51 8. Brandizzi 42,64 200 m: 1. Ottolina (R) 21”3 2. Millevoi (R) 22"6 3. Stanojev (B) 22’’7 4. Pavlovič (B) 22”8 400 m: 1. Stanovnik (B) 48”5 2. Cristofori (R) 49"4 3. Jankovič (B) 49”5 4. Castello (R) 49”9 Skok s palico: 1. Arapovič (B) 4,60 2. Grassetti (R) 3.80 2. Gallini (R) 3,80 Vi$ina: 1. Andjelkovič (B) 2,05 2. Todosijevič (B) 1,90 3. Di Marco (R) 1,85 4. Pomaro (R) 1,85 Troskok: 1. Jočič (B) 15,48 2. Gentile (R) 15,16 3. NJaradi (B) 14,89 4. Garduzzo (R) 14,49 Krogla: 1. Tomašovič (B) 17,02 2. Furundžič (B) 16,55 3. Piccolo (R) 13,87 4. Brichese (R) 13,19 5.000 m: 1. Bogunovič (B) 14’25”6 2. Farčič (B) 14’33”4 3. Sacchi (R) 14’34”4 Štafeta 4x100 m: 1. Roma (Bragazzi, Millevoi, Ottolina, Glannattasio) 41”5 2. Beograd (Stanojev, Križan, Hercog, Pavlovič) 42”2 Štafeta 4x400 m: 1. Beograd (Matič, Minčič, Janko, vič, Miloševič) 3’21”2 2. Roma (Piccolo, Cristofori, Bal. lati, Becchetti) 3’23”2 Z ZMAGO NAD INDEPENDIENTE Svetovni pokal milanskemu Internazionalu MADRID, 26. — Odločilna tekma za svetovni pokal med evropskim prvakom Interjem in južnoameriškim Indcpendiente iz Buenos Airesa se je zaključil z zmago italijanske enajstorice, ki je tako prvič v zgodovini tega turnirja osvojila to častno trofejo. Igra je bila kljub dežju in blatnemu igrišču, lepa in razburljiva ter se je ob zaključku rednega časa končala neodločeno 0:0. Sodnik je odredil nadaljevanje in tudi prvi podaljšek ni dal zmagovalca. V 6’ drugega podaljška pa je Peir6 izvedel prodor vse do bližine vrat. Izmučeni igralec je žogo predložil prostemu Corsu, ki jo je ustavil s prsmi in jo silovito poslal mimo Santora v mrežo. 1:0 za Italijane in zmaga. V HITRI HOJI Dva svetovna rekorda sovjetskega atleta Gregorija Klimova MOSKVA, 26. — Med atletskim mitingom, ki je bil danes popoldne na stadionu Lenin, Je Gregorij Kli-mov izboljšal s časom 4 ure 9’56”4 svetovni rekord v hoji na 50 km. Istočasno je Kllmov izboljšal tudi svetovni rekord v hoji na 30 milj s časom 4.00’46”8. Oba rekorda sta pripadala Italijanu Abdonu Paml-chu in sicer v hoji na 50 km s 4.14’02”4, na 30 milj pa s 4.4'56”8. Klimov se med izbirnim tekmovanjem za nastop na olimpiadi, ki je bilo pred nedavnim, ni uvrstil v sovjetsko reprezentanco. TENIS ZA DAVISOV POKAL CLEVELAND, 26. — Po današnji tekmi v doublu «challenge rounda« za letošnji Davisov pokal ZDA -Avstralija so Američani v vodstvu z 2:1. Ameriški par Chuch McKin-ley - Dennis Ralston je premagal avstralsko dvojico Rov Emerson-Fred StoUe 6:4, 4:6, 4:6, 6:3, 6:4. NOGOMET DANES A LIGA CAGLIARI - SAMPDORIA Campanati CATANIA - JUVENTUS D’Agostini FIORENTINA . LAZIO Genel FOGGIA . MANTOVA Rigato GENOA - BOLOGNA Lo Bello LR VICENZA - MILAN Sbardella ROMA . VARESE Angonese TORINO . ATALANTA Roversi B LIGA LECCO - REGGIANA Vitullo LIVORNO - CATANZARO Schinetti MODENA . NAPOLI Righettl MONZA - ALESSANDRIA Cirone PARMA - PALERMO Marengo POTENZA . PADOVA Camozzi PRO PATRIA . BARI Palazzo SPAL - TRIESTINA Giussoni TRANI - BRESCIA Bemardis VERONA H. . VENEZIA Di Tonno NOGOMET MARIBOR, 26. — Danes so se v Mariboru srečali B nogometni reprezentanci Avstrije in Jugoslavije. Tekma se je po premočni igri jugoslovanske reprezentance, ki Je posebno v drugem polčasu ni znala izkoristiti več prilik, končala z zmago Avstrijcev 2:1 (2:1). Ti se imajo za uspeh deloma zahvaliti branilcu Stojanoviču, ki Je v 5’ žogo poslal v lastni gol. Gole so dali za Jugoslavijo v 4’ Blaževič, v 5' Stojanovič (avtogol) in 31’ Schmidt. V predigri sta se v zelo lepi in borbeni igri pomerili mladinski reprezentanci Slovenije in Koroške. Tekma se je končala neodločeno 2:2 (1:1). Rezultat odgovarja poteku igre. JADRANJE * V TRST, 26. — Tudi v današnji regati jadrnic Snipe za zlati pokal Šarbanera je zmaga pripadla Jugoslovanski posadki evropskega vice prvaka Grega z Jadrnico Gama. Na drugo mesto se je uvrstila prav tako jugoslovanska posadka z Delto, medtem ko je bila Čokova Slavica peta. V razredu «leteči Holandec« Je zmaga pripadla avstrijski posadki Jessenig-Kues. v ameriških vojaških se je vpliv Vietkonga ugotavljajo krogih, da — ----------- tako okrepil, da ni v Južnem Vietnamu več področja, kjer bi rnoglt ameriški helikopterji brez skrbi pristajati. Kongo Komisija organizacije afriške e-notnosti za Kongo, ki je zasedala v Najrobiju, je dosegla od vlad obeh Kongov in Burundija; obljubo za sodelovanje v prizadevanjih, da bi dosegli narodno pomiritev v Kongu ter normalizirali odnose med temi deželami. Določeno j* bilo, da bo posebna komisija obiskala vse tri dežele. Njihove vlade pa bodo olajšale stike članom komisije z roditelji teh treh dežel. Komisija, ki ji predseduje predsednik kenijske vlade J orno Kenjata, medtem nadaljuje delo. Kmalu pa se je pokazalo, da Čombejeva beseda, kakor vedno do sedaj, nič ne velja. V četrtek sta Čombe in Kasavubu sporočila tajniku organizacije afriške skupnosti, da se kongoška vlada ne bo več podredila sklepom te organizacije, češ da se ta odkrito vmešava v izključno notranje zadeve Konga. To sta sporočila potem, ko ie Jomo Kenjata sporočil, da je komisija ugotovila, da ne bo prej mogoče doseči miru v Kongu, dokler bo tujina pošiljala vojaško pomoč. Zato so sklenili zahtevati od ameriške vlade, naj takoj preneha pošiljati vojaško pomoč Čom-beju. V ta namen bo odšla v ZDA posebna komisija, ki bo predložila zadevo predsedniku Johnsonu. A-meriška vlada pa je že sporočila, da ni pripravljena razpravljati o vojaški pomoči Čombeju, To pomeni, da misli ameriška vlada še dalje do skrajnosti podpirati Čom-beja, ki ga je držala toliko časa v rezervi, dokler ni prišel ugoden trenutek zanj. še drugi dogodek jasno kaže, da je Čombe pač ostal Čombe. Na zasedanju komisije v Najrobiju je imel priti tudi ptzen-gg, da obrazloži svoje mnenje. Toda Gizenoa ni več svoboden, pač P a ie v hišnem priporu v Leopold-villu. Prav tako nič ne veljajo Čombejeve obveznosti, da bo odslovil vse tuje plačance. Nasprotno s tem še vedno prihajajo v Kongo tuji plačanci, v glavnem iz Južne Afrike. Tudi iz Kaira poročajo, da so veleposlaniki 12. držav, ki priprav' Ijajo konferenco nevezanih držav, sporočili, da je udeležba Čombeja na tej konferenci nezgželena. ker bi njegova navzočnost ustvarila nelagodno ozračje in bi bila 'kvarna za delo konference. Kairski tisk poudarja, da se v tem sklepu zrcali mnenje, ki prevladuje med nevezanimi državami. Pri tern Pa poudarja, da ne gre za nobend nasprotje zoper Kongo kot državo in zoper kongoško ljudstvo, pač Pn zoper Čombeja in nekatere njegove sodelavce v vladi. De Gaulle Francoski predsednik de Gaulle je začel potovanje po državah Latinske Amerike. To njegovo potovanje vzbuja veliko pozornost 0 mednarodni javnosti. Načrt določa obisk v Venezueli, Kolumbi!’, Ekvadorju, Peruju, Boliviji, Čilu, Paragvaju. Urugvaju, Argentini ’n Braziliji. Znano je da se poleg m*- bike tudi druge latinskoameriški države, ki jih bo de Gaulle obiskal, borijo za politično in 0OSP0] darsko emancipacijo in da se nočejo osvoboditi tradicionalnega severnoameriškega pokroviteljstvo. De Gaulle je mnenja, da je v interesu Francije, da se čim PTy prilagodi tej novi stvarnosti in prizadevanje latinskoameriških držav podpira ter da hkrati izkonst te države za podpiranje francosk politike. Posebno veliko pozornost čajo de Gaullovemu obisku v y shingtonu. Na eni strani izrazaja zaskrbljenost ,da ne bi bil amerY ški vpliv preveč izrinjen s sose nje celine, na drugi strani pa J mnenja, da Francija ne more mn go pomagati tamkajšnjim deželan, ki potrebujejo predvsem gospoda sko pomoč. Mnenja so. da so s stiki med ZDA in Latinsko Ameriko nekoliko utrdili in da Fran ja zdaj lahko išče stične točke Latinsko Ameriko le na gospod *kem področju. _ Nekateri komentatorji trdijo, francoska teza o etretjem svetu ni več tako privlačna za duz Ameriko, kakor tudi ne alternai ra, ki bi jo de Gaulle želel P°"“ cfiti tej celini za ecastrizem b -Castra». Mnenja so tudi, da Gaullov obisk v Južni Ameriki bo neposredno škodoval ZDA da se de Gaulle ne bo naravn • spuščal v takšne akcije. Men J -da gre Franciji predvsem za goročne cilje in krepitev stikov deželami, v katerih ima kulturni vpliv, in da jim za * ne more nuditi nič več ra «smehljaja in lepih besedi). N teri ameriški vplivni listi ugo-Ijajo, da je Francija .razmetom bolj obremenjena s skladi za v moč tujini kakor ZDA. . Vsekakor pa pomeni de G®**' obisk nadaljnjo okrepitev neo® 'a. ne vloge Francije v svetovntn devah in prav tako nadaljnjo piten procesa politične in ^ a Redarske emancipacije Latinske * rike. S tem se državam Latinsu^ Amerike odpirajo še ena vrat svet. Zato je ta obisk koristen mednarodne odnose. Laos Trije laoški princi so se v P°ngg deljek končno uradno sestali ' ,|(_ sporazumeli o delovnem spor ^ Pogajanja so tajna m ni moc L vedeti o njih. Suvana turno medtem odpotoval iz Pariza, ,,'nj ga bodo nadomeščali ostali njegove delegacije, dokler se vrne. Voditelj gibanja Patet g¥ princ Sufanuvong je te ant e žil ZDA in nekatere laoške krov,, ki jih ZDA podpirajo, da sao rajo razgovore o miru, ri • začeli v Parizu. Neke!)«. ZDA vplivale na odločitev P red- Fu- sednika laoške vlade Suvan me, da se vrne v Vientian,,. vohljala po tleh, test. po Prostoru, se zaletavala v Bih6’ ^ok*er se ni ustavila pred Tako kot ostali je tudi Bi-in f, *a na tleh, gledala v vrata klir-I°kaIa' Medtem ko se je De-nu S • sk°delico prerivala k ok-n ' se je začudeno zazrla v Bibo. P zovala je solze, ki so polzele kot Jenik hcih in nenadoma se je Ročici začela na kolenih k njej' NJen0 tel° ra7nr.uJen° drhtelo. S presušenimi, Biwlammi ustni se je dotikala som la ^d^rih lic. Z vsem tele-med j.e Približala, vzela je no m nien obraz in se hlast-ba a tlkala njenih solz in oči. Bi-DrH,e je bala njenih velikih od-Bilo tik 0,3 svojem obrazu. je strah, da bi zakričala. Pomnit J° je odriniti, klicati na klical- a Prav tedaj je nekdo zamejski.« ma)3.1.ica s skodelico se je od-gD,Pustila Bibin obraz in se la na tla. Stresal jo je krče- jo \l k: Ihtenje brez solza. Biba Se siri dala 311 ni vedela, ali naj zbeži °ni 1° J° pobere, ali naj tleh inPred nj°- Pustila jo je na rali sn Se Pridružila drugim. Zbi-Vedno Se Pred vrati. Bila so še hi0 Tvv?-Prta’ vsi so hili tam, Sa-no iPi„,lca s skodelico je še ved-bala ,'a, na tleh. Biba jo je gle-pred v ko Je zaslišala rožljanje »Vstani je stekla k "jej-bodo nJ,1> klicala. «Vstani, zdaj Vodn °dPrli vrata, dobili bomo jjj ’ vstani.« grebiaSe Premaknila. Z rokami je je skiii^8 tla in jokala. Biba jo Proti v ,a dvigniti in je vlekla Odpria r^°m- ki so se prav tedaj že v ' otroci so zdrveli ven in baraba aslednjem trenutku je bila 5am0 n !koral Prazna. Ostalo je Vojaki . ai malih otrok, katerim Pred vi-n»S° dovolili izstopiti. Tik spet zriatl Je Deklica s skodelico da ijj rlcnila na tla iri ni kazalo, *aPirai P°novno vstala. Vojak je «Po4a::ata- *e Povn 11 je zakričala Biba in Sa,ha nf- ven- Bila j® strašna že tli. Vrar1Sel’ da morala ostati V barak- so se za Bibo zaprla. °i in n.1 ostali samo mali otro-Dobroe ica s skodelico. *bnaj n_ j m je delo, da so spet j« z ntim-Zraku’ da niso sami, da Pio voimI’ nekdo, pa čeprav sa-ktio bi , j Zdaj jih je bilo več, a S° sl bip *’.Ce S° bili to istl’ saj vsi na las podobni. Po velik S0 se Postaviti v vrsto klice ra"?' Dečki na eno in debija drugo stran. Brez preri-j*h to storili sami, vojaki so Bii0 j nadzorovali. vendar J. vroče in sonce je žgalo, •Pirno , Potrpežljivo čakali in bodo i v vrsti, ker so vedeli, a°do aj dobili vodo. Najprej P* še ni- malim otrokom, potem (s«, Jaki aIi so vsi — otroci in vo- k&bje sf je samo hripavo ve-Vsaj dB.crok iz barake. Ko bi jim ,Zakai l v°de- .taki-? ,S,° ostali mali otroci v so 'n^orda je za njih bolje, ftoče „ a streho. Tam je sicer t*ko mn!ndar sonce ne pripeka v°de, dn n°' P* Jim vsaj dali ?kodeiic ne P* jokali. Deklica s w bi Prav gotovo tudi joče. ”1 vsem d) vsaJ že dali vode, ko Zakaj Jre enkrat dali vode. V Vtsti k.,^j° vojaki prav tako Pbl bimoi oni 'n čakajo? Seveda, t* bkazmi Vode' Nekdo jim mo-de m*’ nai j° prinesejo, oni k°če So "tejo kar prinesti. Mo-SJti, ker 'if' onl žejni- a ne smejo tudi 0n, jlln to ni nekdo dovolil. , Toda k morajo čakati, kativ °ga? Koga morajo vsi ča- >i inda,rake so se zaslišali gla-!?ajprei -koraki. Pokazala sta se Ptišel nn v°jaka, a za njima Je Vojak n ~ . jfnei . * zlatimi gumbi. Jakov lnP drugačno kapo od vo-y svem na "jeRovi obleki se Je k j* rm° °d zlatih našitkov. No-»Mico vkavice in v roki je vrtel , jini iJaki so stali kot kipi, ko pr36 Približal. Nekaj je uka-emu v vrsti, ta je udaril s m stekel izza barake. Za- dovoljno je gledal za njim in se čez čas obrnil k vrsti otrok. Približal se jim je. Bil je velik in lep. Nosil je skoraj novo obleko in ovratnico. Vse na njem se je svetilo. Vsak gumb, vsak našitek, vsaka zlata nit, a nadvse veliki črni škornji. Najprej se je samo sprehajal, potem se jim je čisto približal in jih začel opazovati vsakega posebej. Začel je pri najmlajših, se pravi pri Bibi. Stala je zadnja v vrsti. Gledal jo je, kot da jo pozna, in Bibi se je zdelo, da se ji je celo nasmehnil. S palico ji je popravil znak na roki in se mimogrede dotaknil njenih lic, kot bi jo hotel malo uščipniti. In Biba je vedela, da se mu mora nasmehniti, sicer bi jo še utegnil udariti. Odšel je naprej in si vsakega dobro ogledal. Ustavil se je pred deklico, ki v vlaku ni hotela na stranišče, pred drugo z dolgimi, črnimi lasmi, pred tisto s punčko... Gledal jih je z nasmeškom, se za hip pred vsakim ustavil in odšel naprej, dokler ni nenadoma obstal pred Veliko deklico. Stala je prva v vrsti, nedaleč od barake z otroki. Videti je bilo, da je prav njo iskal. Dolgo jo je gledal in opazoval, ji privzdignil s palico dolge lase, kot da želi videti, če ji tako bolj pristajajo, zdrknil s palico ob njenem telesu, si prižgal cigareto in jo opazoval. Ker je Velika deklica ves čas gledala v tla, ji je z orokavičeno roko privzdignil glavo in jo prisilil, da je gledala njega. Nasmehnil se je in odšel naprej. Hodil je z rokami na hrbtu in mahal s palico. Bila je kot rep. Stopil je k baraki, v kateri so bili še vedno otroci, ukazal je odpreti vrata in vstopil. A že v naslednjem trenutku se je vrnil z robcem na ustih in odhitel daleč stran. Prišla sta dva vojaka z veliko steklenico. Otroci so zaživeli. Voda! Bili so vznemirjeni, vendar se ni nobeden premaknil. Vse oči so bile željno uprte v veliko steklenico. Vojak je odšel v barako. To se jim je zdelo čisto prav, saj morajo biti na vrsti najprej mali otroci. Deklica s skodelico in vsi tisti, ki so že ves čas jokali in se dušili v smradu in vročini. Vojak se je zelo hitro vrnil. Steklenica je bila na pol izpraznjena. Čakali so. Vojak z zlatimi gumbi jim je mahnil z roko in dva vojaka sta začela še to malo, kar je ostalo, zlivati okoli barake. Velika deklica je ves čas strmela v vojake in spremljala vsako njihovo kretnjo, kot da ona edina ve, da otroci v baraki niso dobili vode; da je tudi oni ne bodo dobili, da to morda sploh ni voda, kar vojaki pravkar zlivajo po stenah barake. Za njo je imel smeh Vojaka z zlatimi gumbi povsem določen prizvok. Spremljala je oficirjevo roko, to lepo, negovano, čisto roko, z dolgimi tankimi prsti, pod katerimi se je zdajci nekaj zasvetilo. Vžigalica! Majhen, čisto majhen plamenček, se je plazil ob robu barake, jo v hipu zaokrožil, se začel širiti, dvigati, in že je švignil kvišku plamen, s strahotno lučjo je o-svetlil prostor. «Neee!» je zakričala Velika deklica v trenutku, ko je dojela, kaj se dogaja. Pognala se je k zapahnjenim vratom. «Ne, ne, ne,» je vpila in skušala z dolgimi zamahi prodreti skozi velik zid plamena. Ogenj je švigal, prasketal, lomil, podiral in požiral streho, steno, travo... Tekla je okoli barake, iskala kak prehod, a plameneča stena se je vedno višje dvigala pred njo, da se je samohodno izmikala baklam, ki so ji padale nasproti. Zaslišala Je glas, tenak, znan glas. Klical je: «Mama!» «E$ti!» je kriknila Velika deklica in se pognala v migetajočo steno plamena. Vrglo jo je nazaj. Z rokami na obrazu in z ožgano obleko se je opotekla k otrokom. Nemo so ostali tesno skupaj in strmeli v ta strahotni požar. Sele pogled na Veliko deklico, na njen spačeni obraz jih je odlepil, premaknil, pognal naprej. Kričali so, tekli okoli barake, skuijSli gasiti s palicami, z jopicami, a vse je ostalo v plamenu, kot bi nalagali dračje. Vrata so se z velikim treskom zrušila. Pohiteli so tja, a nihče se ni pokazal. Prisluškovali so, da bi slišali kak glas, klicali so: «David, Sammu, Esti, Nicole ...» Nihče se ni oglasil. Velika deklica je zagledala Vojaka z zlatimi gumbi in stekla k njemu. «Pogasite!» je prosila z zadržano vznemirjenostjo. ((Pogasite«, je kričala, «tam so otroci, Esti, David, Nicole, pogasite pogasite!« Ni je poslušal. Visoko vzravnan je opazoval ta divji kres in na njegovem obrazu je sijalo zadovoljstvo, Ko se mu je Velika deklica obesila za rokav in še enkrat zakričala: ((Pogasite!« jo je odrinil in si z rokavom očistil mesto, kjer so ga držale njene roke. Gledala ga je in se odmikala, kot da na njegovem prijaznem, ■lepem, smehljajočem se obrazu, kot da tu in ne tam v baraki, vidi vso strahoto tega pokola. Hotela je zbežati, a je nenadoma obstala v krogu ostalih otrok. Na oknu, ki je edino ostalo v svojem okviru, so zagledali Deklico s skodelico. Vzpenjala se je po železnih rešetkah. Vse na njej je gorelo. Lasje so bili videti kot velika bakla, ki raste iz čela; zvezda na roki je gorela, izginjala, dokler se ni spremenila v rano. A še vedno se je vzpenjala in premikala ustnice, kot bi govorila: «Mutti.» Grabila je po žarečih rešetkah in prsti so ji za vedno ostali tam, kamor jih je položila — v razbeljenem železu. Roko s skodelico je stegnila skozi okno. Koža pod komolcem se je vsesala v železo. Se vedno je trzala in premikala ustnice, kot bi ponavljala: • «Mutti.« Široko odprte oči so se spremenile v steklen pogled, ki je obvisel na otrocih, na vsakem posebej. Prilepil se je vsakemu na zenice in jih kleščil. Postala je del okna. Njeno negibno telo je črnelo, samo iztegnjena skodelica jih je še vedno prosila vode. Kot temni val se je smrtni boj deklice prenesel na njih in jih potegnil v vrtinec. MIRIAM STEINER (Nadaljevanje na § strani) V torek 29. t.rn. bo v Kopru nastopil zbor medicinske fakultete iz Gdanska, ki je že nekaj dni na turneji po Sloveniji. Prišel je na povabilo šKUD ((Akademik«. Letos aprila je namreč APZ ((Tone Tomšič« iz Ljubljane gostoval na Poljskem kot gost tega zbora in deset dni užival tako pozornost in SKrb pevcev-študen-tov iz Gdanska, ki se navadno izkaže le najboljšemu prijatelju. Zbor, ki ga vidimo na sliki, sestavlja osemdeset fantov in deklet, študentov z raznih fakultet Univerze v Gdansku. Zbor je bil ustanovljen že leta 1946 na tamkajšnji medicinski akademiji. Dvanajst let ga je vodil prof. Tadeusz Tylewski, čigar ime nosi zbor sedaj. Njegovo sistematično in dosledno vodstvo je požrtvovalnemu ansamblu kmalu dvignilo kvaliteto in postavilo zbor že leta 1950 med najboljše poljske vokalne ansamble. Zahteven repertoar, ki je pogosto obsegal tudi večja dela kot npr. Beethovvenovo IX. simfonijo, je že takrat kazal na velike umetniške ambicije zbora. Zaslovel je preko meja. Peli so v Pragi, Budimpešti, Bukarešti in povsod navdušili. Skoraj niso poznali kriz, ki so običajne pri študentskih ansamblih, kjer se vsako leto izmenja lep del članstva, ampak že štirinajst let veljajo za vzgled vsem poljskim zborom. Leta 1959 so bili povabljeni na mednarodni festival univerzitetnih zborov v Turinu. Nekaj dni pred odhodom jim je na odru med koncertom umrl dirigent, katerega roki so re z vso ljubeznijo podrejali. Takrat je zbor prevzel profesor Leon Snarski. Uspeh v Tu- rinu je zbor in dirigenta zbližal in omogočil medsebojno zaupanje, brez katerega ni poti navzgor. Ravno letos je zbor dobil najpomembnejše priznanje za svojo kvaliteto, ko je v Knokku v Belgiji osvojil Evropski pokal mešanih zborov in prejel vrsto povabil za gostovanja. Na sedemnajstih tekmovanjih doma in v tujini je osvojil kar štirinajst prvih mest. Ljubitelji umetnosti zborovskega petja prav gotovo ne bodo zamudili priložnosti, ki ji jo ponuja koncert poljskih študentov 29. 9. v koprskem gledališču. Kulturna posredovalka na rimskem meridianu Valentina Cesaretti — Medve. dič, Rimljank« našega rodu, doma iz Idrije, ni književnica in tudi ne akademski slikar, pa je vendar že marsikaj naredila za poznavanje naše kulture in u-metnosti v Italiji. Bivajoča v tisti dnevnemu hrupu nekoliko odmaknjeni ulici, ki je dobila ime po starem in preprostem vodnjaku Maris Gutta, v ulici, ki je kljub spokojnosti vendarle skoraj v strogem centru, blizu znamenitega Španskega trga in tik pod razsežnim parkom Pin-ciom, se lahko ponaša, da živi na rimskem Montmartru; to gotovo ni brezpomembno dejstvo za njeno sedanjo usmeritev v intenzivno zanimanje za upodabljajo čo umetnost. Ko sem jo pred tremi leti obiskal na njenem rimskem stanovanju, me je presenetilo prijetno okolje, v katerem dela kot publicist — kultur-ni poročevalec. Po vseh prostorih so me pozdravljale slike slovenskih umetnikov, na ne veliki terasi pa sem lahko naštel nad stopetdeset lončnic vseh vrst in velikosti: poleg limonovca vrtnico, pa tudi slovenski nagelj in pristno planinsko cvetje. Tedaj je Valentina Cesaretti-Medvedič rada govorila o svojih načrtih. Vzpostavljala in širila je zveze za Društvo slovenskih književnikov, pisala o naši kulturi v rimske časopise in prevajala iz slovenščine in srbohrvaščine. Letos januarja je odprla tudi lastno razstavno dvorano SM 13 llllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllIllllIllItitIMllIlIllllllllllllllllllllllliliiiiiiiiiiiiiillIllIlillUIIIIIIIHIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllilllllllllllllllllllllllIHtlllllllllllllllllllllllllUlIlllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll NALOGA KULTURNO ODGOVORNEGA ARHITEKTA Izredno pomemben prispevek k slovenski literaturi o arhitekturi (Marjan Mušič: Arhitektura in čas. - Založba Obzorja. Maribor) Marjan Mušič je izšel lz Novega mesta, kjer je končal gimnazijo in kjer se je po naključjih usode slovenske kulturne rasti zbrala plejada mladih in razbori-tih umetnikov, kot so bili Jarc, Jakac, Čargo, Podbevšek, s katerimi se je družil. Potem je študiral arhitekturo v Ljubljani pri mojstru Plečniku, bil zaposlen v Splitu in predvsem v Ljubljani, kjer je služboval kot šef projektantskega oddelka regulacijskega urada pri ljubljanski občini. Po osvoboditvi je opravljal razne funkcije, leta 1946 pa je postal profesor zgodovine arhitekture in urbanizma na ljubljanski univerzi. Po osvoboditvi predvsem je postal stalni sodeiavec raznih revij in se je razvil v najbolj tehtnega slovenskega arhitekturnega pisca v publicističnih in knjižnih edicijah. Slovenska arhitekturna publicistika je bila skromna in do vojne slovenska literatura sploh ni poznala pomembnejših spisov o arhitekturi. Z ustanovitvijo slovenske univerze in Vurnikove ter Plečnikove šole na tedanji tehnični fakulteti univerze pa se je začelo razvijati tudi strokovno pisanje o arhitekturi, ki pa do druge svetovne vojne ni dozorelo do načrtne dejavnosti. Prve strokovno namsane tekste smo pred letom 1941 dobili od arhitektov samih, ki no spoznali, da je to pisanje potrebno zaradi zveze z javnostjo pa tuoi zaradi napredka stroke same. Tc so bili predvsem Ivan Vurnik, Dušan Grabrijan in Marjan Mušič. Prav ta pa se je s svojim širokim obravnavanjem problemov arhitekture razvil v našega najpomembnejšega arhitekturnega pisca. Napisal je vrsto razprav, s katerimi je posegel v najrazličnejša aktualna vprašanja arhitekture in urbanizma in z njimi mnogo prispeval k strokovnemu obravnavanju problematike kakor tudi k populariziranju arhitekturnih vprašanj v slovenski javnosti. Nekak pregled in zbir vsega njegovega dosedanjega dela pa predstavlja impozantna knjiga z. naslovom ((Arhitektura in čas«, katero je pravkar izdala mariborska založba Obzorja v zbirki ((Likovna obzorja«. Ta knjiga velikega formata, opremljena v celo domače platno, s številnimi fotografijami, risbami in skicami pomeni nedvomno dragoceno novost na slovenskem knjižnem trgu, posebno v arhitekturni publicistiki, ne samo po žlahtni zunanji podobi temveč po bogati vsebini, saj povezuje raznovrstno Mušlčevo delo in daje zaokroženo podobo avtorjeve pisateljske osebnosti. Knjiga ima uvod, ki ga je prispeval prominentnl slovenski u-metnostni zgodovinar France Ste-16. V tem uvodnem sestavku avtor karakterizira Mušlčevo knjigo in ugotavlja, da so v vsebinskem pogledu zanjo značilni štirje momenti: problematika slovenske vasi v novem družbenem in gospodarskem redu. sodobni problemi varstva spomenikov arhitekture In svojevrstno likovno spremstvo teh besedil, ki nam kaže avtorja kot tenkočutnega likovnega tolmača arhitekturnih In urbanističnih doživetij. Prvi del obiavnava toiej problematiko slovensKe vasi. Razprave druge skupine razodevajo avtorjevo prizadevanje za varovanje arhitekturne dediščine, ki je posebno po zadnji vojni doživljala popolnoma nove situacije. Tretji del knjige je posvečen prikazu neka- terih izbranih zastopnikov zgodovinske in sodobne arhitekture, predvsem glede na zgodovino arhitekture pri nas. četrta sestavina knjige so avtorjeve risbe, ki vča- sih celo jasneje povedo, kaj je avtor doživljal in zakaj je cenil tisto, kar mu je arhitektura nudila na potih po domovini in tujini. Naj v prikaz vsebine nave- demo nekaj naslovov posameznih sestavkov. ((Razmišljanja o slovenski ljudski umetnosti«, ((Arhitektura kozolca«, «Za načrtno urejevanje slovenskih vasi«, ((Zgornja Savska dolina in nje problemi«. Iz drugega poglavja naj omenimo ((Razmišljanja s poti konservatorja po Italiji«, sestavek o obnovi bazilike v Poreču, sestavek o Kozlerjevem dvorcu, o splitskem Peristilu, o preureditvi Novega mesta, o gradu' Otočcu. V tretjem razdelku knjige pa najdemo članke o Plečniku in Meštroviču ter njunem sodelovanju pred prvo svčtovno ’ vojrtb,' 5-' Viitrti; gitte Bardot. Zato so opustil' pogajanja o zaročitvi. To p* je zelo razjezilo grško krali'c0-Pravijo, da je povabila Alik° k sebi na dvor ter ji je iz na' gle jeze naravnost strgala 1 vratu ogrlico iz biserov, ki j‘ jih je podaril Konstantin. In celo to vedo povedati, da .1 je dolgo ostal madež na vratu No, Federika je zmagala in Aliki ni postala atenska Graee Kelly Toda to ni izmodrilo Konstantina. Namesto da bl se spametoval in se začel u-kvarjati s princezinjami. k’ s® bile. na razDolago, se fe šel tolažit z drugimi devicami. Baje se je zaljubil tudi v hčer ko nekega španskega generala Ko se je maja meseca 1®®* leta poročila grška princes' nja Sofiia (to je Federiki uspelo oddati šnanskemu prestolonasledniku Don Juanu), je Pri' šla na poroko tudi danske kraljevska družina. S starsi sta bili hčerki prestolonasled- niča Margrethe, prava Krim-hilda, visoka skoraj dva me’ tra, m mlajša Ana Mariju Pravijo, da se je princ Kom stantin takoj zatreskal vanjo in Federika je takoj uvidela, da se ji ponuja ugodna pr'1}' ka ter je vztrajala vse dotlej, dokler niso bili njeni napo" kronani z uspehom. Veljaven od 27. septembra do 3. oktobra OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Za vaše čustvene odnose se vam obetajo naravnost sijajne priložnosti. Vpliv zvezd je namreč zelo ugoden. Lep uspeh boste imeli s potovanji in s srečanji s tujimi osebami. Sploh pa boste srečali nove ljudi tudi v domačem kraju. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Kar se tiče ljubezni, je vpliv zvezd v tem razdobju mešan. Zato boste negotovi in se boste zapletli v položaj, ki vas ne bo zadovoljil. Zato se morate brzdati. Kar se poslovnih zadev tiče, se ravnajte po nasvetih prijateljev. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Čustveni položaj Je zelo ugoden in prijeten, ker bodo stiki razgibani in raznoliki. Mnogo ljudi bo srečalo tudi ljubljene osebe, ki živijo daleč. Razdobje je zelo ugodno za potovanja in za nove pismene stike. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Imeli boste vtis, 1 da vam oseba, ki vas sicer ima rada, ne posveča dovolj pažnje. Vsekakor se boste morali potruditi, da poglobite in okrepite čustvene vezi. Teden bo zanimiv glede stikov s prijatelji. Na delu vse dobro LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Planeti vam bodo zelo naklonjeni, zaradi česar boste podjetni in se boste sijajno obnašali. Oseba, ki vas ima rada, vas bo imela še rajši, mnogo drugih ljudi pa se bo naravnost potegovalo za vaše prijateljstvo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) 2e utrjeni ljubezenski odnosi ne bodo prinesli posebnih novosti. Možna so tudi nova srečanja in kak flirt z ljudmi izven vašega kroga. Obstajajo tudi možnosti za osvajanja med potovanjem. Uresničili boste neki načrt. STRELEC (od 23. Ti-do 20. 12.) Pred vami so zelo rožna« perspektive. V sv jih čustvenih odnjj — sih boste naleteli n» pravo oazo miru, tako da nos pozabili na vse skrbi. V žini bodo nekoliko napeti ° nosi s starši. Odložite važne o° ločitve. KOZOROG (od 12. do 20. 1.) W v vaši bližinji okoli ci vam bodo VS1 ”, klonjeni in vam P ' — dejo v vsem na m ko. Zato boste lahko rešili n katera gmotna pa tudi du-na vprašanja, ki vas že no s tarejo. Tudi na delu pojde gladko. /T\ ” (Wv * Vil J vpl -S bo: TEHTNICA (od 23. do 23.10.) Vaš čustveni položaj je pod zelo naklonjenim vplivom zvezd. Zelo boste očarljivi, kar vam bo zagotovilo uspehe. Položaj je izvrsten tudi glede obiskov, osebne korespondence in sprejemov na domu. Možnost dobrega zaslužka. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22.11.) Te dni boste precej impulzivni, vznemirjeni in celo nekam uporno nastrojeni. Vsa ljubeznivost dragih oseb vam pojde le na živce, ker boste iskali povsod dlako v jajcu. Brzdajte svojo živčnost zlasti na delu. VODNAR (od 21- J; do 19. 2.) Vaš po'° žaj v zvezi s plan* vam bo priP°®SE. k zanimivim čus ^ - nim odnosom, -vas bodo močno razburili, v* se morate brzdati ter ne sm sprejeti prenagljenih odl°f„vah’ Tudi v gospodarskih zadevah je priporočljiva previdnost. RIBI (od 20. 2. d° 20. 3.) Čustveni o® nosi bodo še neka* nejasni in neopren ljeni. Zato na bost docela zadovoljni srčnimi zadevami. Pojdite k P „ jateljem ali pa na potovanje družbi. Dela se morate 1° zelo resno. BR.Z v bo UHO ?o ?otioč/ i£A 3 PA N)E TO-. . TEtA3 3E JASLI(Aia iz. bOLl- WE VPITJE IN STlEL3Akl*3t, -3E Cneto.. . ,IN 30 UCVBL V bOUHO- NEhSlci oftcin 3E &U/3E SVML UHdeT STAHE4A fcfcCMAftaA... Ulč HU6E4A SLUTEČ "3E BIME BUSH... SCHUELLPtl - .. BEŽI, CIME bEil. •v...v mesečna priloga primorskega dnevnika za NAŠE PODEŽELJE štev. 8 Gospodarsko načrtovanje ima važen pomen in vlogo za dvig kmetijskega gospodarstva v deželi Vinogradniki! Srečno! Prišel je čas trgatve. Kmet, ki so mu skrbi zarezale ostre gube in mu je sonce žgalo v obraz, da je kot iz bronu, je nasmejan. Znoj ni zdaj grenak, trud ni muka. Trta ponuja svoj sadež. Letos ni bila skopa. Bogato je obrodila. Še nekaj dni in pridelek bo res na varnem- Ne bodo vinogradnika več plašili oblaki in mu ne bo grozila toča. A skrbi in dela ne bo zmanjkalo, če bo hotel natočiti dobre, žkalitne kapljice. Vsem našim vinogradnikom tam z gričev Beneške Slovenije, z Brd, Krasa, s sončne obale, z Brega in Miljskih hribov: Srečno! S prtcejšnjo zamudo za dru-rmi razvitimi evropskimi drčami je tudi v Italiji prodr-sPoznanje o potrebi načr-ovanja za. skladen razvoj gospodarstva. Na Nizozemskem n Norveškem so se zavedli Ujnosti gospodarskega načr-'?* * * * v;anja že leta 1945, v Fran-'J' 1946, v Angliji in Belgiji P* teta 1961. Sedai. po desetletju tako i-T^ovanega «gospodarskega svf6**5’’ neurejen®ga in ne_ hladnega razvoja nekaterih ~ spodarskih dejavnosti, preraščenega samemu konjunk-rnemu izkoriščanju trga. že Pažamo prva zoamenia nežnosti krize Kot lahkomi ,eltla gospodinia, ki se ie ves ,navduševala ob avtomobi-*n televizorju in se je ob °Peu meseca DrisiUena zadol-1 - da prehrani družino, se država zavedla ; b;'poei s tu- za 450 milrierd lir. ost temetiistvo tako za-sk a’o za druzimi gosnodar-dejavnostmi ni čudno. , ,va je temu nrav oremai-; 'a s^rb države zani. nena-kmetijska nomika. ne-“Ostevanie perspektiv sološ-®a razvoia m trsa Poslpdi-ktti*0' individna'ni dohodek . e‘a v primeripvi z dohod-m zaposlenih se ie v letih s 7TU- °d 60 dost. do 50 odst., 2at Zlasti mladine od zemlje, to ° se 'e skunni nride’ek le Sel , kostno povečal in ni mo-§eVa^tediti rastočemu povpra- ^d tod spoznanje, do kotenj3 ie pripomoglo tudi dol-toh n° prizac,evan.ie nanred-tr Političnih skupin, da je J/P'1* splošnemu gosnodarske-w naPredku posvetiti nujno ,r®bno skrb in napore, in Sj.‘(novitev Vsedržavne komite® za gospodarsko načrtova-Le* sestavljene iz izvedencev ib jTnd’tealnih predstavnikov Urada za načrtovanje pri ‘istrst.vu za proračun ki J sodelujeta pri sestavlja- nju splošnih smernic gospodarskega razvoja. V okviru teh splošnih smernic je potem naloga deželnih in drugih izvoljenih uprav, da izdelajo, na podlagi krajevnih razmer in potreb, načrte za skladen gospodarski in socialni razvoj, z demokratičnim sodelovanjem predstavnikov vseh družbenih skupin. Prvi stiki, ki smo jih imeli predstavniki deželne Kmečke zveze z odgovornimi za deželno načrtovanje so bili spodbudni in dajejo upati na možnost konstruktivnega sodelovanja v okviru deželnega posvetovalnega odbora, ki naj predstavlja vse socialne skupine. Obrazložili smo svoje predloge za načrtovanje razvoja deželnega kmetijstva in umestnost razčlenitve stalnega posvetovalnega odbora po področjih ki imajo podobne značilnosti, ker je npr. razlika med furlansko nižino in hribovitimi predel* na«e dežele, potrebo po ustanovitvi deželne ustanove za kmetijski razvoj. ki naj vskladi vse javne intervencije in razpustitvi a- nahronistične Ustanove za Tri Benečije, potrebo po ustanovitvi krožnega sklada za pomoč kmetom pri zemljiških izboljšavah in pri vremenskih neprilikah. Potreben je tudi poseg dežele. po zgledu in izkušnjah drugih dežel, pri tako pomanjkljivem socialnem skrbstvu, za spodbujanje zadružništva, ki lahko edino reši problem cen kmetijskih pridelkov. še posebej smo prikazali posebne probleme tržaške pokrajine, nujnost ukrepov v korist živinoreje, vprašanje vode in poljskih poti, razlastitev, potrebo po tečajih, da se kmetovalec usposobi za nove zahteve, ki jih nalaga razvoj. Taki tečaji morajo seveda biti v materinem jeziku tečajnikov. Kot smo omenili, so bili pr-vi_ stiki koristni in spodbudni. Sedaj je na nas vseh, da vsak v mejah svojih možnosti in pristojnosti prispevamo k čimprejšnji izdelavi načrta za gospodarski razvoj naše dežele. Ne smemo pa čakati na načrt, potrebni so nujni ukrepi Lucijan Volk Nagrajeni vinogradniki iz miljske občine V torek, 8. septembra, so v Miljah podelili nagrade vinogradnikom iz miljske občine, ki so s svojim vinskim pridelkom sodelovali na vinski razstavi v Miljah od 31. julija do 3. avg. ZA BELO VINO Mario Lenardon, Giovanni Bergamasco in Luigi Bortolin. ZA ČRNO VINO . Luigi Bortolin, Giovanni pecchiart in Anton Skerjanc-Sche-riani ZA NAJLEPŠI KIOSK De Angeli in Josip Škerjanc - Scheriani POSEBNO NAGRADO ZA SELEKCIJO VTNA Luigi Bortolin PRIZNANJE IN DIPLOMO ZA UDELEŽBO Michele Colmo, De Angeli, Rocco Ciacchi, Josip Skerjanc-Scheriani, Peter Krevatin in Vladimir Eler Luigi Bortolin sprejema 1. nagrado za črno vino PO IMENOVANJU NOVEGA UPRAVNEGA SVETA INDUSTRIJSKEGA PRISTANIŠČA ^flO OpOZOllIO Vladni komisar tudi tokrat ni imenoval zastopnikov miljske in dolinske občine Vladni komisar je 31. avgusta imenoval novega predsednika in upravni svet Ustanove tržaškega industrijskega pristanišča. Za predsednika je bil imenovan dosedanji podpredsednik inž. Raimondo Visin-tin, za člane upravnega sveta pa so bili imenovani: dr. Giovanni De Giorgi, dr. Claudio Gelati, dr. Giovanni Santilli, dr. Alftedo Sorrentino, dr. Luigi Gueli (vsi kot predstavniki vladnega komisariata), odo. Manlio Cecovini (predstavnik prefekture), dr. Giovanni Barbera (za finančno nadzorni-štvo), dr. Giuseppe Mulas (za Teleta iz Amerike za Italijo do j konca letošnjega leta bo-v z Združenih držav Ameri-oi* letali pripeljali v Italijo 0 0|i 100.000 živih telet .starih Hoc.ne®a d° ^va tedna, v vred-tev d dveh milijonov dolar-ve ,Pzav gotovo ie prevoz ži-havZ,j’ne P° *^p*ni poti» ne-aden( vendar najhitrejši, cenejši kakor z ladjo in naj- bolj zanesljiv Američani so za- to predelali potniška letala, teleta pa bodo med poletom v primernih zabojih iz lepenke in lesa, povezanimi z žico. Prva teleta so pred kratkim iz N«*w Yorka že pripeljali v Milan. državni tehnični urad iz Benetk — tržaška sekcija), dr. Felice Fait (za ravnateljstvo državnih železnic v Trstu), polk. Francesco De Galateo (za pristaniško poveljstvo), dr. Oberdan Pierandrei (za trža- . ško pokrajino), dr. Salvo Tei-ner (za tržaško občino), dr. Plinio Stuparich (za tržaško trgovinsko zbornico), dr. Lorenza Colautti (za Javna skladišča), inž. Carlo Giacomelli (za svobodne brodarje), dr. Al-fredo Crippo Belfi (za združenje industrijcev), inž. Bruno Umani (za združenje male in srednje industrije), inž. Gianni Pellegrineschi (za državni tehn. urad), inž. Franco Salocchi (za oddelek za cestni promet), inž. Enrico Vi-tolo (za nadzorstvo civilne motorizacije in prevozov), Riz-ziert Padavini (predstavnik delavskih organizacij). Predsednik in upravni svet sta imenovana za dobo treh let. Tudi pri tem imenovanju ni vladni komisar upošteval upravi- čene zahteve, naj bi bila v upravnem svetu Ustanove tržaškega pristanišča tudi predstavnika dolinske in miljske občine, v kateri sega vedno bolj industrijsko pristanišče, ter predstavnik lastnikov zemljišč, ki jih razlaščajo, da se industrijsko pristanišče širi, Zaradi tega je tak sestav te ustanove pomanjkljiv. Vsekakor pa od novega vodstva te ustanove pričakujemo, da bo bolj upoštevalo splošne koristi kmetijskega gospodarstva na tem področju in življenjske interese kmetov. glede soc. zavarovanja Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata svoje člane, ki so že, ali bodo prejeli obvestil? občinske davkarije (Esat-toria comunale) v zvezi s povračilom nepravilno izterjanih dodatnih stroškov za ugotavljanje prispevkov za socialno zavarovanje za leto 1962 ali s povračilom že plačanih prispevkov v letih 1962 in 1963 tistim, ki po novem zakonu niso več vpisani v sezname in id sedaj plačujejo prostovoljne prispevke za kmečko pokojnino, naj se čimprej zglasijo na davkariji svoje občine, kjer po navadi plačujejo davke, da jim bodo omenjene zneske povrnili. Za vsa pojasnila s tem v zvezi sta tajništvi Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov na razpolago svojim članom med uradnimi urami. Deželna komisija za kmetijstvo Na zadnji seji svojega prvega zasedanja je deželni svet izvolil komisijo, ki se bo ukvarjala s problemi kmetijstva, goz-darstva in hribovskega gospodarstva. __. V tej komisiji so: Predsednik: Michelangelo Ribezzi, podpredsednika: Mario Virgolin in Antonio Moschioni, tajnik: Luigi De Biasio, svetovalci: Giobatta Angeli, Rinaldo Bertoli. Mario Bettoli Rino Bianchini, Vittorio Boschi, Albino Cogo, Tran-quillo De Čaneva, Emilio del Gobbo, Cesare Dsvetag, Josip Jare in Alfeo Mizzau. . ... . Članom komisije, ki bo imela važno vlogo čestitamo m želimo plodno de>ovpnje v korist kmetijstva in za napredek kmetijskega gospodarstva v naši deželi. Kaj določa novi zakon o agrarnih pogodbah Začele so se rušiti stare fevdalne strukture kmetijstva v Italiji V torek je bil v Uradnem listu italijanske republike objavljen zakon o novih določbah glede agrarnih pogodb, ki ga je pred nedavnim sprejel parlament. Novi zakon se nanaša predvsem na agrarne pogodbe, ki se tičejo pogodb o spolovinar-stvu, o delnem kolonstvu in poodbnih agrarnih pogodb, ki se sklepajo na italijanskem jugu. Vse določbe, ki jih zakon vsebuje, so nepreklicne, kar pomeni, da se ne morejo spremeniti na osnovi dvostranskih ali večstranskih pogodb med lastniki in obdelovalci zemlje, razen pogodb, ki določajo za obdelovalce boljše pogoje, kot jih določa zakon. Zakonska pravila veljajo tudi za razdelitev letošnjega pridelka, kar pomeni, da bodo morali biti razdeljeni na osnovi nove delitve med lastnikom in spolovinarjem vsi pridelki letošnjega kmetijskega leta. Sedaj se torej zemljiški posestniki ne bodo morali več upirati novi razdelitvi s spolovinarji in vsaka do sedaj nasilna razdelitev bo morala biti prilagojena novim zakonskim določbam. V členu 1 novega zakona je rečeno, da je bilo potrebno premostiti in spremeniti dosedanje pogodbene oblike, ki ne ustrezajo več potrebam skladnega razvoja kmetijskega gospodarstva v Italiji. To pomeni, da so se z novim zakonom začele rušiti stare fevdalne in polfevdalne strukture kmetijstva v Italiji, ki bodo morale polagoma, toda gotovo, popolnoma izginiti, če se hoče nuditi italijanskemu kmetijstvu vse razvojne pogoje, ki jih zahteva udobno kmetijski go-spodarfkvo. Najbolj zanimiv del novega zakona je brez dvoma tisti, ki se nanaša na klasično spolovinarstvo. Določbe v tem delu prepovedujejo sklepanje novih spolovinarskih pogodb, določajo nov način razdelitve pridelkov, omogočajo spolovinarju, da je soudeležen pri vodstvu kmetijskega posestva in, da lahko podvzame na svojo roko razne pobude; za kolona pač da lahko spremeni sestav svoje družine. S temi in še drugimi pravili, ki jih zakon določa, se dejansko spreminjajo številni členi civilnega zakonika o spolovinar-stvu. Določba tretjega člena zakona, da «se ne smejo sklepati nove spolovinarske pogodbo pomeni, da kadar bo kak spolovinar zapustil posestvo, bo lastnik primoran, da ga obdeluje osebno, ali pa, da najame delovno silo, da ga da v najem, ali pa da ga proda. člen 4 določa razdelitev pridelka med lastnikom in spolovinarjem. Medtem, ko so doslej na osnovi civilnega zakonika delili pridelek na polovico (50:50), na osnovi zakona o «spolovinarski pomiritvi» pa 47 za lastnika in 53 za spolovinarja, se od letos naprej odstotek pridelka, ki pripada spolovinarju, poviša na 58, odnosno najmanj 58 odstotkov. To pomeni, da na osnovi posebnih pogodb lahko dobijo spolovinarji tudi več, kot je to primer v nekaterih hribovskih področjih ter za pridelar vo povrtnine, tobaka itd. člen 5 določa, da se morajo vsi stroški, tudi stroški za uporabo in vzdrževanje strojev, deliti na polovico. Hkrati pa določa tudi, da so v breme spolovinarja vsi stroški delovne sile, ki lih ta potrebuje za normalno delo na posestvu. Zanimiv in zelo važen je tu- di člen 8, ki določa, da spolovinar sodeluje pri upravljanju posestva, ter poudarja, da se morajo vsa vprašanja, ki se tičejo osnovnih sprememb na posestvu reševati sporazumno med lastnikom in spolovinarjem. V členu 7 pa je rečeno, da je ženska delovna sila na posestvih kolonov enakopravna moški. Doslej je bilo delo žensk ocenjeno samo 60 odstotkov v primerjavi z delom moške delovne sile. Nadalje člen 8 določa, da ima spolovinar pravico, da izvede na posestvu razne izboljšave tudi brez odobritve in sodelovanja lastnika, pod pogojem, da je te izboljšave odobrilo pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo. Zato ima spolovinar tudi pravico do raznih kmetijskih denarnih podpor ter do najemanja posojil za razvoj in modernizacijo obdelovanja zemlje. Na osnovi tega zakona so vse sedanje spolovinrske najemniške, kolonske in druge zemljiške pogodbe podaljšane do «izida novih predpisov*, razen izrednih primerov, ki jih določa obstoječi zakon o «pra-vičnih razlogih* (giusta cau-sa). Ta zakon je za sedaj odpravil vsaj najbolj zastarele oblike spolovinarstva in koionata, ki so preživele vse dosedanje velike bitke italijanskih kmetov. Hkrati predstavlja najbolj odločen korak naprej za popolno odpravo spolovinarstva, koionata in drugih oblik izkoriščanja kmečke delovne sile. Slavko Štoka ZADRUŽNIŠTVO To rubriko vam nudi Kmetijska zadruga v Trstu • Ul. Foscolol Umetno jezero pri Kopru Blizu Vanganela, ob cesti v Marezige, so pred kratkim dogradili velik jez, ki bo zajezil 300.000 kubičnih metrov voda To pregrado, ki je dolga nad 150 m in visoka skoraj 20 m, so gradili dve leti-Vanjo so vgradili približno 50.000 kubikov kamenja in zemlje. Z njo so zaprli razne pritoke iz Marezig in Babičev ter oroliških pobočij. Tako bo nastalo umetno jezerce, 300 m dolgo, 150 m široko ter 15 m globoko. Strugo Badaševice, v katero so se stekali omenjeni snovi in rastlinske izvlečke, ki jih bolniki dodajajo mleku. To pa še poveča zdravilno delovanje. Zanimivo je, da toplo mleko s kandis sladkorjem in medom zdravi prehlad. lep izlet naših kmetov Izleta, ki so ga oriredile 29. in 30. avgusta Kmetijska zadruga, Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov v Velenje, Celje in Ljubljano, se je udeležilo 100 kmetov in njihovih žena, ki so bili nad izletom zelo navdušeni. Program je bil zelo pester, sprejem pa povsod zelo prisrčen. Najprej so si izletniki, sicer naglo, ker je bil že mrak, ogledali Velenje, nato so večerjali in prenočevali v Celju. Po večerji si je marsikdo še malo privoščil štajerske kapljice, ki je pripomogla, da so se združili akordi za stare nerodne pesmi. To je bilo v soboto zvečer. V nedeljo dopoldne je bil o-bisk pivovarne v Laškem, kjer so bili vsi izletniki presenečeni spričo tako toplega sprejema. Razkazali so jim pivovarno, jih pogostili in jim poklonili še steklenice piva za potovanje. Po kosilu v Celju je bil na sporedu popoldne obisk mednarodne vinske razstave v Ljubljani. Najprej so si zlasti vinogradniki ogledali stroje za kletarstvo, nato pa je vse mikalo v paviljon, kjer je' bila pokušnja vin vsega sveta. Take priložnosti ni povsod in vsak dan. Zato jo ie bilo treba izkoristiti. Prav tako je bila lepa priložnost, da so si lahko privoščili razne specialitete srbske kuhinje, ki zahtevajo, da jih zaliješ z dobrim vinom. Obisk vinske razstave pa je bil razen tega zelo poučen za vinogradnike in jim je bil v spodbudo za umno kletarstvo in skrb za vino. Naslednjo nedeljo je vinsko razstavo obiskalo še večje število nas® ljudi s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije, "si so dejali, da bodo prišli tu® prihodnje leto in da bodo nagovorili še svoje prijatelje ter znance, ki so letos zamud® Novi motokultivator ZAF Naši kmetje se precej zanimajo za novi motokultivator ZAF, ki je bil prvič v ltaW razstavljen na Kmečkem ta' boru na Opčinah in o katerem smo že nekaj napisali,v flaSl prejšnji prilogi. Zaradi tega bo Kmetijska zadruga, ki ima zastopstvo za prodajo tega motokultivator-ja, organizirala od 13. oktobra, verjetno za cel teden, prt^S? ni prikaz za delo in upravljanje s tem strojem. Vsa poja nila, navodila in praktični Pn' kaz bo zadruga nudila brez- plačno. Priporočamo pa, naj se interesenti prej prijavij0’ tudi po telefonu (94-386). Obnovite članske izkaznice Kmetijska zadruga obvešča svoje člane, da jih bo v P hodnjih dneh obiskal njen poj oblaščenec, da bi obnovili svojo člansko knjižico, člani b do imeli razne olajšave pri » kupih, če bodo pokazali sV0‘-e člansko izkaznico. Tako J sklenil upravni odbor na sv -ji zadnji seji v okviru sklep , občnega zbora. Oktober da groza dober. lih rastlin, katere razmnožujemo s potaknjenci in jih v začetku zelo malo ali sploh ne zalivamo, tradescantio moramo gojiti od potaknjencev naprej vedno v vlagi. dr. T. J. pritoki, so uredili že pred leti, uredili pa bodo tudi potoke, ki se z drugih okoliških pobočij stekajo v Vanganelsko dolino. Novo umetno jezero je izredno pomembno za obalno kmetijstvo na Koprskem. Zgradili so ga, da bi omogočili namakanje 120 hektarov obdelovalne in zelo plodne zemlje v Vanganelski dolini, ki je do sedaj trpela zaradi suše ali pa poplav. Jezero bo omogočilo redno in celotno na-nakanje v vsej dolini, kjer se bo razvilo intenzivno pridelovanje zlasti povrtnin. V jezeru bodo gojili ribe, u-redili pa bodo tudi cesto iz Kopra, ki je zelo blizu. Tako bo umetno jezero prav gotovo postalo tudi privlačna turistična točka. Mleko proti revmi Nesladkano mleko ugodno deluje proti išijasu in revmi, če se ravnamo po navodilih in 10 dni zaporedoma pijemo mleko. Najboljši učinek je, če zjutraj na tešče popijemo pol litra mlačnega mleka in šele Tradescantia ■ skromna in priljubljena Koromač pa je najbolj o* slan zaradi svojih zdravilu učinkov. Kneipp piše v svoj njigi o koromaču med drug tole: «Koromačevega zrnja u bi smelo manjkati v neme domači lekarni, saj so boi čine, pri katerih nam Jon’8trl! vse prepogostne. Mislim nau rek na koliko z vsemi p°J®’ ’ ki jo spremljajo. Tudi na PJJ čih bolnim priporočam koro* mačev čaj. Uporabljamo P ga tudi pri naduhi in oslo skemu kašlju, pri migreni > pri dozdevni božjasti. - •»• zv.a rek iz koromačevega semen je zlasti koristen pri kope* . za oči in vnetju v vratu oz roma grlu. Nevihte v oktobru povedo, da zima mokra bo. čez pol ure zajtrkujemo. O tem zanimivem mlečnem zdravljenju je pisal ameriški zdravstveni list. V Ameriki prodajajo lekarne tudi rudninske Tradescantia je poleg aspi-distre, o kateri smo že govorili, ena od najbolj priljubljenih in istočasno skromnih sobnih rastlin. Ni zahtevna niti glede svetlobe niti ne glede zemlje. Dobro uspeva v vsaki zemlji, čeprav ji najbolj prija dobra vrtna zemlja bogata na humusu. Najbolj u-speva v svetli, ne sončni legi, in če ji dobro zalivamo. Tradescantia ima poleg aspara-gusov raje več vlage kakor pa suše. Uspeva celo v sami vodi v posodah, s katerimi gospodinje okrasijo stene, ali notranja okna sob. Tradescantia je povešavka in zato jo moramo postaviti tja, kjer se bodo lahko njeni poganjki razvijali. Koliko vrst teh okrasnih rastlin poznamo? Tradescantia izvira iz tropskih krajev, kjer bujno uspeva več kot 20 sort te rastline. Po primorskih dvoriščih dobimo eno od najbolj revnih tovrstnih rastlin. Imenujejo jo «mizerija». To je povešavka dejansko cmizeme* zunanjosti Je pa taka, ker jo nihče ne neguje Danes poznamo izredno lepe sorte tradescantie. Razen zelene širokolistne sočne in pisane tradescantie z rdečkastim steblom ter vijoličastim spodnjim delom listov, poznamo izredno lepe z vijoličastimi listi, zebrinke s srebrno progastimi listi in druge. Tradescantio razmnožujemo s potaknjenci, tako da jih ukoreninimo v vodi ali pa jih posadimo naravnost v zemljo. Starim rastlinam ogolijo poganjki in zato je najbolje, da jih vsako drugo leto obnovimo. Poganjki naj imajo 3 do 5 očes. Dve očesi pustimo nad površino zemlje, ostalim od-ščipnemo liste in jih vtaknemo v zemljo. Za razliko od osta- Koromae V naših krajih je ta dišavnica že od zdavnaj znana in povsod razširjena. V glavnem jo gojimo zaradi semena, ki se posušeno uporablja za začimbo k raznim jedem. Vendar pa se koromačevo steblo pripravlja tudi kot samostojna jed, oziroma kot prikuha. Endivija... za zimo Ker nam je za to, da iz zemlje dobimo čimveč, se sprašujemo, kaj naj bi gojili in odnesli na trg. Potrošnja povrtnine raste, za jesen in za zimo bi pri nas prišle v poštev nekatere so-latnice (radič, motovilec itd.), a najbolj endivija ali rezva, ki se da gojiti na večji površini. Na polju sledi zgodnjemu krompirju, grahu, fižolu itd., torej rastlinam, ki zapuščajo polje junija — julija, in jo pridelamo septembra — oktobra. Endivija najbolje uspeva v zemlji, ki je bogata na prsLeni-ni (humusu), ljubi tople in zavetne lege ter vlažno ozračje. Ce nismo gnojili predhodnici, je treba njej, in sicer z dobro uležanim gnojem; če tega ni natrosimo na vsakih 100 kv.m 3 kg amonijevega nitrata, 4 kg superfosfata in 5 kg 40-odst. kalijeve soli. Endivija je za kalij posebno hvaležna, za klor pa občutljiva, zato pa trosimo kalijevo sol dovolj zgodaj, da se klor zgubi v zemljo in ji škoduje. in Endivijo redno okopavamo v suši zalivamo. Belimo le ^ rasle rastline. V ta namen J. povežemo z rafijo, in sicer r . ko rastlin, kolikor jih Pre 0. doma rabimo. Rosnih in ** krih rastlin ne vežemo. pove" n. im laai/iiu lic vcii®««. rflO- zane glave lahko malo osipa11 Je več sort endivije: eskarjolka, rumena eskarjoi ’ dečkova glava (bubikopf). P.jga ška mahovka. Prva je naJb° Jza sorta za prezimovanje, druga beljenje in jesensko potrosnj.’ tretja je odlična jesenska e vija, mahovka pa je zelo j pernata. Za vzimovanje ras*. n izrujemo s koreninami. 0 jih damo v pesek, jih pu® nekaj dni veneti, da se cez mo bolje ohranijo. Spravlja jih v suhem vremenu in k° rosne. Vzimimo jih v gnoj" tl. na gredah žimnicah ali v *: jj Pridelamo na 1000 kv.m ?? do 20 q, glave pa tehtajo 30 do 50 dkg. Ko smo grozdje pripeljali v klet... ••.da bomo imeli zdravo in dobro vino Ohranili se bodo krasni vrtovi na Kolonkovcu Kdor dobro vino hoče imeti, nai umno ravna z njim v kleti! Ftfsgkd naših vin, bodisi na Tp?u ali v trgovini, nam naj-'fosrat pove, da' naši marlji-vinogradniki nimajo zadost-sa znanja glede predelave klpfta’.ki ga zahteva moderno JTVo in brez katerega ni Soče pripraviti dobro in ti rf70 v*no- Večkrat je opazi-. da so ta vina motna, moč-rion-?ve barve, naklonjena po-wvitvi, čudnih priokusov. Ne moremo reči, da je današnji ten °*Snil? P°stal izbirčen in širin ’ , mveč je tudi on napre-vsem \n se ne zadovolji več z 2aW ker je domače, temveč loč *Va °d te§a domačega do-n lzSled in okus, kar povelj,. njegovo vrednost in do-tu,-; ° ter ga postavlja pred Jim vinom. Da bi prišli do s* in takšnega vina, mora-diio ?0stevati nekatera navo-p' kl Jih bomo navedli, oči ko smo pregledali in en yso Posodo, klet in dru-Dri?r°aje: ki ga bomo rabili brntrgatvi. moramo še klet dota zažveplati jo in smo nared za trgatev. Izlj.^kitite preveč s trgatvijo. Ho so Pokazale, da ravne im nje dni Pred trgatvijo, je v!!13:?10 lepo sončno vreme, dav, °®1-- ' se v tem mesecu z 5§» Slo in vinom pravilno Potem je gotovo, da imeli v kleti dobro iT> ^tavo ,,, ■ “■«=»--------— > no’ 2ato še enkrat ' !%i J/8111.0, naj se vinograd-' ^ trdno?^? po svojih starih naj nm visi rep klavrno na- vzdol. Važen znak zdravja pri domači živini je tudi ješčnost. Vse vrste naše domače živine se priučijo na točen čas obrokov. ki jim jih polagamo. Ce zamudimo uro ob kateri je žival navajena prejemati hrano, izraža vsaka žival na svoj način svojo nezadovi ljstvo. Podano krmo zavžije živina s tekom. Po zunanjem videzu in razvoju živali pa sklepamo če posamezna živel krmo s pridom izkorišča. Ješčnost m izkoriščanje krme nam služita kot dokaz zdravja naše živine. Naše bralce naj opozorimo še na prežvekovanje. Prežvekovanje enega obroka traja s prestanki približno dve uri. Pri hoji prekinjajo prežvekovalci ta način prebave in jo nadaljujejo, kakor hitro obstanejo. Pomniti moramo da je prežvekovanje zelo važen znak zdravja pri prežvekovalcih. O zdravju prebavnih organov nam govorijo tudi redno praznjenje čreves (pri konjih 3-10, pri govedu 12-18, pri mesojedcih 1-2 krat dnevno) ter videz, oblika in gostota blata. Gostoto moramo presojati v zvezi s krmo, ki jo pokladamo živini. Gotovo ne bo blato gosto. če bomo živino krmili s travo ali s suhim senom iz močvirnatih travnikov V zvezi s presnovo, ki se dogaja v telesu, je tudi seč. s katerim odlaga telo zanj strupene sestavine hrane Količina seča, ki ga žival izloča dnevno je pri konjih približno 4-5 litrov a pri govedu 6-12 litrov Za zdravje posamezne živali je važna barva seča, njegova pro- sojnost in vonj. Vonj seča je pri vsaki živali svojstven Barva seča je pa pri vsaki živali več ali manj rumenkasta. Važen odraz zdravja naših domačih živali so tudi dihalni organi. Pravilno dihanje presojamo po širjenju nosnic ali gibanju prsnega koša. Dihanje pa moramo opazovati in po njem presojat; zdravje živali samo v času ko živali mirujejo in ne prej kot pol do eno uro no prestanem delu Število vdihov oziroma izdihov znaša pri zdravih živalih na minuto: pri konju 10-14 pri govedu 12-18 pr: osu 16-18 pri sviniah 15-20 pri ovc-h in kozah 20-25 in pri perutnini 8-28. Enakomerno dihanje ki se giblje v teh mejah, je znak zdravja. Važen znak zdravja naše domače živine je tudi telesna toplota. Dokler ljudje še niso poznali toplomera so meril; telesno toploto živali s polaganjem rok na različna mesta telesa. S polaganjem rok na nosnice, ušesa, roge in spodnje dele nog si pomaga marsikateri živinorejec še danes. Pri povišani temperatur; je namreč toplota neenakomerno razdeljena po telesu ter so zgoraj navedena mesta navadno vroča. Pri govedu in psih opazimo v primeru vročine tudi suh smrček. La prej naveden način merjenja toplote je samo približna in po njej še ne moremo presojati resnosti bolezni. Pri kužnih boleznih je posebno važno u-gotoviti višino telesne toplote, ki jo lahko izmerimo samo s toplomerom S toplomerom, ki bi ga moral -meti vsak živino-rejec, merimo pri živalih te- sno toploto tako, da v tak« io ovlažen ali še bolje n . ko pooljen toplomer v ico. Pri konju se zavarU£ io pred udarcem s tem, 5nju dvignemo in drz“ rednjo nogo kvišku med «* njem. Govedo običajno j dopušča tak način m?" a toplote. Druge vrste z svinje, ovce in pse 08 '10. imo pri tem opravilu V" ti na hrbet Pri vtikanju ^ omera v zadnjico m° ti zelo previdni .da ne ^ mo sluznice črevesa a« predremo črevo. ^ Telesna toplota ie Pri f h živalih naslednja: slih konjih 37.5 do 385 ^ n.i C pri žrebetih 3'-® g. 5: pri govedu 38,5 d ■ •i teletih 38,5 do 40 5. v -cah 38 5 do 39,5: pn ,5 do 40.5: pri svinjah ) 39.5: pri psih 38 do 'i mačkah 38 do 39 5. itnini 40 do 43 stopinj ■ ^ Telesna toplota se menja ^ pri živalih pod zU.n*"V divi Običajno je zmtraj ,u kot zvečer. Po težkem z9 telesna toplota dvig* ^ ‘kaj desetink stopinj • ^ »njih po dirkah celo zstojj. opinje. Pri živalih, ki in, poleti v soparnih m iraste telesna toplota opinje jpj- Poleg teh je še mnog h znakov, na podlagi ti vešče oko živinor J tatlje i presodi zdravstven ojih domači Živah- čjo pozornostjo bo«* n. /inorejci opazovali \? ače ž!vali. tem laze tovili morebitne m" - LjL TEDEN Sporočilo vlade, da bodo jesenske upravne volitve 22. novembra letos, je sprožilo predvolilne priprave raznih strank, ki so v ostalem že prej bile do neke mere aktivne v zvezi z volitvami. Dne 18. t.m. se je' sestal odbor tržaške federacije KPI, ki je razpravljal o programih in kandidatnih listah tako za pokrajinske volitve kot za obnovo okoliških občinskih svetov. Odbor se je tudi izrekel za sestavo občinskih list v o-koiiških občinah, da se tem občinam ponovno zagotovijo demokratične uprave. Tudi odbor tržaške federacije PSI je na svojem sestanku 23. t,m. odobril kandidatno listo za pokrajinske volitve in proučil listi za občinske volitve v Dolini in Nabrežini. Končno se je v petek 25. t.m. sestalo tudi pokrajinsko vodstvo PSDI in odobrilo seznam kandidatov za pokrajinske volitve, načelno pa je tudi odobrilo programa za pokrajinske volitve in za volitve v mil.iski in devinsko-nabrežinski občini. V deželnih organih so se nadaljevali razgovori pristojnih odbornikov za sestavo deželnega gospodarskega načrta, za kar je še posebej zadolžen odbornik Cocianni. Računajo, da bodo proučevanja za sestavo načrta trajala dve leti, nato pa se ga bodo šele lotili pripravljati. Deželni odbornik za trgovino in industrijo dr. Marpille-r° pa je v sredo sprejel ravnatelja italijanske družbe za ladjedelnicah in v Arzenalu. Delavci so na javnem zborovanju na Trgu sv. Antona ponovili svoje zahteve glede izplačila proizvodne nagrade. V začetku tedna so stavkali tudi delavci v kamnolomih, ki pa so nato stavko začasno prekinili. V ponedeljek je nenadni zračni vrtinec opustošil manjše področje pri Devinu kjer je razkril tri hiše, izrul več dreves ter potrgal telefonske in električne žice. škoda je precejšnja in devinsko - nabrežin-ska občina, ki je oškodovancem takoj priskočila na pomoč, je tudi izdala poziv na prebivalstvo za zbiranje pomoči. Dr. Mazza je poslal med prvimi devinsko - nabrežinskemu županu 150 000 lir. Z zaključkom popravnih maturitetnih izpitov in z zaključkom vpisovanja v šole vseh vrst, od otroških vrtcev, do višjih srednjih šol, se bo v četrtek, 1. oktobra začelo novo šolsko leto, v katerem želimo vsem šolarčkom in dijakom veliko uspehov, hkrati pa jim priporočamo, naj se učenja lotijo že koj od začetka pouka, da jim bodo zadnji meseci šolskega leta lažji in da ne bodo povzročali staršem nepotrebnih skrbi, saj imajo dovolj težav že stroški, ki jih terja šola. Zastoj v gradbeništvu je tudi na Goriškem zbudil zaskrbljenost, ker se je že začela pojavljati brezposelnost pri delavcih te stroke. Zato je imel SPOMINI NA VELIKE IN SLAVNE DNI PRED DVAJSETIMI LETI Prvi partizanski pohod v Beneško Slovenijo Zbiranje brigad in prehod čez Sočo - Ostre borbe na Kolovratu in prvo srečanje z beneškimi Slovenci - Neprestani boji - Navdušenje in radodarnost ljudstva transalpski naftovod in mu iz- iv smislu nedavne vladne okrož-javil, da je deželni odbor še Ihice pokrajinski posebej zainteresiran, da se čimprej ugodno reši vprašanje gradnje naftovoda in da so de-rr'ne oblasti predlagale, naj bi b’lo izhodišče naftovoda v ža-',0!isk°m zalivu in ne pri rtu FHobba. Odbornik Marpillero je obiskal tudi ladjedelnico Fel-peev, kjer se je seznanil s težavami tega obrata, kasneje pa se je razgovar.ial tudi s predsednikoma goriške in tržaške trgovinske zbornice. Spričo dejstva, da dežela zaredi pomanjkanja določenih zakonskih inštrumentov še vedno ne more v polni meri izvajati svojih polnomočij, so deželni Svetovalci KPI naslovili na deželni svet resolucijo, v kateri se zahteva naj vlada čimprej irda norme, ki bodo omogočile deželni vladi, da bo takoj razpolagala s sredstvi, ki ii priti-čejo na podlagi člena 49 statuta. V resoluciji so še druge zahteve in pa obveza za komunistične predstavnike v paritetni komisiji naj ne dopustijo omejitvenih razlog črke in duha statuta. Predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini je odpotoval v Ltibeck (Zah. Nemčija), kjer se je udeležil manifestacije »Italija pozdravlja Llibeck«. Na tržaškem županstvu so se sestali načelniki svetovalskih skupin in razpravljali o gospodarski konferenci za Trst, ki jo pripravlja tržaška občinska u-prava. O dosedanjih pripravah za to konferenco je poročal odbornik dr. Gasparo, ki je tudi sporočil, da so raznim gospodarskim ustanovam, združenem in posameznikom poslali obrazce, na katerih bodo dali svoje predloge v zvezi s to gospodarsko konferenco. Občinska svetovalca PSI Pitani in Hreščak sta uspešno posredovala pri pristojnem občinskem odborniku Verzi glede raznih vprašanj Lonjerja, med katerimi so vprašanje kanali-žacije, odnašanje smeti in ojačanja električne razsvetljave. Z Bleda so se vrnili tržaški slovenski profesorji in učitelji, ki so se udeležili 10-dnevnega seminarja, predvidenega po sporazumu v italijansko-jugoslo-vanski mešani komisiji. Seminar je vsestransko uspel, naši solniki pa so bili deležni velike pozornosti. Glede nekaterih šolskih vprašanj v tržaški občini je imel pristojni občinski odbornik prodor Romano tiskovno konfe-renco, na kateri je predvsem Pojasnil kakšen je položaj ob-fclnskih otroških vrtcev ob no-gem šolskem letu, pri čemer je tuH indirektno odgovoril na razne napade ob otvoritvi ene ?fkcije slovenskega vrtca v Ul. "Onadoni, v katerega se je do-TeJ vpisalo že 24 otrok. Dejal Je. da zaradi tega italijanski vrtec ni prav nič prikrajšan, saj bo namesto ene sekcije v U1- Donadoni, dobil kar dve sekciji v Ul. Vasari. Povedal je “bdi, da obiskuje občinske otroške vrtce 44 odst. vseh otrok v občini in da doseže povprečja dnevna prisotnost otrok v 50 odstotkov vpisanih. ybš!rno je prof. Romano poro-budi o stanju šolskih poslo-P*J. pri čemer je dejal, da ob-a‘ha ni mogla uresničiti vrste *v°jih načrtov glede gradenj, ser se gradbeniki zaradi nizkih c®h niso udeležili licitacij za Oddajo del. Omenil je tudi, da "bčina sedaj pripravlja 13 novih načrtov in da bo pospešila jgkatera dela, ki so v zamudi a11 v zastoju. Na svoji redni seji v četrtek i* predsedstvo 8KGZ sklenilo, aa se bo izvršni svet SKGZ se-?.lai 8. oktobra, ko bo razpravici p desetletnem obračunu ‘ondonskega sporazuma ter o vrsti aktualnih vprašanj, med katerimi je tudi vprašanje bližnjih volitev. Sindikalno življenje se Je nepričakovano zaostrilo pred kon-6m tedna, ko so v petek brez predhodne napovedi stopili v •avko delavci in uradniki v predsednik dr. Chientaroli pretekli ponedeljek sestanek z deželnim odbornikom Masuttom, s katerim sta proučila vprašanje javnih gradenj na Goriškem. Dotaknila sta se tudi prometnih problemov, zlasti ureditve cest in gradnje avto ceste Gorica-Ljub-ljana. Ob tej priliki je predsednik pokrajinske uprave ugotovil, da pokrajina nima denarja za popravilo cest v Doberdob in Steverjan ter bi bila nujno potrebna pomoč dežele m države. Tudi občinska uprava v Gorici _ je na zadnjem sestanku izvršnega odbora obravnavala gradnjo cenejših ljudskih hiš v okviru urbanističnega načrta. Na področju občine bodo rezervirali za javne in zasebne gradnje nekaj nad 100 ha zemljišča, katerega cena bo vezana in se ne bo mogla višati. S tem v zvezi so v štandrežu že določili štiri ha zemljišča na Rojah za gradnjo industrijskih objektov in tam že gradijo e-lektrično kabino in tovarniški objekt za livarno Prinzig, ki se bo preselila iz mesta. Preteklo nedeljo je po daljšem presledku gostoval v Gorici Slovenski oktet iz Ljubljane. Popoldne je nastopil v Katoliškem domu v Drevoredu XX. septembra. Pred številnim občinstvom so pevci zapeli vrsto umetnih, klasičnih in narodnih pesmi ter morali nekatere ponoviti, oziroma dodati. Zvečer pa so bili pevci gostje prosvetnega društva «Briški grič« iz števerjana. V prostorih društva so ljubljanski pevci in domači prosvetarji ustvarili prisrčno vzdušje. Tudi tu so pevci zapeli nekaj lepih pesmi. Komaj so se v tekstilni tovarni v Podgori malo oddahnili, ko je začasno bila odstranjena nevarnost odpustov, že se pojavljajo nove težave. V soboto so v treh oddelkih tovarne ustavili obratovanje, s čimer se je delovni tednik skrčil na 40 ur. Istočasno pa so delavkam naložili še hitrejši proizvodni ritem, čeprav je bil že dosedanji pretežak, oziroma preoster. V Brdih so te dni začeli s trgatvijo; grozdje je lepo in zdravo ter obeta dobro vino, z več sladkorja in manj kisline kot lani. Žal pa je v kleteh vinogradnikov še vedno več kot polovica lanskega pridelka, ki ga nekateri skušajo odprodati v osmicah, ker ne bodo imeli prostora in posode za novino. čeprav je bilo v začetku 1943. leta že vsakomur jasno, da fašistični vojaški ustroj ne bo mogel več dolgo zdržati ob svojem močnejšem nacističnem zavezniku, je bil zunanji videz še vedno tak, kot da gre vse «v najboljšem redu«. Tako je izzvenevalo v u-radnih vojaških poročilih, v dnevnem tisku, v javnem življenju nasploh. . V resnici pa se je že povsod krhalo, drobilo in lomilo. Posebno je bilo to izrazito pri nas, kjer so se partizanske akcije po Primorskem vrstile že drugo leto. In v to vzdušje spada tudi ona velika partizanska akcija, ki je znana kot prvi partizanski pohod v Beneško Slovenijo. Bilo je to v maju 1943, torej skoraj pol leta pred kapitulacijo. Pohod je vodil general Jaka Avšič, ki je njegov potek na drobno orisal. Ko danes — ob nih meja, koder žive Slovenci, da bi se s tem ustvarili tudi pogoji za nadaljnje širjenje antifašističnega razpoloženja med italijanskim ljudstvom v Italiji. Za to akcijo sta bili določeni brigadi Simona Gregorčiča in Ivana Gradnika, ki sta nastali iz Južnoprimorskega in Severnoprimorskega odreda in sestavljeni iz borcev s Krasa, iz Istre, Vipave, Trsta, tolminskih in bovških krajev, Brd, Banjške planote in drugih krajev Primorske. Pohod se je začel že med samim zbiranjem sil v brigade, kajti vsaka četa, vsak bataljon si je moral utirati pot na določeno zbirališče. Ostri boji so se vršili že na Lokovcu, v Bači, na Prodih pod Voglom, v Trnovskem gozdu, pri Ajdovščini, na Leipežu in drugod. Ko je bilo formiranje brigad končano, sta obe brigadi hkrati prekoračili So- NADA CAREVSKA: Benečija V samotni grapi mala četa ždi. Dež Uje. Megle težke, sive sp vlačijo nad njo od jutra do noči... «Pst, fantje, kdo prihaja spet?» «Poglej jo babnico! Gotovo kaka špija!» «Vrag vsemi te, prekleta Benečija!» iz naših ust razlega se šepet. V obleki črni, sključena od let in od bremena, ki ga je nosila, je plaho k naši četi pristopila in v nas uprla zmedeni pogled. «Hej, mamica, kaj iščeš tod okrog?» «Prinesla v košu sem vam malo kruha in jabolk. Sama špiža suha. To, kar nam dal je ljubi bog...», je rekla, vsa izpita od nadlog. A nam, ki lačni in prezebli tu smo ždeli, se zdelo je, da smo tedaj prejeli najbogatejši dar iz njenih velih rok... dvajsetletnici nacističnih grozodejstev v Nemah, Ahtenu, Fojdi in Torlanu — obujamo spomine na one tragične, hkrati pa tudi tako slavne dni, prav gotovo ne bo odveč povzeti iz spominov Jake Avšiča nekaj zgodovinskih podatkov iz te slavne dobe. Osvobodilno gibanje je ob koncu zime 1942-43 na Primorskem tako naraslo, da je bilo potrebno partizanske čete in bataljone združiti v brigade in iz lokalnega bojevanja preiti na večje operacije. Po izvršenem formiranju brigad Je bilo sklenjeno, udariti čez Sočo v Beneško Slovenijo, z namenom očistiti Brda in Beneško Slovenijo pred sovražnikom, vršiti mobilizacijo in oborožitev, hkrati pa zanesti osvobodilno borbo do skrajnih zahod- čo. Gregorčičeva brigada Je šla skozi pesnikovo rojstno vas Vrsno, pri vasi Kamno šla čez most in odšla čez Fone na Kolovrat. Gradnikova brigada pa se je zbrala na pobočju Lemeža, prekoračila Sočo pri Čezsoči in odšla v Drnohlo Pred ponovno združitvijo bi morali brigadi izvršiti širokopotezno operacijo za uničenje fašističnih postojank v vaseh, ki leže ob gornjem toku Idrijce in ob pritoku Nadiže. Prvi objekti so bili postojanke Livek, Kraj in Dreka. Po tem načrtu Je Gradnikova brigada izvršila premik iz Drnohle čez Stol in Sužid na pobočje Mrzlega vrha v bližino vasi Livek. Poveljstvo v Padovi pa je zvedelo za namene obeh partizanskih enot in je izdalo ukrepe, da se iiiiMitiiiiiiimiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiMimii PREDLOG ODBORA ZA OBNOVO OBČINE HRANA najnujnejša dela v občini Prejeli smo: Podpisani občinski svetovalci si vljudno dovoljujejo predložiti temu občinskemu odboru naslednje probleme, ki naj jih ta prouči, v kolikor so brez drugega javne koristi in kot ta ki potrebni nagle rešitve: 1. Razširitev avtobusne službe (proga Platišče-Videm) v obeh smereh na kraj Brezje (Montemaggiore) in ga tako iztrgati iz njegove osamljenosti, ki mu povzroča znatno gospodarsko škodo; 2. Razširitev avtobusne službe (proga Viskorša-Videm) v obeh smereh na kraj Krnah-ta (Cornappo), ki je prav tako izoliran. 3. Ustanovitev poštnega urada v krajih Viskorša (Monte-aperta) in Prosnid (Prossenic-co), zakar so že bili storjeni ustrezni koraki, a je zadeva zatem iz neznanih razlogov zastala ; 4. Izgraditev brvi čez hudo urnik Krnahto v kraju Debe-leži (Debellis), s čimer naj bi se poljedelcem omogočilo, da bi za dosego svojih polj in pašnikov na nasprotnem bregu hudournika ne bili več p rimo-i””M onravlL't‘ tako do’ge poti; 5 1 g rtditev greznične nr.ps- ljave v kraju Platišče (Plati-schis); 6. Ureditev in istočasno razširitev ceste Tipana (središče) — Pozore (Borgo di Sopra) — Par Križu (križišče pokrajinske ceste proti Platišču), tako da bi ta postala uporabna za redni avtobusni promet tudi v tej smeri; 7. Izgladitev in asfaltiranje trga pred župno cerkvijo v Ti-pani, tako da bi se trg sam polepšal in postal bolj- pristopen in bi deloma mogel, v predvidevanju turističnega razvoja, odlično služiti tudi za parkiranje motornih vozil; 8. Obnovitev starega «Mostu čez Nadižo» (Ponte sul Nati-sone) med Platiščem in Bregi-njom, da bi se čez obmejni blok, ki se nahaja na mostu samem, v obeh smereh omogočil prehod tudi motornim vozilom; obnovitev mostu bo v dobršni meri tudi v prid turističnega razvoja in trgovinske izmenjave, posebno če bo poskrbljeno za ustanovitev avtobusne proge med kobariškim okolišem in tipansko občino, ki je predvsem potrebna, da se razvije tako v turističnem kot trgovinskem pogledu, če hoče odpraviti svoje težke go- spodarske pogoje; 9. Izgraditev kakih dveh kilometrov dolge ceste na odseku Most na Nadiži-Prosnid, kar Je bolj kot kdajkoli nujno in potrebno; to bo nedvomno tudi prispevalo k vzpostavitvi tiste doslej neobstoječe povezave med Prosnikom, ki je najbolj pozabljen in spričo tega tudi najbolj reven kraj, in Platiščem po eni, kot tudi med cbema omenjenima krajema ter kobariškim okolišem, in še posebno med kraji Breginj, Logje, Sedlo, Stanovišče, Bor-jana, Potoki, Kreda in Robič, ki gravitirajo proti isti dolini, po drugi strani; 10. Storiti potrebne korake, da se v tipanski občini ustanovi srednja šola in tako omogoči kar najbolj cenen pouk ter odpravi nujnost obiskovanja oddaljenih šol; 11. Ustanovitev strokovne šole, da se mladini omogoči pridobitev ustrezne poklicne kvalifikacije. Tipana. 20. septembra 19B4. partizanski vojski za vsako ceno onemogoči prehod čez Sočo in še posebej v Beneško Slovenijo, Rezijo in Furlanijo. Zato je zbralo 20.000 vojakov in fašistov in že drugi dan po prihodu Gregorčičeve brigade čez Sočo je prišlo na Kovačevi planini na Kolovratu do spopada. Borba se je pričela zgodaj zjutraj in že dopoldne so se pričeli juriši, kajti fašistična vojska je izbrala za borbo proti Gregorčičevi brigadi najboljše enote. Te so napadale drzno in zato jih je partizansko orožje kar kosilo, tako da so bili pozneje napadalci bolj previdni in se zaceli zbirati pod zaščito težkih strojnic in minometalcev v bližini partizanskih položajev. Poveljstvo brigade se je zavedalo resnosti in je poslalo prvi bataljon na juriš in nepričakovani drzen napad je sovražnika tako presenetil, da so se cele trume fašistov brez reda umikale. Sovražnik je bil odbit, vendar ne za dolgo. Prišle so jim na pomoč močnejše sile in sovražnik je temeljito pripravljal nov napad: iz smeri Tolmina in Volč je začelo sekati topništvo, z nasprotne strani pa so delali s polno paro sovražnikovi minome-talci. Kazno je bilo, da se pripravlja širokopotezen naskok in borci so se pripravljali na odločilno borbo. Jaka Avšič v svojih spominih nadaljuje: «Tudi borci so si bili na jasnem o težkem položaju Vse to nas je tesno povezalo. Vsi smo se zavedali, da moramo vztrajati na položaju za vsako ceno. Borci so se bodrili z medsebojnimi klici in si tovariško pomagali. Vsak padli ali huje ranjeni tovariš nam je bil nenadomestljiv, bližji od brata in sestre, bližji od vsega na svetu. Njihova življenja so ugašala med grmenjem topov in treski min. In to je bilo grmenje, bil je bojni klic, ki je budil naše ljudstvo k vstaji.« »Sovražnik je pričel z novim Jurišem. Zaradi ozke fronte je bil prisiljen napadati kar v zaporednih gostih vrstah. Se zadnje puškomitraljeze smo dali v borbo za ta sektor. Sovražnik je padel v naš ogenj frontalno in počez. Fašisti so padali kot snop-je. Vsak strel Je bil zadetek. Ni čudno, da smo ta dan pobili 374 sovražnikov, ki so obležali na dohodih k našim položajem « 1. r. Tomaslno Giuseppe Benlanilno Bombardicr G. Tedoldi I. Sturma V. Melissa «V kritičnem trenutku Je stopila v akcijo pripravljena rezerva in uspelo nam je, prikovati sovražnika na zemljo. Bil je u-stavljen. Vendar še ni prišlo olajšanje. Neposredna borba z bombami in puškami je trajala naprej. Sovražnik se jp med skalami še vedno približeval našim položajem. Z municijo smo morali štediti, ker ni bilo zalog. Po raznih znakih smo sklepali, da bo kmalu prišlo do novega juriša. Komandant brigade, tovariš Kajtimir, ki je bil v prvi borbeni črti, nam Je sporočil o težkem položaju na njegovem odseku. Takoj smo odredili majhen premik na nove položaje, vendar tako, da sovražnik tega ni opazil. Na starem mestu smo pustili še vedno nekaj strelcev. Na ta način smo postavili fašistom past. Ko je po nočnem ognju sovražnik ponovno jurišal na naše stare položaje, so bili ti že izpraznjeni. To je premotilo fašiste in so mislili, da smo odstopili s položaja. Brez kritja so se pričeli pomikati naprej. Tedaj smo odprli nanje ogenj in zopet so padali. Takoj nato je sledil naš juriš in fašisti so bili pognani nazai.« »Toda široko okrog nas Je bil obroč...« »..ponoči ae je brigada premaknila naprej k svojemu cilju, vendar pa na žalost brez Gradnikove, ki se Je ves dan prav tako borila pri Livku in je potem morala odstopiti v smeri Mije.« «Po tem neuspehu in težkih izgubah je postal sovražnik bolj previden. Fašisti so napolnili vse vasi po Soški in Nadiški dolini in po pobočjih Matajurja. Njihove kolone pa so hodile okrog nas kot mačka okrog vrele kaše.« »Iz vasi Mašeri, v katero smo prispeli po nekaj dneh, smo vzpostavili prvi stik z beneškimi Slo-venoi. Sprejeli so nas z vso ljubeznijo. Ko smo jim na mitingu govorili o naši borbi, so bili brezmejno navdušeni. Nekaj mlajših ljudi se nam Je priključilo.« »Pri prehodu čez Nadižo smo zopet dosegli sovražnika. Sedaj je šlo n vstop v pravo Beneško Slovenijo, v njeno osrčje. V globoki soteski Nadiže na pohodu iz Doljnjega Mršina na Črni vrh I smo udarili na sovražnika, ki je j dr/,al zasedo ob reki in na po- bočjih. Napadli smo fašiste na najbolj strmem delu pobočja. Takoj smo dobili nekaj pušk in mitraljezov. Sovražni bataljon je bežal. Drugi bataljon, ki je vršil manevrsko obkoljevanje sovražnika, je nekoliko zaostal. Zato smo se odločili za napad na sovražnikove sile ob cesti Videm-Cedad-Kobarid. Napad smo izvršili v jurišu po strmih skalah navzdol. Čeprav je sovražnik odprl močan strojnični ogenj, so naši borci takoj prebili njegovo črto. Takoj smo vrgli na drugo pobočje del svojih sil in začeli potiskati sovražnika vzdolž asfaltne ceste proti Čedadu. Hkrati smo blokirali postojanko v Stupici. Sovražnik je metal vedno nove sile v borbo, vendar se nismo hoteli spuščati v boj, ker bi tako zanemarili svoj cilj. Čakali smo le še zaostali bataljon, ki se je že razvil na zahodnem pobočju Matajurja v strelce in jurišal na sovražnikove postojanke ob Nadiži. Z desnega brega so mu pomagali naši mitraljezi. Tako smo to lepo nedeljsko popoldne zdramili beneške Slovence in jih z našo borbo opomnik, da prihaja čas vstajenja. Ko smo po končani borbi prišli na Cmi vrh, so nas ljudje pričakali v špalirju s klici: Živeli Slovenci! Živeli naši odrešeniki! Prinesli so nam hrane, vina, obleke, vsega, kar so imeli, kljub vsemu fašističnemu terorju. Tudi tu je vstopilo nekaj mladeničev v naše vrste « «Ponoči smo šli naprej. Meh potjo mi je pripovedoval tov. Jakec o svojem doživljaju na Črnem vrhu: .Sinoči me je prišla iskat neka deklica in me odpeljala k svoji stari materi. Ko sva prišla na njen dom, je stala pri štedilniku stara ženica. Približala se mi je in me objela. Motiv iz Trčmuna v Beneški Sloveniji Solze so ji lem obrazu. pričele teči po ve-.Vendar ste prišli! Kako si močan in hraber, sinko moj!’« «Od tod smo poslali v Furlansko nižino četico Italijanov, ki je prišla z nami z Dolenjske in s Krasa. Zajeli smo jih v borbah in ko so spoznali našo pravično stvar, so šli z nami in sedaj smo jih privedli na mejo njihove domovine, da nadaljujejo doma borbo proti fašizmu. Antonio, ki je bil zajet na Gorjancih, Vittorio, ki je bil zajet v Dolomitih, Franco in drugi tovariši. Želeli smo jim srečno pot in obilo uspehov pri njihovem delu za svobodo italijanskega naroda.« ((Medtem je Gradnikova brigada bila težke boje med Mijo in Stolom. Nismo ji mogli priskočiti na pomoč, ker je bila predaleč«... ...«Mi smo se zadržali na Špiku. Močne patrulje in čete smo razposlali v vse okoliške vasi. V Robedišče, Prosnid, Subid, Por-činj, Caneblo in Fojdo. Ljudje doslej še niso videli partizanov. Slišali so o njih samo iz fašistične propagande. Ko pa smo se spoznali, smo postali največji prijatelji. Dali so nam vso pomoč.« «Ves naš pohod po Benečiji so spremljale neprestane borbe s sovražnikom. Za vsako ceno nas je hotel zadržati in uničiti. Ni mu uspelo. Nemogoče je popisati vse borbe in druge dogodke na tem pohodu. Ne smejo pa ostati pozabljene borbe na Špiku, pri Ca-nebli, nad Beneškimi Brezjami, v dolini reke Učeje, na Stolu in Lemežu, obe veliki bitki na Krnu, v Reziji, pri Huminu in drugod, v katerih sta Gregorčičeva in Gradnikova brigada pisali slavne strani naše zgodovine.« iiii)MiMMiiM(iiiiiiMiiti|iimi(i(iiii(i)i)iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim(i(iiiiMiiiiiiliimiiiiiiiMiiiiiii)i)iiimiiiiMiii)iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiuiiiiitiiiiiijiiniiiiiii Z DVEMA DIVIZIJAMA PROTI OSVOBOJENEMU OZEMLJU Pred 20 leti so nacifašisti požgali Neme, Ahten in Fojdo Prve kazenske odprave ■ Trdovraten odpor vseh partizanskih formacij Umik vojske in maščevanje nacistov - V hlevu sežgejo 36 živih oseb Pogled na cerkev v Subidu nad Ahtnoro, ki zo jo nacisti požgali leta 1944 Slovenske partizanske enote in garibaldinske ter ozopovske partizanske formacije so v letu 1944 bile v nekaterih predebh Beneške Slovenije tako rekoč gospodarji. To nacistom ni šlo v račun in so zato poslali proti partizanom najprej vlasovce. Ko na so partizani ta odbili, je 25. avgusta 1944 zg-čela prodirati v 3eneško Slovenijo dolga kolona oklepnih voz esezov-cev in fašistov, ki jim Je uspelo prodreti v Torlan. Tu so se nacisti in fašisti znesli nad neoboroženim, ljudstvom, požigali in pobijali, v nekem hlevu zažgali 36 živih ljudi. Po opravljenem delu so se spet vrnili na svoja izhodišča. V naslednjih dneh so prišli spet vlasovci in 28., 29. in 30. avgusta so se med njimi in partizanskimi enotami vršile ostre borbe, dokler ni prišlo 31. avgusta do odločilne bitke, ko so partizanske enote psvql?odile Neme. S tem se Je ustvarjala ža nekakšna majhna partizanska republika, osvobojenp ozemlje,, ki Je segalo vse od Čedada do* Breji-nja in Cente. To pa nacističnemu Subid v občin) Ahten, potem ko so se nad njim znesli nacisti poveljstvu prav gotovo ni bilo po volji in to iz strateških kot tudi gospodarskih razlogov. Zato je 27. septembra 1944 poslalo proti »vzhodnemu osvobojenemu ozemlju«, kot se je tedaj ta, osvobojeni dpi Beneške Slovenije imenoval, dve izbrani diviziji, odnosno 30 tisoč vojakov, ki so osvobojeno ozemlje napadli z vseh strani. Borba Je bila prav posebno ostra v Sedigli pri Centi ter v Nemah > pri cerkvici sv. Marije. Partizani so se dolgo upirali, zdržali so ves dan in šele okoli 20. ure zvečer se je sovražniku posrečilo prodreti, v dolino Grivo in obkoliti Fojdo. V takšnih razmprah so se morali partizani umakniti. Neme so zapustili 28 septembra in se umaknili proti Krnici in Vipavi. Nacisti in fašisti so na svoj način zagospodarili po vaseh in spot se je začelo klanje, požiganje, na vrsto, so prišje množične aretacije in deportacije v nemška koncentracijska taborišča Vasi Neme, Ahten, Fot do in Sediglo so požgali do tal. Del prebivalstva se Je umaknil v hribe, in ko se je nacistično besnenje poleglo, so se posamezniki vračali na > svoja pogorišča, vendar v prepričanju, d« bo tudi naclfašističhemu in iaši stičnemu zlu konec. Vreme včeraj: najvišja temperatura 22,1, najnižja 15.1, ob 19. url 20.2; zračni tlak 1022.2 stanoviten, vlage 73 odst., veter jugozahodnik, 4 km, nebo eno desetino pooblače-no, morje skoraj mirno, temperatura morja 21.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 27. septembra Damijan Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 17.54. Dolžina dneva 11.57. Luna vzide ob 21.32 in zatone ob 12.32 Jutri, PONEDELJEK, 2«. septembra Venčeslav S SPREJEMOM ZADEVNEGA DOPOLNILNEGA ZAKONA Občinam omogočeno najetje posojil za praktično izvajanje zakona 167 Novi zakon omogoča občinam najetje posojil za nakup zemljišč za gradnjo ljudskih stanovanj in urbanističnih naprav Senatna komisija za finance in zaklad je na zakonodajni stopnji sprejela zakon o uveljavitvi zakona «167», ki omogoča občinskim upravam, da zasežejo določena stav-bišča za gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj. Zakon, ki ga je sedaj sprejela omenjena senatna komisija, pooblašča občinske uprave, da lahko najamejo posojila za uresničitev izdelanih in odobrenih gradbenih načrtov na področjih za zidanje ljudskih in ekonomskih stanovanj. Kot smo že svoj čas pisali, imajo občine na osnovi zakona «167» možnost, da si zagotovijo, tudi z razlastitvami, najmanj 50 odstotkov stavbišč, ki so vključena v gradbeni načrt področja za ljudska in ekonomična stanovanja, da jih lahko nato odstopijo ustanovam in zasebnikom, ki se obvežejo, da bodo zidali ljudska in ekonomična stanovanja. Na področjih, določenih za gradnjo teh vrst stanovanj pa so občine dolžne, da na svoje stroške poskrbijo za vse urbanistične naprave. Zakon «167» pa ni pooblaščal občinskih uprav, da lahko v te namene najamejo posojila pri Blagajni za vloge in posojila (Cas-sa Depositi e Prestiti). Zato je bil sedaj izdan zakon, ki to pomanjkljivost odpravlja. Novi zakon določa tudi, da bodo občinske uprave lahko vrnile posojilo v 12 letih. Na prošnjo občine ali pa zadevnega konzorcija občin, bodo začetek odplačevanja lahko določili po dveh letih po prejemu posojila. Razumljivo je, da bodo občinske uprave z zadovoljstvom sprejele ta zakon, ker je bilo doslej skoraj nemogoče zahtevati od velike večine občin, da iz lastnih dohodkov nakupijo zemljišča ter zgradijo vse urbanistične naprave (ceste, mostove, vodovode, plinovode, elektro-vode, zelena področja, parke, igrišča in podobno), ki jih morajo zgraditi na osnovi zakona «167», Zaradi tega novi zakon predvideva, da bodo občinske uprave lahko najele posojila ne samo za nakup potrebnih stavbišč, ampak tudi za gradnjo vseh urbanističnih naprav. Odgovor ministra posl. Bemetičevi Težave centrov za poliomiclitične bolnike Minister za zdravstvo je odgovoril poslanki Mariji Bernetič na njeno vprašanje glede težav, ki jih imajo tržaški in drugi centu poiiomielitičnih bolnikov v deželi s plačevanjem protez in zdravstvene oskrbe. Zaradi teh težav je pretila nevarnost, da bodo nekateri zavodi odpovedali bolnikom oskrbo in proteze, V svojem odgovoru minister pojasnjuje, da se vsa podpora revnim poliomielitičnim bolnikom deli preko središč za njihovo prevzgojo, ki sc v .stalnem razvoju To je povzročilo velike finančne težave za plačevanje protez in razne zdravstvene oskrbe revnih bolnikov z.aradi nezadostnega sklada, ki je na razpolago v te namene. Nato minister poudarja, da so sicer z zakoni od leta 1961 in 1963 nakazali v te namene 3 milijarde lir izredne podpore za postopno odplačevanje dolgov za zdravljenje v bolnišnicah, zdravniško pomoč, in za proteze, in sicer za vse stroške, ki so bili priznani v letih 1961-1962. S tem je bilo ukazano poravnati tudi vse dolgove pri raznih podjetjih, k: ciobavljajo proteze revnim bolnikom v Trstu in v ostalih pokrajinah dežele. Glede nadaljnjih dolgov pa jih ministrstvo izplačuje šele potem, ko dobi od zadev nega centra redno fakturo. Nadalje minister zagotavlja, da je namen ministrstva, da postopoma uredi celotno vprašanje o-skrbe in podpore revnim poliomielitičnim bolnikom. Hkrati pa bo ministrstvo poskrbelo za izplačilo še ostalih dolgov na osnovi trimesečnih poročil o izdatkih, ki jih centri pošiljajo ministrstvu. Obisk slovenskih turističnih predstavnikov v Trentu in okolici Skupina predstavnikov turistične zveze Slovenije, turistične zveze Koper, turističnega društva Portorož, trgovinske zbornice iz Kopra, Kompasa iz Ljubljane in Generalturista iz Opatije, ter nekaterih novinarjev, ki je predvčerajšnjim zvečer prispela v Trento, je včeraj opravila prvi dan svojega študijskega potovanja. Ze predvčerajšnjim zvečer je imela priložnost spoznati lokal »Panorama« na Sardagni nad Trentom, medtem ko je včeraj odpotovala v Madonno di Campiglio, kjer se je z žičnico povzpela na Spinale. Cez prelaz Karla Velikega se je po Dolini Non vrnila z druge strani v Trento. Po poti se je skupina, ki jo vedi predsednik turistične zveze Koper Albin Dujc, tudi kot zastopnik turistične zveze Slovenije, ustavila še v vinarski šoli San Michele, kjer jih je zelo lepo sprejel ravnatelj kleti Riccardo Zanetti. ki je izrekel tudi zelo laškavo pohvalo o vinski razstavi v Ljubljani, katero je letos obiskal. Sledila je seveda že kar obvezna pokušnja nekaterih vin. Danes bo skupina nadaljevala pot v Canazei, na prelaz Pordoi in jutri v San Martino di Castrozza in Fiera di Pri-miero, nakar se bo potovanje zaključilo. Vrnitev delegacije ENALC iz SFRJ Iz Jugoslavije se je vrnila v Trst deželna delegacija ENALC, ki jo je vodil posl. Rapelli in v kateri je bil tudi deželni ravnatelj Nereo Stopper. Predstavniki te ustanove so se sestali z jugoslovanskim tajnikom za delo in s predstavniki gospodarskih zbornic Beograda; Ljubljane in Reke, s katerimi so preučili vprašanja, ki se nanašajo na strokovno vzgojo in usposobitev. Govorili so tudi o raznih oblikah sodelovanja med deželnim ravnateljstvom ENALC in sorodnimi ustanovami Slovenije ter Hrvaške. Predavanje o psihologiji v krožku «Morandi» Jutri ob 21. uri bo v prostorih kulturnega krožka «Rodolfo Moran-di» na Trgu San Giovarmi 1/1, predavanje prof. Cesara Masuttija, rednega profesorja psihologije na milanski univerzi. Govoril bo o temi: «Elementi sodne psihologije«. Sestanek deželnega tajništva PSDI Tržaška federacija RSDI sporoča, da se, je včeraj sestalo deželno tajništvo skupno s parlamentarci in deželnimi odborniki ter proučilo upravno-politični položaj pred volitvami za obnovitev pokrajinskih in občinskih svetov. Deželni tajnik Giorgio Cesare je poudaril odločno stališče, ki ga je zavzel podtajnik notranjih zadev Ceccherini za spoštovanje zakona, ki določa rok za volitve. Cesare je nato poudaril, da bodo 22. novembra volili prvič po proporcionalnem sistemu v 40 občinah v videmski pokrajini in dveh občinah v tržaški pokrajini. Poudaril je tudi važnost, ki jo bodo imeli novi pokrajinski sveti, ker bodo pokrajine poklicane k tesnemu sodelovanju z deželo pri izdelavi načrta za gospodarski raz-v°j. Deželni podtajnik Costantino Ponsole, tajnik videmske federacije, je izjavil, da pojde PSDI na volitve z lastno listo v občinah, kjer bodo volili po proporcionalnem sistemu, in na osnovi levega centra, v skladu s politiko v vsedržavnem merilu. Deželno tajništvo se je končno ukvarjalo z normami za uresničenje deželnega statuta. Podpredsednik deželnega odbora prof. Dulci je dejal, da je nujno potreben odlok predsednika republike za uresničenje finančnih norm, kar je neogiben pogoj za pripravo proračunov in s tem za delovanje dežele sploh. Deželno tajništvo je v stalnem stiku s prof, Veziom Crisafullijem, članom paritetne komisije, za čimprejšnjo rešitev tega vprašanja. ........................................................................n„„„„„„„„„„„„„„ DESET DNI PO NAJDBI TRUPLA POKOJNE IRENE Še bolj zapletena štrena glede umora v starem mestu Osumljeni mladenič odločno zanika vsako krivdo in kaže, da nimajo proti njemu tehtnih dokazov ■ Pravijo, da je bil tudi 21-letni fant katerega truplo so našli v Sacchetti>, Irenin prijatelj Tonon por. Bearzatto, katere truplo so našli v sredo 15. t.m. v bedni sobici v Ul. Cavazzem v Starem mestu, ni še pojasnjen. Ze deset dni teče preiskava. Šef letečega oddelka dr. Cappa, kapetana Morandini in Relli ter njihovi sodelavci so zaslišali že nad 200 oseb, da bi našli pravo nit in prišli na sled morilcu, ki je nesrečnico zabodel z ostrim rezilom kar enajstkrat. Medtem je bilo dosti ugibanj in govoric, toda zdi se, da kdor bi lahko kaj povedal, molči. Čudno se predvsem zdi, da je truplo umorjene ženske ležalo nekaj dni in že začelo razpadati, a nihče ni tega zapazil. Nihče ni ničesar sumil ali slutil, pa čeprav Irena ni bila stara osamljena teta, pač pa je i-mela precep prijateljev, stalnih in priložnostnih, ki jih je sprejemala v tisti sobici, kjer so našli njeno truplo. (Stanovanje je imela v Ul. Rivo 18.) Staro mesto molči in hoče o-hraniti skrivnosti svojega podzemlja. Zaradi tega je preiskava težavna. Ko je že v prvih urah preiskave odpadel sum, da gre za rop, je policija usmerila preiskavo v krog prijateljev in prijateljic umorjenke. Krog se je vedno bolj ožil in se je zdelo, da bodo kmalu lahko odkrili krivca. O-sumljenca so našli in ga zasliševali več ur, toda mladi južnjak, ki naj bi ga videli z Ireno dan al; dva pred umorom, sicer priznava, da io je poznal, a odločno zanika vsako krivdo in kaže, da nimajo konkretnih elementov proti njemu. Dr. Cappa in kap. Morandini sta se vrnila na sedež sinoči ob 22 uri. Ali bosta morala ubrati drugo pot? Uradnega sporočila, ali vsaj gotovih vesti ni, vendar ni izključeno, da so preiskovalni organi v desetih dneh vendar nabrali vsaj nekaj koristnih elementov, čeprav se na videz zadeva Zdi še bolj zapletena kot prej. V to zamešano štreno bi morda lahko tudi vpleli tragično odkritje v zalivu »Sacchetta«, kjer so v petek zjutraj potegnili iz morja truplo 21-letnega fanta. Pravijo da je ta nesrečni fant tudi bil prijatelj pokojne Irene. Od doma je izginil pretekli ponedeljek. Ali je sam skočil v morje, da si je vzel življenje? In zakaj? Ali ga je kdo pahnil v morje? In zakaj? AH ga je prej umoril in truplo vrgel v morje? In zakaj? In tisto pisemce nekega dekleta, ki ga je pustil na mizi v kuhinji skupno z 8000 lirami? Izid avtopsij,« ni še znan. Ta bo dober element za ugotovitev smrti nesrečnega fanta, verjetno pa bo tudi v pomoč preiskovalnim iiiiiimiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMitiiiimiiiiimimiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMHiimiiiiiiiiii Zaključek zrelostnih izpitov v jesenskem roku Zagonetni umor 43-letne Irene organom, da bi razvozlali štreno 26 slovenskih maturantov uspešno opravilo izpite Skupno je letos opravilo z uspehom maturo 49 dijakov, 23 pa jih je padlo Na slovenskih srednjih šolah v Trstu so se zaključili zrelostni izpiti v jesenskem roku in včeraj so bili objavljeni izidi. Kakor smo že poročali ob zaključku šolskega leta, je v poletnem roku uspešno opravilo zrelostne izpite 23 dijakov, popravne izpite je imelo 35 dijakov, 14 pa jih je padlo. V jesenskem roku je uspešno o-pravilo izpite 26 dijakov, padlo jih je 8, ena dijakinja na učiteljišču, ki ni opravila vseh izpitov, bo lahko še obiskovala zadnji razred. Izdelali so: Klasični licej Floridan Zdenko ln Jakob Renko (Trst) ter Lucijan Pelizzo, Danijel Puntar in Helena Knez (Gorica). — Padel je eden. Znanstveni licej Aleksander Korošec, Radoš Moži- na, Rudolf Škrinjar, Andrej Okoren. — Padel ni nobeden. Učiteljišče Nadja Mihalič, Nadja Slokar, Via. dimir Klanjšček, Nives Božič. — štirje padli, 1 pripuščen v zadnji razred. Trgovinska akademija Ana Roža Babuder, Sonja Castel-lanl, Magdalena Cok, Silvana Dietz, Sonja Ghezzo, Klara Giusto, Stevo Kosmač, Aleksander Krlžmančič, Neva Malalan, Ivan Mosetti, Josip Pahor, Gabrijela Višini, Rajko Zajec. — Tri so padli. Skupno Je torej letos uspešno opravilo veliko maturo 49 dijakov, padlo pa jih je 23. V tem številu so všteti tudi maturanti iz Gorice (klasični licej in učiteljišče), ki polagajo zrelostne izpite v Trstu, ker jih v Gorici ni. glede umora v Ul. Cavazzeni. Zastrupitev s slaščicami Na III. medicinski oddelek so včeraj ob 13. uri sprejeli zaradi zastrupitve s hrano 29-letno Janjo Kos s Proseka št. 305 in 61-letno Rozalijo Gerlanc vd. Ci-bic, ki stanuje v isti hiši. Pripeljali so ju z rešilnim avtom Zenski st.a pojedli nekaj slaščic, ki jih je Gerlančeva kupila na Proseku, pa ju je kmalu zatem začele hudo zvijati v trebuhu. Zdramiti se bosta morali dober teden, Samomor moškega S plinom si je včeraj zjutraj vzel življenje 65-letni Stanislav Su-sanj z Opčin štev. 190. Sosedje, ki radu, ki je prav nasproti te hiše, da iz stanovanja uhaja plin. Uslužbenci so poklicali organe javne varnosti, ki so našli Susanja mrtvega v kuhinji zraven odprte plinske cevke. Huda nesreča dečka iz Zmdisa V Zindisu pri Miljah je včeraj popoldne 21-letni Adriano Bensi iz Ul. Pisciolon v Miljah hudo povozil z avtom 74etnega Franca Filippija iz Zindisa št 10. Dečko je šel čez cesto prav ko je mimo privozil Bensi. Hudo se je pobil in ranil po glavi, zaradi česar so ga z rešilnim avtom nemudoma odpeljali v otroško bolnišnico Burlo Garofalo, kjer so ga spre-, .. .. . jeli s pridržano prognozo. Promet- stanujejo v isti hiši, so ob 9.30 na policija je takoj uvedla pre-opozorili uslužbence Acegata v u-1 iskavo in zaslišala Bensija. .......................................... PROTI NEPOPUSTLJIVOSTI INDUSTRIJCEV Dvodnevna stavka delavcev lesne stroke po vsej državi V sredo ho skupščina stavkajočih de-lavcev v prostorih Delavske zbornice Vsedržavne sindikalne organizacije delavcev lesne stroke so napovedale dvodnevno stavflco, ki bo po vsej državi 30. septembra in 1. oktobra. Stavki sta se pridružili tudi obe tržaški sindikalni organizaciji, ki pozivata delavce, naj strnjeno stavkajo. Delodajalci namreč nočejo popustiti in zavračajo pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe, čeprav je stara zapadla. Zgodilo se je tudi, da so nekatera podjetja grozila celo z odpusti, kar pa ni prestrašilo delavcev, ki so odločeni doseči delovno pogodbo, katera bo morala ugoditi njihovim upravičenim zahtevam, tako da bodo dosegli take plače in normativne določbe, kakršne veljajo za druge stroke industrijskih delavcev. Svojo borbenost so pokazali delavci zla sti na zadnji stavki, ki je popolnoma uspela po vsej državi. Obe sindikalni organizaciji sta sklicali za 30. september ob 10. uri enotno skupščino stavkajočih delavcev, ki bo v Ul. Duca d’Ao-sta št. 12 v dvorani št. 40. Na njej bodo sindikalni voditelji poročali delavcem o sedanjem položaju Vabijo jih, naj se udeleže skupščine v čim večjem številu, da bodo z diskusijo prispevali k sprejetju sklepov v zvezi z nadaljnjo akcijo. Objavljamo v prevodu pismo, ki smo ga dobili s prošnjo za objavo: Dragi Primorski, ljubim Kras, kamor pogostoma zahajam na izlete V «11 Piccolo« (od 12. in 23. septembra) sem iital dve pismi v rubriki «Segnalazioni», v katerih se pisci pritožujejo na zapuščenost gornje okolice in predlagajo, naj bi ustanovili novo avtonomno občino na področju od Opčin do Bazovice, da bi s tem lahko pospeševali turizem in blagostanje. O tem sem govoril z mnogimi tržaškimi prijatelji in vsi se strinjamo s to dobro zamislijo. Pooblastili so me. naj napišem nekaj vrstie tudi v njihovem imenu (nas je 11), in naj povem okoliškemu prebivalstvu, da so tudi v Trstu ljudje, ki » srcem sledijo njihovim vprašanjem. Na žalost pa nismo dovolj pomembni in jim zato lahko ponudimo samo naše srce. To jim povemo v italijanščini, ker ne poznamo slovenščine. Poznamo vsako ped gornje okolice, kamor zahajamo na izlete že mnogo let. Videli smo hoditi ljudi v žalostnem polmraku, ki nas spo- minja na vojno, videli smo frčati avtomobile s prižganimi velikimi lučmi in smo tudi mi vdihovali smrad, ki prihaja iz smetišča pri Trebčah. Menim, da z ustanovitvijo male občine prebivalstvo ne bi samo plačevalo manj davkov, ampak bi bili davki izkoriščani za olepšanje, ohranitev in izboljšanje prizadetih krajev. Kraška letoviščarska ustanova bi se lahko močno uveljavila tudi v inozemstvu: že letos je na Opčinah letovala neka francoska družina. Blagostanje bi občutili vsi, tudi Trst. Naša beseda ima namen, da opogumi okoliško prebivalstvo od Opčin do Bazovice in Konkonela, naj zahteva plebiscit: imajo vse pogoje, da uspejo, da uveljavijo svoje področje in da uresničijo svoje nade. Hvala za gostoljubnost in najlepše pozdrave. LIVIO GREGORI SEJA IZVRŠNEGA ODBORA NOVE DZ Pobude ob vsedržavnem tednu patronata CEIL -INCA Zahteva po izboljšanju pokojnin - Razpravljanje o gospodarski krizi V preteklih dneh je bila redna seja izvršnega odbora Nove delavske zbornice CGIL, ki je proučil nekatera pereča in važna vprašanja. Odbor je sklenil, da bo v okviru tedna, posvečenega patronatu CGIL, to je Vsedržavnemu zveznemu skrbstvenemu zavodu (INČA), dal pobudo za vrsto sestankov in za širjenje propagandnega materiala. Temu bo sledila otvoritev novega sedeža INČA v Ul. Pondares št. 8 v pritličju z javnim predavanjem vsedržavnega voditelja zavoda o »zaščiti pred nevarnostjo na delu«. Ob tej priložnosti je izvršni odbor Nove delavske zbornice izvolil 17 članov novega pokrajinskega odbora INČA, v katerem so zastopane vse glavne stroke delavcev Kar se tiče perečega vprašanja zaščite pred nesrečami na delu, so sklenili, da bodo Ustanovili posvetovalno komisijo, sestavljeno iz zdravnikov, strokovnjakov in sindikalistov, ki bodo pripravili zasedanje o tem predmetu. Izvršni odbor je v zvezi s časopisnimi vestmi o nekaterih nesprejemljivih predlogih za reformo pokojninskega zavarovanja (med drugim o zvišanju upokojitvene starostne meje na 70 let), ki so razburili vse delavstvo, pooblastil tajništvo Nove delavske zbornice, naj pripravi vse potrebne akcije v podporo akciji CGIL, da se ohrani sedanja starostna meja za upokojitev ter da se uvede nov pokojninski sistem z bistvenim poviškom pokojnin. Izvršni odbor je končno posvetil svojo pažnjo vprašanju gospodarske krize ter nakazal možnost nekaterih pobud v krajevnem merilu v okviru načrta CGIL. Izvršni odbor CGIL se bo ponovno sestal prihodnji teden in - poglobil proučevanje teh pobud. Kongres zdravnikov ENPAS Včeraj se je nadaljeval kongres zdravnikov ENPAS, na katerem so številni govorniki razpravljali o vprašanjih, ki so jih že včeraj nakazali v glavnih poročilih in ki se nanašajo predvsem na odnose med zdravstvenim osebjem in zavarovalnimi ustanovami Popoldne so si _ udeleženci kongresa ogledali tržaške turistične zanimivosti, danes pa bodo zapustili Trst. Včeraj so prispeli v Trst številni člani pokrajinskih delegacij, ki bodo danes sodelovali na prvem zasedanju uslužbencev INPS. Lukeševa igra na radiu Trst A V četrtek, 1. oktobra t. I. ob 21.00 uri bo tržaška radijska postaja Trst 4 oddajala radijsko igro «Miramarski vodnjak željau, ki jo je napisal naš znani gledališki i-gralec Jožko Lukeš. Gre za krstno izvedbo dela domačega avtorja, ka- ^£>>4(\stZ TRST - UL MIIICCI, IS Tel. 29-656 BOGATA IZBIRA naočnikov, daljnogledov, ŠESTIL, RAČUNAL IN POTREBŠČIN ZA VIŠJE ŠOLE, toplomerov in fotografskega materiala. kino Skedenj predvaja danes 27. t. m. ob 16. uri film: pristno mojster-sko delo Gregoryja Pečka «IL BUI0 OLTRE LA SIEPE« (Tema onstran pregrade) KINO «1 KIS« PBOSEK predvaja danes, 27. t. m. ob 16. uri technicolor De Laurentli-sov film: (Izziv v dolini Komančev) Na vsaki krogli so imeli napisano svoje ime Igrajo; AUDIE MURPHY, BEN COOPER in COLLEN MILLER KMETJE, VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko FURLANI EDVARD TRST, Ul. Milano 1$ - Telet. 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenah navadne m hidravlične stiskalnice (preše), grozdne mline — navadne in na električni pogon ter razno vinsko posodo, kakor: kadi, brentače, brente, škafe, hrastove sode ter vse potrebno za trgatev. Ekskluzivni zastopnik M Furlanijo - Julijsko krajino svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje, ter kosilnice «AGRIA» tero je prejelo tretjo nagrado na natečaju za izvirna slovenska dramska dela, ki ga je letos razpisala Italijanska Radiotelevizija. V «Miramarskem vodnjaku želja», ki ga bodo podali člani Slovenskega gledališča pod vodstvom avtorja, bomo spoznali zanimivo galerijo oseb in usod. Staro izročilo namreč pravi, da se obiskovalcem Miramarskega parka, če vržejo novec v vodnjak pred gradom, uresniči vsaka želja, ki si jo pri tem mislijo. V igri zvemo kakšne so te želje in kako so, po izpolnitvi, usmerile nadaljnje življenje ljudi, ki so jih izrazili. Pri tem se avtor poslužuje domiselne fantazijske igre. Novci v vodnjaku oživijo, se med seboj po-menjkujejo, in tako zvemo za svet in usode, ki so sicer nevidne in negibne. Premiere ostalih na natečaju Italijanske Radiotelevizije nagrajenih ali priporočenih radijskih iger slovenskih. avtorjev bo radijska postaja Trst A imela v sezoni 1964/65 na sporedu vsak prvi četrtek v mesecu zvečer, ponavljala pa jih bo vedno naslednjo soboto popoldne ob 15.30. ENALOTTO Natečaj št. 39 ZMAGOVITI STOLPEC Bari . . Cagliari . Firence , Genova Milan • s Neapelj ,. Palermo s Rim . , Turin . . Benetke Neapelj II Rim II . 87 53 18 23 81 52 63 81 80 87 19 18 2 X 1 1 2 X 2 2 2 2 1 1 PROVIZORIČNI dobitki za zmagovalce z 12 točkami lir 6.020.000 .11 točkami lir 401.300 10 točkami lir 26.300 Dokončne kvote določi o-srednja komisija • Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade Ljudska prosveta Vstopnice za koncert poljskega zbora »Tadeusza Tylewskiego> ki bo v torek 29. septembra ob 20. uri v koprskem gledališču, lahko rezervirate pri Prosvetni zvezi, tel. 31-119. Vstopnina 200 lir. PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE« priredi v četrtek, 1. oktobra ob 20.30 v društvenih prostorih, PROSLAVO SIMONA GREGORČIČA Predaval bo profesor in pisatelj ALOJZ REBULA PESMI BODO RECITIRALI ČLANI DRUŠTVA Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva Šolske vesti Na Državnem znanstvenem liceju s klasičnimi vzporednicami s slovenskim učnim jezikom v Trstu se začne novo šolsko leto 1964-1965 v četrtek dne 1. oktobra 1964 ob 8.30 s Sv. Mašo v cerkvi na Mon-tuzzi. * * • Ravnateljstvo Slovenske srednje šole pri Sv. Jakobu, Ul. L. Frausin 14 opozarja na natečaj za eno študijsko nagrado (60.000 lir), za katero lahko prosijo učenci-ke, ki so izdelali drugi razred v po-letnem roku tega šolskega leta. Rok za vlaganje prošenj je do 30. septembra. Vsa potrebna pojasnila se dobijo v tajništvu. • * * Ravnateljstvo Slovenske srednje šole pri Sv. Jakobu, Ul. Frausin 14 obvešča, da se bo začel pouk dne 1. oktobra. Šolska maša bo ob 8. uri v cerkvi v Ul. Besenghi. * * * Ravnateljstvo Državne srednje šole v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša dne 1. 10. 1964 ob 9. uri v Nabrežini. m m m Ravnateljstvo Državne srednje in industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Ulica Montorsino 8, obvešča, da bo začetna šolska maša v četrtek, dne 1, oktobra tj. Zbirališče učencev in u-čenk pred šolskim poslopjem ob 9.30. * * * Maša, s katero bodo učenci učiteljišča in trgovskega tehničnega zavoda v Trstu začeli novo šolsko leto, bo v četrtek dne 1. oktobra ob 10.15 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Redni pouk se začne v petek 2. oktobra ob osmi uri. Razstave V umetnostni galeriji «Alcione» v pasaži Fenice razstavljajo od 26. septembra do 9. oktobra Duren, Mania-go, Milia in Nevyjel. Otvoritev razstave je bila včeraj ob 19. uri. Razna obvestila Na sedežu Združenja Italija - ZSSR v Trstu, Ul. S. Nicolb 11-11., tel. 29-403, je v teku vpisovanje v tečaje ruskega Jezika. Kdot se želi vpisati, n^j se obrne na sedež Združenja vsak dan od 17.30 do 20. ure. MLADINSKA INICIATIVA obvešča vse člane, da bo v ponedeljek, 28. septembra ob 20.30 v Ul. Geppa 9 seja njenega glavnega odbora. Žara. di važnosti sklepov, je zaželena prisotnost čimvečjega števila članov. 3 Godba na pihala občinskega zavetišča «E. Toti« pod vodstvom dir. Galliana Buttignonija priredi danes ob 11. uri promenadni koncert na Trgu Unitk ob prazniku grozdja. Ob 17. uri pa bo pod vodstvom istega dirigenta nastopila na pokritem trgu godba občinskega zavetišča «E. E. Gentili«. -SPDT priredi v nedeljo 4. oktobra izlet v Kanalsko dolino, v dolino Zaj-zere in mimo zavetišča Grego na Poludnik (Jot dl Mezzagnot). Avtobus se bo ustavil tudi pri postajališču žičnice na Višarje in na Lovca. lllilIMllimiiiiitliillllliMlllumiiillliliiHmiiliMiiiillHiiiliniiimimilmillillliiillimiiiiiiiiiiimiiimiliiitiii S V ponedeljek, 28. t.m. ob 21. uri bo v dvorani kulturnega krožka «Rodolfo Morandi« na Trgu San Giovanni 1, prof. Cesare Musatti z milanske univerze in znanstvenik za psihoanalizo ter avtor številnih važnih izsledkov in razprav, govoril o temi: «Obrisi pravne filozofije«. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. septembra 1964 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 7 oseb. UMRLI SO: 52-letna Argea Iva, 62-letni LeopoJdo Baucon, 60-letna Alma Mattiuzzi vd, Toffoli, 76-let-na Anna Valenti, 56-letni Andrea Gajo, 67-letna Gregorich vd, Ceglar, 81-letm Giuseppe Bevilacqua. OKLICI: kazniiniškl paznik Gio- va-nni Narinu in gospodinja Lucia Monti, avtomehanik Pletro Urbano in gospodinja Graziclla Bonetti, u-radnik Luie. Gianfranco Galetto in prodajalka Elena Grassi, stavec Fer-ruccio Vincenzi tn šivilja Fortuna Poggi, uslužbenec garaže Costantino Caforlo in kmetica Cecilia Aria-no, nameščenec Giuseppe Corbatto In učiteljica Ameba Ta-rlao, trgovec Luciano Zlatich in gospodinja Nadla Zorzenon, kazniiniškl paznik Guldo Antonio Capitanio In šivilja Iva-lda Sain, nameščenec Paolo Novak in uradnica Grazia Maria Buzzi. geometer Orfeo Mlche-lazzi in gospodinja Cornelia Failo-ni. zdravnik Giorgio Danek In bolničarka Luoia Giorglone, častnik Michele Fredella in učiteljica Ma-rla-Grazia Pasutto, šofer Romano Umer in gospodinja Edda Rosa, tesar Carlo Foraus in šivilja Silvana Carli, mehanik Fabio Umek in gospodinja Graziel-la Scandul, uradnik Vittorio Conestabo in šivilja Cristina Tugliach, delavec Luciano Fiorella in šivilja Adriana Toncicn, letalski kapetan Romano Mombelll In gospodinja Silvana Stizzoli, nameščenec Aldo Antoni in delavka Anna Ciuk, šofer Silvano Modri m prodajalka Melita Pregare, mizar Luciano Zerla-H ln gospodinja An-dreina Bardelie, stražnik varnost- URARNA - ZLATARNA •— laurenti Trst, Largo 8. Santorio, 4 Tel. 723240 Bogata izbira najboljših švicarskih znamk ur in zlatnine za BIRME, POROKE ln KRSTE Poseben popust! ne policije Marcello Patarini in delavka Lorita Uberti, mehanik Antonio Maggiorino in prodajalka Pie-rina Godnič, mizar Lucio Fragiaco-mo in prodajalka Bruna Pividori, mizar Gaetano Aldo Giacomini in gospodinja Nadla Bernardi, uradnik Sergio Passin in delavka Renata Tuiiak, tehnični uradnik Franco Mi-locco in nameščenka Celestina Bu-caj, stražnik varnostne policije Mario Modesto in gospodinja Anna Maria Madotto. pleskar Tulilo Fi-lippi in šivilja Livia Sossi, kovač Carlo Bacci in delavka Loredana Pa-chin, bolničar Luigl Dl Toro in gospodinja Maddaiena Russo, delavec Guido Brez in gospodinja Tersilla Fabris, uradnik Dario Giurinl in gospodinja Donatella Brovedani, tesar Giuseppe Sigismondi in frizerka Giusep-pina Lechissa, natakar Dino Pastori in gospodinja Paola Dragica Colja, tesar Carlo Furlani in gospodinja Alma Kleva, uradnik Guglielmo Giustl in gospodinja Adriana Bernetti, mehanik VValter Garzi in Carmen laniro, Costantino Scalcinatl in Frauke Helde Wal-lisch, uradnik Alfredo Braico in gospodinja Concetta Fasani, uradnik Giuseppe Coselll In bolničarka Romana Pilla. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (21. 9. — 27, 9.) AlPAngelo d’oro, Trg Goldoni 8 Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio Ul. Ginnastica 44; Nicoll, Ul. dl Ser vola 80 (Skedenj); Alla Basilica, Ul S, Giusto l; Busollnl, Ul. P. Revol tella 41; INAM Al Cedro, Trg Ober dan 2; Manzonl, Ul. Settefontane 2, NOČNA SLUŽBA LEKARN (21, 9. - 27. 9.) Ali'Angelo d'oro. Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul, Belpoggio 4; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Nicoll, Ul. dl Ser-vola 80 (Skedenj). LOTERIJA BARI 87 62 32 36 9 CAGLIARI 53 6 21 73 41 FIRENCE 18 49 63 60 15 GENOVA 23 47 10 36 73 MILAN 81 39 31 29 18 NEAPELJ 52 19 49 58 72 PALERMO 63 50 10 40 65 RIM 81 18 10 44 89 TURIN 80 60 16 69 54 EFNETKE 87 49 19 50 M Gledališča VERDI Jutri se pri blagajni gledališča Verdi začenja prodaja vstopnic za zadnji od petih ljudskih koncertov, ki bo v četrtek ob 21. uri. Koncert bo dirigiral Aladar Janes, sodeloval pa bo pianist Franco Angeleri. Program obsega skladbe: Masca-gni — Simfonija iz opere «Maske»; Viozzi — «Kontrasti» (novo za Trst); Mozart — Koncert za klavir in orkester št. 23; Schubert — Simfonija (Nedokončana); Weber — Oborom (uvertura). Nazionale 15,00 «11 piacere e il mi-stero« Technicolor. prepovedano mladini. Arcobaleno 14.30 «Per im pugno di dollari» Technicolor. Excelsior 15.00 «Una nave tutta mat-ta» Technicolor. Robert Walker, Buri Ives, Milile Perkins. Fenice 14.30 «Marnie» Technicolor. Tipi Hedren, Sean Connery. Prepovedano mladini. Grattacielo 14.00 «11 gaucho« Vittorio Gassman, Silvana Pampanini, Nino Manfredi. Alabarda 14.00 «GM ammali« Življenje živali v naravi. Filodrammatico 14.00 «Far West» Co-iorscope. Troy Donahue, Suzanne Pleschette. Aurora 15.00 «11 mistero del templo Indiano«. Cristallo 15.30 «Sfida sotto il sole« Prepovedano mladini. Capitol 14.30 «La vendetta di Spar-tacus« Technicolor. Scilla Gabel. Garibaldi 14.30 «11 Texano» Technicolor. John Wayne. Impero 15.00 «7 giorni a maggio«. Moderno 14.00 «La strage del settl-mo cavalegeri« Technicolor. Dale Robertson. Zadnji dan. Astra 15.00 «1 re del sole«. Astoria 14.30 «UIisse contro Ercole« Technicolor. Abbazia 14.00 «La pantera rosa« — Technicolor. Glaudia Cardinale, David Niven. Ideale 14.30 «1 tre soldati« Stevvart Granger, David Niven. Skedenj 16.00 «11 buio oltre la sie-pe» Gregory Pečk. TOVARNA VREČIČ Cartacel, Zavije, sprejme v službo dva fanta v starosti 15 do 20 let. PODI in pokrivala ža pooe, preproge tn sintetične preproge za hodnike iz plastike, gume, Moauette m Me-raklon. Beneške zavese (tende vene-ziane) po meri, zastori. Cinz lava-tex, prevleke iz plastike, A. R. P-ITALPLAST — Trg Ospedale št; «. Tel. 95-919. DARVVIL — Piazza S. Giovanni št I — natančna in vestna popravila nr in zlatnine. DOBITE različne štedilnike na drva in premog, na plin in elektriko različne peči, trajno-eoreče in na rosen, pralne stroje in hladilnike naj boljših znamk, plačilo po dogovoru tudi na obroke PRI CARLU BRUSI NI, Trst, Ul. C. Battisti št. 20. Tel 29041. TRŽAŠKO VELEPODJETJE išče zanesljivo in izvežbano prodajalko in eno učenko prodajalko. Telefonirati v ponedeljek na št. 28034. DVE PRODAJALKI pri ročnem in praktičnem oblačilu in dve vajenki iščemo za konfekcijsko trgovino v središču mesta. Oglasiti se v, uradih Slovenskega gospodarskega združenja v Ul. Fabio Filzi št. 8. KROJAŠKO DELAVNICO v centru mesta, I. nadstropje, odstopim krojaču ali šivilji pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pisati na upravo «PD» S. Francesco 20 pod «KROJAC». Proizvajalci vina ne čakajte zadnje dni, da si nabavite vse potrebno za vašo klet IMPORT - EXPORT odvetniki, notarji, administratorji občin in ostale ustanove kupite stroj za kopije THERMO FAX ena kopija vsake štiri sekunde) Z novim skladiščem 3 M MINNESOTA v TRSTU se nadaljuje razprodaja: hladilnikov, pralnih strojev, kuhinjske opreme in drugih potrebščin pri U. Bazzanella TRST, UL. F. VENEZ1AN 5 TEL. 24197 PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnji poti našo drago mamo,, nono m taščo Ivanko Križman se iskreno zahvaljujemo sinovi, neveste, vnuki in ostalo sorodstvo Veliki Repen, 27. septembra 1964. ZAHVALA Ob smrti naše nepozabne Ane Kralj - Carli se Iskreno zahvaljujemo vsem, W so ji v času njene težke bolezni moralno In gmotno pomagali. Zahvala g. župniku za poslovilni govor, domači godbi in pevcem, prijateljem, ki so Jo nosili in spremili k zadnjemu počitku, darovalcem vencev in cvetja ter vsent onim, ki so na kateri koli način pomagali in z nami sočustvovali- Žalujoči družini KRALJ in KALC IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Prizivno sodišče oprostilo šoferja odgovornosti za smrt mladega vojaka Po strogi obsodbi zaradi tatvine v bufetu, je v prizivu delno uspel z zahtevo, da se mu prizna slaboumnost Pred prizivnim sodiščem (pred-!e“n‘k Cinelli, tožilec Santonasta-J°' zapisnikar Parigi) se je moral zagovarjati 36-letni Gino Biasi iz ”dma. Ul. Bersaglio 30, ki je bil ““tožen, da je 25. aprila lani nenamerno ubil 22-letnega vojaka '“‘Pinca) Giuesseppe. J>e Mattea, •, je služil svoj' vojaški'rok v Ar-tegm. Obtožnica je dolžila Biasija, da “e je omenjenega dne okoli 23. ure Peljal s svojim avtom, ki je imel zasenčene luči, po državni cesti 13 ter da je na križišču pri va-VamP°lessi blizu Humina vozil •hitrostjo čez 40 km na uro. Po jhhenju preiskovalnih organov je pasi zakrivil vojakovo smrt prav zaradi prevelike hitrosti, če se upošteva skrajšano vidljivost pri zapičenih lučeh. Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da je Biasi v ““ločenem trenutku trčil ob ne-•rečnega vojaka, ga zaradi silovi-j“£a sunka vrgel v zrak, nakar je “ Mateo padel na sprednji krov »ozda ter se potem zrušil v neza-j“sti na cesto. Nesrečnika so kma-nato prepeljali v bolnišnico v rrUtninu, toda še preden je prispel K®- je izdihnil zaradi hudih po-Do nesreče je prišlo, ko se 1* Biasi peljal'v smeri proti Vid- Že preiskovalnim organom je Biasi povedal, da se je peljal s hitrostjo kakih 70 km na uro. Zakaj pa je imel prižgane le zasenčene luči? Obtoženčev odgovor je bil zelo preprost: malo prej je križal neki drugi avto, kar ga je prisililo, da je ugasnil dolge žaromete. Z druge strani so preiskovalni organi ugotovili, da ni obstajala na tistem odseku ceste nobena o-.mejitev hitrosti. To pomeni, da je ‘Biasi lahko upravljal svoj avto tudi z največjo hitrostjo, ki jo je vozilo utegnilo doseči. Med preiskavo so prišle na dan tudi razne protislovne izjave glede obnašanja pokojnega vojaka tik pred nezgodo. Nekatere priče so trdile, da je ta prečkal cesto z desne proti levi, a druge, da je šel od leve proti desni. Odločujoča pa je bila, vsaj za prizivno sodišče, izpoved neke priče, ki je trdila, da je vojak prečkal cesto v teku. To bi potrdilo domnevo, da je De Matteo prečkal cesto v teku. Baje je slabo izračunal (zaradi zasenčenih luči) razdaljo do avta ter se pognal naprej v nepravem trenutku. Neka ženska je sicer trdila, da je pred prehodom ceste pogle- KINO P^ROSEK-KONTOVEJO predvaja danes, 27. t. m. ob 16. uri film: LA MONACA Dl MONZA (Nuna iz Monze) Igrajo: GIOVANNA RALLI, GABRIELE FERZETTI, EVI MAL-TAGLIATTI in GINO CERVI Ktm nn OncutL Predvaja danes, 27. t. m. ob 15. uri Technicolor film 1VALT DISNEYA: LA TRAPPOLA Dieauccio (LEDENA PAST) Igrajo: JEAN COUTU EMILE GENEST URIEL LUFT Robert rivard y ponedeljek, 28. t. m. ob 18. uri ponovitev filma: LA TRAPP01A Dl EHIACCIO (Ledena plast) dal v smeri proti Carniji, toda njeno pričevanje ni bilo prav merodajno ,ker so druga izpodbijala tezo prehoda v smeri iz leve proti desni. Kazensko sodišče v Tolmeču je na vsak način spoznalo obtoženca za krivega ter ga obsodilo 3. marca letos na 6 mesecev in 20 dni zapora. Poleg tega mu je odvzelo vozniško dovoljenje za 6 mesecev. Kazen pa nai bi bila pogojna ter bi je ne vpisali v kazenski list. Proti razsodbi se je Biasi pritožil. Priziv je utemeljil trdeč, da nesreče ni zakrivil on, ker se je peljal po cesti, kjer ni veljala nobena omejitev brzine. Dejstvo, da je zagledal vojaka le nekaj metrov pred seboj pomeni, da je De Matteo hotel nenadoma prečkati cesto. Prizivni sodniki so upoštevali njegov zagovor ter so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Pred istimi sodniki se je zagovar. jal tudi 21-letni Renato Cargnelut-ti iz Tolmeča, ki je bil obtožen, da je ukradel več kosov orodja v dveh mehaničnih delavnicah. V eni izmed teh je bil zaposlen kot vajenec. Skupaj z njim bi se moral za. govarjati tudi 18-letni Claudio T. ki je tudi doma iz Tolmeča. Oba mladeniča pa so obtožili, da sta 6. avgusta leta 1962 ponoči vdrla v bufet pri postaji, katerega lastnik je Mario Navarro ter da sta odnesla iz lokala 116.000 lir in 60 zavojčkov cigaret. Mladeniča sta sč baje skrila tistega večera v neki vagon na postaji ter počakala, da je lastnik odšel iz lokala. Potem sta se prikradla do bufeta ter odprla vrata s ponarejenim ključem. Policijski organi so kmalu zasačili enega izmed tatov, in sicer Car. gneluttija. Ta je priznal svojo kriv. do ter povedal, da je skupaj z njim kradel tudi Claudio T. Poleg tega je priznal tudi tatvine v mehaničnih delavnicah. Policiji pa se ni nikoli posrečilo, da bi prijela Claudia. Ko so nekega dne agenti prišli na njegov dom, je njegov oče povedal, da je mladenič odšel v Francijo in se od takrat še ni vrnil domov. Kazensko sodišče v Tolmeču je sodilo tatovoma 26. novembra lani. Glede Cargneluttijevih tatvin v mehaničnih delavnicah je ukinilo kazenski postopek zaradi amnestije, obsodilo pa je obtoženca na 2 leti zapora in 60.000 lir globe zaradi tatvine v bufetu. Claudiu T. pa so sodniki odpustili kazen zaradi mla-doletnosti. Proti razsodbi sta se pritožila oba prizadeta mladeniča. Cargne-lutti je trdil, da bi ga morali pregledati zdravniki, ker je baje deloma slaboumen ter bi mu morali spričo tega znižati kazen. Zagovornik Claudia T. pa je trdil, da sploh ni dokazano, da je njegov varovanec sodeloval pri tatvini. Prizivni sodniki so priznali Car-gneluttiju delno slaboumnost ter so mu znižali kazen na 1 leto in 4 mesece zapora ter na 40.000 lir globe. V ostalem pa so potrdili prvotno razsodbo. sen 1BSB Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Poslušali bo-9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 ?*9yenske zborovske skladbe; ‘000 Maša; nato Orkester Koste-'knetz; n.15 Oddaja za najmlajše; hato Harmonikarji; 12.00 Slov. jabožna pesem; 12.30 Glasba po ffjah; 13.30 Glasba po željah; V*-45 Lahka glasba; 15.00 Kvintet "Vsenik; 15.20 Fela Sowande igra NEDELJA, 27. SEPTEMBRA 1964 minute do minute; 18.30 Sardin- Nabožna oddaja; 15.30 športna . ___3 ______:. 1 n A A 1 O flA Dvnnvnm rwn nnimlnj. » S lS5> jam SoT ifoS ffijski VkfstriprHgT:Ted“ j™hes; 19.00 Pesmi brez besed; lH5 Nedeljski vestnik; 19.30 Medije; 20.00 šport; 20.30 Znani £?vci; 21.00 Iz slovenske folklore; 1-30 Ciganske melodije; 22.00 Ne-“®9a v športu; 22.10 Moderni r‘tmi; 23.00 Zbori a cappella. večeru. lil. program 16.30 Bachove kantate; 17.15 Hoffmannstahl: «Elektra»; 18.40 TVcf Leopardijeve poezije; 19.15 Pre- gled sociologije; 19.30 Vsakove-9.30 Kmetijska oddaja; 11.10 Tr- terni koncert; 20.30 Revija revij; r“Ski tamburaški zbor; 12.00 Pio- 20.40 Scarlatti in Pergolesi; 21.20 oddaja; 18.00 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.20 Registriran športni dogodek; 20.15 šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Peppino De Filippo v «Omaggio a Plauto« in De Filippova enodejanka «Mise-ria bella«; 22.25 Vatikanski koncil; 22.45 športna nedelja in dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 šport; 22.05 «1 tarocchi». Ponedeljek, 28. septembra 1964 17.00 Glasba in 18.00 Program za najmlajše; šport; 18.35 Vaši izbranci; 21.00 19,00 Dnevnik; 19.15 Glasbeni kar športna nedelja; 21.30 Glasba v net; 20.00 Šport; 20.30 Dnevnik 21.00 Glasbeni program; 22.10 Pri gode kapitana Cooka; 23.00 Dnev nik. sk-3 narodne pesmi; 18.40 Plesna glasba; 19.15 športni dnevnik; 21.20 Mendelssohn - Bartholdy; 22.20 Plesna glasba. II. program 7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital. pesmi in plesi; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajali smo; 11.35 Pevci; 12.10 Plošče DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Film «Fac-ciamo il tifo insieme«; 22.50 Reportaža «1 giovani bruciati della ^ 12.15 Danes na športnih igri- Koper 1-15 Jutranja glasba; 8.00 Preti08 RL; 8.40 Domače viže; 9.00 ”ePortaža; 9.15 Zabavni zvoki; m. 00 Prenos RL; 10.30 Operne ari- 11.00 V nedeljo skupaj; 11.30 ”«Portaža; 11.50 in 12.50 Glasba 9° željah; 12.35 Zunanjepolitični n. gied; 13.40 Od melodije do me- , Je: 14.00 Glasba po željah; ,“•15 Domače pesmi in melodije; J.o.00 Prenos RL; 19.00 športna £?d®lja; 19.30 Prenos RL; 22.15 ‘®sna glasba. ■ Nacionalni program <>.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 "jhietijska oddaja; 9.10 Nabožna n o.a; 11.10 Sprehod skozi čas; ra, , Orkestri; 13.25 Sporedni gla-14.00 Operna glasba; 14.30 in rtii , V nedeljo skupaj; 16.00 Ra-»Jska črtica; 16.15 Nogomet od Stravinski: «Le rossignol« in Bar tok: «11 castello del principe Bar-bablu». Slovenija 7.15 Narodni zvoki: 8.00 Mladin- s -----,t poriaza «1 giovam oruc čemi koncert; 20.30 Revija revij; Califomia»; 23.05 šport. Jug. televizija 8.45 Bukarešta — prenos oddaje «Veselimo se»; 9.30 Deček iz cirkusa — film; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Podvodni ribolov — ska igra; 8.40 Skladbe za mladi- Ser^e ^ no; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; ^ Novometna tekma 10.00 še pomnite, tovariši...; 10.30 “Canlh, 15.00 Nogometna tekma Pesmi borbe; 10.50 Orkester Man- j : f?L onPm tovani; 11.00 Turistični napotki; Pon«^mn niSlSniMi20«?? 11.15 Vedre melodije; 11.40 Ne- onale 2115 cllSvečerni rieljska reportaža; 12.05 Naši po- ^nacionale, 2115 Celovečerni slušalci čestitajo; 13.30 Za našo lum- rorocua. vas; 14.00 Koncert; 14.15 S poti Ponedeljek, 28. septembra 1964 ^ e3dnp»deM 1 HnmorSa 11.40 TV v So11: 15 2° Ponovitev tednaP 19 M Obvestni-^9 05 Glas šolske ure; 17’10 Ans168«1™: 17 40 vfo a a ’ LiPrin Iab OC mri Francozi v vaši hiši; 18.10 Risan- S. A,mnpbnnCe')n J omrtni ™ ke; 18.25 Objava sporeda in ob-• 9^ ;,ri»Rhfl PnA ^^: zornik; 18.45 Kuharski nasveti; meia»’ 22 lT Godah^v noči-P23 05 1915 Tedenski tortni pregled; J?™JL ’ 23,05 19.45 Propagandna oddaja; 20.00 Dnevnik; 20.30 «Formacije» — balet; 20.45 Ivo Vojnovič: «Na Ta-raci» — drama; 21.50 Propagand-10.15 Kmetijska oddaja; 11.45 na oddaja; 21.55 Obzornik. mejo«, -s 4.1-V šjruuam v ut Nočni komorni koncert. Ital. televizija TRGOVINSKA ZBORNICA IN NAFTOVOD Ureditev terminala v Miljah bi škodovala in nič koristila Potrebno je takoj začeti z delom na kopnem ■ S primernimi ukrepi bi lahko zavarovali koristi turizma Upravni odbor trgovinske zbornice v Gorici je na seji, ki jo je imel dne 23. t.m., obravnaval poleg raznih problemov upravnega značaja, še posebno obširno problem gradnje prekoalpskega naftovoda Tržaški zaliv-Bavarska, 0d katerega si obetajo koristen vpliv tako na gospodarstvo naše pokrajine kot dežele. Pri tem so odborniki ugotovili nerazumljivo zavlačevanje začetka gradbenih del, vsaj kar se tiče gradenj na celini, kjer ni bilo nobenih nasprotovanj glede na traso napeljave. Izbira terminala ob morju bi ne smela predstavljati nobene o-vire za začetek gradbenih del, ker je to zadeva zase in dopušča več variacij, o katerih bi se lahko sporazumeli pozneje. Vsekakor je odbor trgovinske zbornice, ko so ga vprašali za njegovo mnenje, v polni meri upošteval koristi turističnih operaterjev ter je zahteval določena jamstva za njihovo očuvanje Vendar pa opozarja na nevarnosti, ki jih nudi druga varianta, po kateri naj bi postavili terminal naftovoda na obalo pri Miljah s podaljškom naftovoda pod morjem preko Tržaškega zaliva. Taka rešitev predstavlja predvsem dve negativni postavki v primerjavi s terminalom ob ustju Soče. Pri prvi bi podaljšek naftovoda pod vodo povečal nevarnost podmorskih okvar na ceveh, ki bi jih lahko povzročila ladijska sidra ali drugi vzroki. Drugi nedostatek pa je v tem, da bi v Miljah terminal še bolj približali obali in bi nafta, ki bi se zaradi eventualnih okvar izgubljala v Vodi, prišla v obalni morski tok, ki bi oljnate madeže metal na obalo. Terminal na otoku pri ustju Soče pa bi bil izven takega obalnega toka in bi prav tok sam tvoril zaščitni pas med terminalom in obalo. Upoštevati je treba tudi dej stva, ki so jih ugotovili pri pre gledu tovrstnih naprav v Wil helmshavenu, Ravenni in Laveri in kjer so lahko ugotovili, da ni možno okuženje morja in obale po naftovodu, pri katerega gradnji so upoštevali vse moderne tehnične predpise, pač pa predstavlja pomorski promet tako nevarnost. Kar se tega prometa tiče, pa bi ladje imele isto pot za terminal v Miljah kot če bo terminal pri ustju Soče, z vsemi zgoraj navedenimi negativnimi posledicami. Upoštevajoč vse te pomisleke je odbor mnenja, da bi bilo treba pospešiti začetek gradbenih del za naftovod, ker bi nadaljnje zavlačevanje lahko imelo težke posledice za pokrajinsko in deželno gospodarstvo, ki je že tako v krizi zaradi konjunkturnih vzrokov. Tovornik s prikolico je podrl kolesarja Včeraj nekaj po 19. uri se Je peljal s kolesom po Ul. Leopardi proti Ul. Leoni v Gorici 51-letni Ignac Sfiligoj iz Gorice Ul. Lungo Isonzo 103. Za njim je šofer 35-let-ni Mario Sutteri iz Gorice Ul. Co-sentino 2 pripeljal težak tovornik s prikolico, ki je last Artura Polet-tija iz Ul. Caserma 30. Ko je bil tovornik že mimo kolesarja, je šofer opazil, da je ta zakolebal in padel, ker je verjetno zadel ob prikolico. Z avtom Zelenega križa so Sfiligoja odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili rano z udarcem na tilniku in pretres možganov ter so ga pridržali za šest dni na zdravljenju. Na kolesu in tovorniku ni bilo škode. Zapisnik o nezgodi je na pravila cestna policija iz Gorice. Sestanek obmejnih županov v Trbižu Danes se bodo v Trbižu sestali župani z Jesenic, iz Beljaka in Bamberga v Nemčiji, katerega predniki so bili do 1750. leta lastniki Koroške in Kanalske doline. Zupane teh mest, ki jih bodo spremljali turistični delavci, bodo sprejeli na mejnih prehodih ob 8.30. Ogledali si bodo železar- sprejem na županstvu, kjer si bodo izmenjali svoje misli. Dopoldne se bodo odpeljali z žičnico na Višarje, kjer bo kosilo. Na povratku se bodo za večerjo u-stavili v hotelu «Italia» v Trbižu. Sestanek naj prispeva k spoznavanju Trbiža in njegove okolice, na katerega težijo obrobni kraji, kakor tudi spoprijateljevanje med sosedi. Otvoritev novega sedeža posojilnice v Sovodnjah Danes, v nedeljo, ob 11. uri, bo uradna otvoritev novega sedeža kmečko-delavske posojilnice v Sovodnjah. Svečanosti se bodo poleg članov posojilnice udeležili predstavniki krajevnih oblasti in nekaj predstavnikov iz Gorice. Na sporedu je blagoslovitev novega poslopja, ki stoji sredi vasi ob glavni cesti, pozdrav predsednika upravnega odbora, otvoritveni govor in ogied novih poslovnih prostorov. Z ureditvijo novega sedeža se bo ugled te ustanove, ki je na prvem mestu med takimi zavodi na Goriškem, še povečal in bo posojilnica lahko v še večji meri koristila razvoju domačega gospodarstva. ob začetku Trga Cavour, pa je z nasprotne strani privozil avto Fiat 1500, ki je last deželne uprave, Silvano Sussi, iz Gorice, Trg Cavour 3. Med obema je prišlo do trčenja pri katerem je kolesar pa del in se nekoliko poškodoval. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec in po škodbo na čeljusti in na levem kolenu. Nudili so mu prvo pomoč s prognozo okrevanja v 15 dneh. Avto in kolo nista utrpela škode in tudi avtomobilist je ostal nepoškodovan. Izvidnica cestne policije iz Gorice je napravila o nesreči zapisnik. Dr. Lambert Mer mol j a 70-letnik Lastnik gostilne «A1 Ponte del Calvario« je včeraj odprl novo jedilnico ter za to priliko povabil predstavnike raznih ustanov in kategorij, katerim je pripravil zakusko. Dr. Lambert Mermolja je pred nekaj dnevi slavil 70-letmco svojega rojstva. Želel je, da bi ostala ta obletnica njegova osebna zadeva, ali pa kvečjemu stvar njegove družine. Zaradi tega smo zanjo izvedeli z nekajdnevno zamudo ter brž pohiteli k njemu na dom, da mu osebno izrazimo najboljše želje ob tem pomembnem jubileju. Eden izmed razlogov, da mnogi izmed njegovih znancev niso vedeli, da je tovariš Mermolja že prestopil prag osmega desetletja; je njegova življenjskost, njegova vsakodnevna zaposlitev, njegova velika ljubezen do kolesarjenja. Tudi avtomobil je vozil pred kakšnim letom, pa se mu je odpovedal, ker mu je ljubši bicikel. Tovarišu Mermolji je zibelka stekla v Podgori na 17. september pred 70-leti. Gimnazijo je dokončal v Gorici, univerzo pa je obiskoval na Dunaju in diplomiral v Pragi. Med prvo svetovno vojno se je vojeval na ruski in dolomitski fronti, na Rombonu in na Krasu. Svoje prvo službeno mestu je nastopil v Idriji, potem pa se je preselil v Gorico, kjer vse do danes opravlja zobozdravniški poklic. Njegova globoka protifašistična čustva so ga takoj pripeljala v tabor svobodoljubnih ljudi, kjer je OB ZAKLJUČKU VPISOVANJA Rimska ulica samo za enosmeren promet Podaljšek Rimske ulice je od včeraj opoldne dalje odprt samo za enosmeren promet. Na trgu pred županstvom je občinska u prava namestila prometno znamenje, s katerim se prepoveduje vož-' nja od trga pred županstvom v smeri prot; Travniku. Za vožnje v tej smeri pa je odprta Mazzinijeva ulica, in sicer od včeraj popoldne. Mazzinijeva ulica je e-nosmerna. Predi! bo odprt skozi vso zimo Na sestanku obmejnih predstavnikov v Kranjski gori so obljubili dr. Maniagu {l Vidma, da bo mejni prehod čez Predil odprt skoz» vso zimo. Montagna v Farri kjer so se zalegli termiti Pokrajinski zdravnik Montagna je včeraj obiskal Farro, kjer si je ogledal 13 hiš v Ul. Gorizia, katerih lesene dele so napadli termiti. V ponedeljek se bo sestala gradbena komisija te občine, ki bo sklenila, naj se izselijo stanovalci iz najbolj ogroženih hiš. Prihodnji teden bo prišel v Farro tudi znanstvenik prof. Sepulcri, ki je leta 1955 odpravil termite, ki so se zalegli v kraju Oriago. Danes pričetek lova Jutri bo 1200 lovcev goriške po krajine obnovilo svojo dejavnost. Najboljši obeti so za odstrel fazanov, jerebic in zajcev. Lov na te vrste divjačine se bo zaključil 15. decembra. Na slov. srednjih šolah v Gorici vpisanih248dijakov V prvem in drugem letniku enotne nižje srednje šole bodo samo po trije razredi Slovenske srednje šole vseh vrst in stopenj v Gorici bo v tem letu obiskovalo 248 dijakov. To je rezultat o vpisu na srednjih šolah ob zaključku vpisovanja. Lansko leto je bilo vpisanih 271 dijakov. Na učiteljišču jih je 24, dva več kot lani. V prvem razredu je 7 dijakov, v drugem 3, tretjem 9 in četrtem 5. Na gimnaziji in liceju jih je 39, eden več kot lansko leto. V četrti gimnaziji je 9 dijakov, v peti 5, v prvem liceju 8, drugem 10 in tretjem 7. V nižjih razredih enotne srednje šole (prvi in drugi letnik), ter v tretji strokovni in tretji gimnaziji je skupno 185 dijakov, razdeljenih takole: v prvih treh razredih enotne srednje šole bo 74 dijakov, v treh razredih drugega letnika enotne srednje šole pa 64. V moškem oddelku tretje gimnazije bo 13 dijakov, v ženskem oddelku pa 8. V moškem oddelku tretjega razreda strokovne šole bo 13 dijakov, v ženskem oddelku pa 12. Samo še letos sta ločeni nižja gimnazija in strokovna šola. S prihodnjim letom bodo združili tudi tretje razrede, tako da bomo imeli poslej tri letnike enotne nižje srednje šole, katero bodo obiskovali brez razlike vsi dijaki, tisti, ki se bodo posvetili poklicu, kakor tudi oni, ki bodo nadaljevali študij na drugih šolah. Na vseh nižjih in višjih srednjih šolah v Gorici se je v tem šolskem letu vpisalo 3951 dijakov. Spodrsnil se ie na gnilen jabolku Včeraj okrog 17. ure so poklicali avtomobil Zelenega križa v Groj-no, kjer se je ponesrečila 53-letna Marija Hrašček por. Ipavec, bivajoča v Gorici, Ul. Venezia 2. Odpeljali so jo v civilno bolnišnico, kjer so ji ugotovili, da si je zlomila levo nogo. Pridržali so jo na zdravljenju za 30 dni. Hraščkova Je izjavila, da je odšla nabirat drva v gozd v Grojni. Tam je ponevedoma stopila na gnilo jabolko, na katerim se ji je spodrsnilo in je padla. Avto dežeine uprave podrl kolesarja Včeraj zjutraj neaaj pred 8. uro se je 16-letni hidravlični vajenec Aldo Zulian, ki stanuje v Gorici, Riva Castello 14, peljal s kolesom no v Beli peči, nakar bo sledil I na delo. Na križišču z Ul. Rastello TA TEDEN |*|2 1 k9 lir V VSEH TRGOVINAH V javnem kopališču ga je zadela kap Včeraj okrog 13. ure je upravnik mestnega kopališča v Gorici v Ul. Cadoma poklical nujno avto Zelenega križa. Ko so bolničarji prišli, so našli v kopalni kadi 54-letnega Aurelia Franca, iz Gorice, Ul. Marconi 2, ki je po poklicu gostilničar. Takoj so videli, da mu ne morejo več pomagati, ker je bil že mrtev. Poklicali so zdravnika dr. Bevilacqua in policijskega podčastnika. Zdravnik je ugotovil smrt za radi kapi. Ko so dobili dovoljenje sodne oblasti so truplo umrlega odpeljali v mrtvašnico na mestno pokopališče. Skuterist padel v Podgori na slabo razvetljeni cesti Včeraj dopoldne okrog 11.20 je prišel po pomoč v goriško civilno bolnišnico 18-letni Walter Hvalič iz Podgore, Ul. Cotonificio 16. Pri pregledu so ugotovili, da si je odrgnil levo koleno in spahnil levo roko v zapestju. Nudili so mu prvo pomoč; okreval bo v 15 dneh. Hvalič je izjavil, da se je poškodoval prejšnji večer okrog 20 ure, ko se je peljal z vespo po Ul. IV. novembra. V bližini podgorskega pdkopališča je bilo na cesti tako temno, da ni videl kovinskega zaboja, ki ga je nekdo pustil na ce sti, ter se je zaletel vanj in padel. Pri igri si je zlomil nogo Včeraj popoldne se je 14-letni Claudio Devetag iz Villesse igral na dvorišču pri domači hiši. Med igro je tako nesrečno padel, da si je zlomil levo podlahtico. V goriški bolnišnici so ga ob 14.15 pridržali na zdravljenju za 30 dni. Danes v Štandrežu odbojkarski turnir Danes ob 9. uri se začne turnir odbojkarskih ekip za pokal «štan-drež 64». na igrišču v Standrežu. Prijavljenih je šest ekip, pet iz Goriške in ena s Tržaškega. Slika, ki jo objavljamo zgoraj, kaže, kako si karikaturist zamišlja «zid», to je obrambo tolčenih žog nasprotnika. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odpr. ta v Gorici lekarna DTJDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes 27. septembra bo v Gorici odprta cvetličarna JOŽEF BANDELJ na Travniku, telefon 54-42. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 25,6 stopinje ob 14. uri in najnižjo 8 stopinj nad ničlo ob 6. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 85 odst. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 20. do 26. septembra se je v goriški občini rodilo 23 otrok, umrlo Je 11 oseb, porok Je bilo 13 in oklicev 7. ROJSTVA: Roberto Cozzutto, Bruna Feri, Alessandra Macuz, Valter Zorzut, Antonella Cavallari, Ivo Brajnik, Antonella Paoletti, Monica Papi, Tiziana Vescovi, Paolo Cri-stiani, Bruno Periz, Donatella Co-niediz, Michela Cargnel, Marco Ker-pan, Michele Valent, Maria Grazia Rapisarda, Giovanna Laurenti, Lu-ca Portelli, Fabio Cicigoi, Donatella Pin, Ferdinando Collenzini, Ar-mando Ranieri, Rosa Maria Agosti-nello. SMRTI: delavka 35-letna Maria Alda Zuliani, por. Cristolfi, 65-letni Carlo Ursic, gospodinja 62-letna Fiorinda Marizza, por. Cabas, gospodinja 62-letna Eufemia Devesco-vi, por. Apollonio, gospodinja 80-letna Teresa Konzut, por. Pusnar, gospodinja 81-letna Maria Buffolini, vd. Feresin, brivec 56-letni Guido Bonino, gozdarski podoficir 53-lefr ni Giampietro Omizzolo, upokojenec 90-letnl Giacomo Luvisutti, gospodinja 76-letna Paola Damlani, mesar 71-letni Angelo Chiades. POROKE: elektromehanik Lino tako) v začetku vojne prevzel vodilna mesta v protifašističnih odborih. Zaradi njegovih svobodoljubnih teženj in velike ljubezni do slovenskega jezika so ga fašisti aretirali 1942. leta ter ga zaprli v goriških zaporih. Po razpadu 1943. leta je prišel na svobodo ter postal predsednik okrožnega odbora Osvobodilne fronte za Goriško. Vsesplošni pokret je vodil do svoje aretacije 1944. leta, ko so ga Nemci odpeljali v taborišče, kjer je prestal Golgoto tolikih milijonov internirancev. Vrnil se je domov, kjer je izvedel za žalostno vest, da mu je vojna pobrala sina Franca. Z vso voljo prekaljenega borca za svobodo in napredek se je vključil v družbeno dogajanje na Goriškem, kjer je bil vsa leta, dokler se ni umaknil v zasebno življenje, na vodilnih položajih manjšinskih organizacij. že 1945. leta je postal predsednik Osvobodilne fronte, ki je ostal do prihoda Italije. Ko je napredni del slovenske manjšine na Goriškem ustanovil Demokratično fronto Slovencev, da bi v njej nadaljeval borbo za priznanje manjšinskih pravic, je tovariša Mermolja izvolil za predsednika te organizacije. Predsedoval je tudi Socialistični fronti Slovencev in pozneje Slovenski kulturno-gospodar-ski zvezi, ko smo ukinili politično stranko ter ohranili samostojen samo manjšinski organ, ki naj vodi prizadevanja za spoštovanje naših jezikovnih in kulturnih pravic. Tovariš dr. Mermolja je bil vedno pristaš naprednih idej, v katerih je videl nosilca boljše prihodnosti, in se zanje vedno aktivno zavzemal. Zato je tudi prevzel kandidaturo za parlament kot neodvisen kandidat na listi KPI, kjer mu je 1948. leta manjkalo prav malo glasov, da ni bil izvoljen. Ne samo v napredne ideje, tudi v mladino ima naš slavljenec veliko zaupanje. V času nastajanja mladinskega aktiva v Gorici, ki je bil neke vrste predhodnik Mladinske iniciative, je tovariš Mermolja bil odločno na strani mladine ter je videl v njenem revolucionarnem zagonu sredstvo za vzpostavitev boljših perspektiv v dejavnosti manjšinskih organizacij. Slutil je nov svež veter ter po svojih najboljši močeh prispeval, da se je z vsemi silami uprl v jadra- našega čolnička. Vedno je razumel dinamiko našega razvoja, usmerjal jo je s svojim bogatim poznavanjem družbenega dogajanja, ki ga je vedno in ga tudi danes spremlja s čitanjem najrazličnejših časopisov. Kdorkoli je imel kdajkoli posel s tovarišem Mermoljo, ta je lahko vedno ugotovil njegovo predanost napredka, njegovo poštenost, njegovo priljubljenost; Mlajša generacija k temu lahko doda tudi ugotovitev, da je njen ljubitelj, ker je v njej videl naslednike, ki bodo nosili plamenico slovenskih narodnih in socialnih pravic po novih poteh. Eni. kot drugi mu čestitajo ob njegovem jubileju ter mu izražajo kar najboljše želje za nadaljnje zdravje in srečo. v Gorici VERDI. 15.15, zadnja ob 22: «L’uo-mo di Rio», J. B. Belmondo in F. Dorleac. Francoski film v barvah. CORSO. 14.30: «Zulu», Stanley Baker in Ulla Jacobson. Cinemasco. pe v barvah. Ameriški film. VITTORIA. 15.15: «Pony express», C. Heston in R. Fleming. Ameriški barvni film; zadnja pred-stava ob 21.30. CENTRALE. 14.30, zadnja ob 21.30: «11 leone di Tebe«, M. Forest in Yvonne Forneaux. Cinemascope v barvah. Ital.franc. koprodukcija. v Tržiču PRINCIPE. «Monsieur Cognac«, To-ny Curtis in Christine Kaufmann. Barvni kinemaskopski film: NAZIONALE. «La grande fuga«, Steve McQueen. Barvni film. AZZURRO. «Sfida sotto il sole«, Ur. sula Andress in John Derek. Barv. ni film. EXCELSlOR. «Le schiave esistono ancora«. Barvni film. v h’oiika h EXCELSIOR. «La noia«, C. Spaak in I. Miranda. RIO. «1 due capitani«, Charlton Heston. v Novi Gorici NOVA GORICA: ameriški barvni film «Plaža želja«, 29. in 30. sept. angleški film «Vso dolgo noč«. ŠEMPETER: ameriški barvni film »Severno proti Aljaski«, 29. in 30. sept. ameriški barvni film «Plaža želja«. Lonido in gospodinja Maria Comi; mehanik Giuliano Cirtori in trgovka Maria Miniussi; profesor Um-berto Martissa in gospodinja An-na de Reya; kapetan ital. vojske Alvaro Saviantoni in frizerka Maria Corsini; delavec Giorgio Minzatti in gospodinja Loreta Zampar; davčni pravnik Antonio Chilemi in pro. fesorica Gianvita Rosellini; trgovec Mario Orselli in gospodinja Maria Scardovelli; tehnični uradnik Mar-zio Ippolito in tekstilka Loredana Scarton; uradnik Giuseppe Morsel-li in delavka Graziella Lissoni; pomorski funkcionar Giampiero Mon. tanari in trgovska pomočnica Maria Pistrin; mehanik Livio Candut-ti in delavka Rosina Blasizza, pek Enrico Žara in slaščičarka Elvira Nanut, uradnik Franco Moretti in gospodinja Liliana Carbonella. OKLICI: uradnik Romano Fedele in uradnica Silvia Beuk, geometer Lido Marcolina in uradnica Maria Bemasconi, Leonardo Di Giovanna in delavka Rosa Marzullo, študent Dario Bevilacqua in uradnica Anna Maria Granta, uradnik AndreaGam-ba in učiteljica Silvia Collodi, mehanik Franco Marussig in uradnica Annalisa Rossi, uradnik Gian . ._ Carlo Marinelli in uradnica Lore- SOLKAN: angleški film «Vso dolgo ta Culot. nof'»- ☆ ARETTA med elegantnimi in preciznimi urami je najcenejša znamka ☆ ARETTA ULTRA THIN Kulturna posredovalka aa rimskem meridianu (Nadaljevanje s 3. strani) goslovanske poezije, ki bo kmalu izšla v knjigi s 400 stranmi. Cesarettijevi je bilo pred časom uspelo prepričati enega najpomembnejših ar.toiogistov, prof, Spagnolettija, da je napravil potrebne korake pri založbi Guan-da. Ta založniška hiša je sprejela antologijo v svoj delovni načrt in povabila Cesaretti- Me-dvedičevo, da kot italijanski redaktor uredi vse potrebno z Jugoslovani in sama prevede v italijanščino eseje onaših nacionalnih poezijah. Tako je z vsemi pooblastili odpotovala v Beograd, se tu domenila s književnikom Mihailom Laličem, v Ljubljani pa uredila z Društvom slovenskih književnikov. Nalogo jugoslovanskega redaktorja naj bi sprejel Ciril Zlobec. Ko je stvar stekla, je Cesaretti-Medvediče-va dobila iz Ljubljane pismo, v katerem je zvedela, da je sama kot redaktor izpadla. Od tedaj se kot redaktorji omenjajo Ciril Zlobec, Vojin Ilič in Vaško Popa. Prav ta trojica je letos spomladi tudi priredila v rimski knjigarni Einaudi pogovor o današnji književnosti jugoslovanskih narodov. Kot je poročal list Paese sera, se je debata razvijala v skoraj praznem prostoru. Nič čudnega, saj za to ni vedel niti dopisnik Politike in verjetno tudi Tanjug ne (da o Cesarettijevi in njenem krogu sploh ne govorimo). Mogoče so prav čudne zadeve okrog te antologije spodbudile Cesarettijevo, da se je začela močneje zanimati za likovno umetnost. Svoj Studio Mar-gutta 13 je odprla s spominsko razstavo Giacoma Balla, znanega avtorja «študij iskanja gibanja«. Ob njem so se na isti razstavi vrstili drugi še živeči in znanj italijanski slikarji in tujci, med slikarji neitalijani sta sodelovala tudi Slana in Prodanovič. Za nas najpomembnejša je bila gotovo samostojna razstava Franceta Slane, ki je trajala od 15. februarja do 4. marca t. 1. Razstava, ki jo je odprl Zoran Kržišnik, je imela velik uspeh. Po- zitiven odmev je bilo moč zaslediti na televiziji ter v radiu in časopisih. Cesarettijeva namerava še naprej prirejati umetnostne razstave. Za bližnjo prihodnost ima v načrtu več razstav grafike. Zelo rada bi nudila galerijo našim »naivcem«, vesela bi bila Miheliča, Preglja in drugih, saj je italijansko kultur-no občinstvo zelo dovzetno za našo likovno umetnost, bolj kot za literaturo. Svoje stike vzpostavlja tudi izven relacije Rim-Jugoslavlja: z londonsko galerijo St. Martin's Court ima podpisano pogodbo za izmenjavo dveh razstav. Ob koncu smo Cesarettijevo še vprašali, kako se počuti v svoji rojstni Idriji. Odgovorila je, da jo veseli napredek mesta, a da jo hkrati boli, ko mora gledati, kako gradbeniki neodgovorno pačio značilno harmon.jo idrijske panorame. In rekla je še, da ji je žal, da smo Slovenci tako malenkostno nevoščljivi drug drugemu. TOMAŽ PAVŠIČ PERUTNINA-/’^ izvoz-uvoz perutnine, jajc, divja, čine, govedi, mesa, mesnih izdelkov in krme iiHHiii II i: lovski turizem poslužite se ptujskega območja za letošnjo lovsko sezono PTUJ LJUTOMERSKA CESTA ST. 4 - 5 - TEL. 13, 230 IN 74 TELEGRAM: PERUTNINA PTUJ - TELEX 03328 VOJAK Z ZLATIMI GUMBI (Odlomek) (Nadaljevanje s 3. strani) Morali so stran. Stran, stran. Zakrivali so si oči in se brezglavo pognali v dir. Le Biba je še zmeraj stala pred oknom. Široko odprte oči deklice so jo držale, jo uklepale, prav tako kot njene roke prej, ko si je močila usta z njenimi solzami. Ni jih več poznala. Ostala je samo skodelica v iztegnjeni koščeni roki in oči, te velike steklene oči. Strah, strašen strah jo je pognal z mesta. Jecljaje je tekla za ostalimi. Nenadoma se je znašla pred Vojakom z zlatimi gumbi. Stal je še vedno tam kot prej; ves lep, čist, z rokami na hrbtu. Prijazno se ji je nasmihal. Prav tako kot ta- krat, ko se je ustavil pred njo in ji popravil znak na roki. Obrnila se je — na oknu je viselo črno, pooglenelo, lepenki podobno truplo ... Hitela je stran. Želela je, da ne bi videla nikogar več. No otroka, ne barake, ne vojakov, ne peska pod nogami. MIRIAM STEINER GRAND HOTEL <(!NI0N> LJUBLJANA Tel. 20-750. 21-742 s svojo restavracijo tn senčnatim vrtom, kavarno m hotelom, se priporoča cenjenim gostom Novi Hotel Soča •j...•••••••••••••••••••••••••••••jjjjj;jj;j Most na Soči priporoča okusne jedi tn izbrane pijače za vse okuse ler druge hotelske usluge 1 I Obiščite zdravilišča ROGAŠKA SLATINA, LAŠKO. RIMSKE TOPLICE Rogaška Slatina zdravi oolezm prebavil, ledvic tn teter. Dobrna ženske in manegerske bolezni, Laško revmatizem in rehabilitacija invalidov — Za izlet priporočamo tudi prekrasno Logarsko dolino — Informacije ln prospekte dobite pri tržaških potovalnih uradih Aurora, Utat, Patemiti ali pri Tourist Office - Celje HOTEL «ZVEZDA» KOBARID s sobami z eno m dvema posteljama ter s tekočo toplo in mrzlo vodo, centralno kurjavo — skupaj 54 ležišč. 9 Streže s prvovrstnimi vini: specialitete: soška postrv in divjačina 9 V 5 km oddaljenem Livku so prvovrstna smučišča, v Nadiži pa lepe kopeli. 9 Cenjenim gostom se priporoča za obisk. Hotel BELLEVUE LJUBLJANA Tel. 33-133 priporoča cenjenim gostom domačo ln mednarodno kuhinjo • Terasa . Vrt • S terase lep pogled na Ljubljano tisuimmissiiUDSiiiiiiis NOVA GORICA - Telefon 20-44 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu. Informacije dobite v naših poslovalnicah v Novi Gorici, Tolminu, Ajdovščini, Postojni in Sežani. — Turistična agencija «Izletnik» s poslovalnicama v Novi Gorici in Bovcu vam hitro in solidno organizira izlete po Jugoslaviji in inozemstvu, ter nudi vse ostale turistične usluge. BOSTE OBISKALI LJUBLJANO? DOBRODOŠLI STE I J Restavracija, minute od glavne železniške postaje . Nudi vam: sodobno opremljene sobe s kopalnicami, telefonom, dvigalom Znana je naša kuhinja, ki vam nudi jugoslovanske in inozemske specialitete - Tudi v naših obratih: restavraciji «ZLATOROG» Župančičeva 9, ki vam nudi lovske specialitete, gostilni «DALMACIJA» Trubarjeva 23, ki vam nudi ribje specialitete, boste postreženi hitro in solidno. VABI VAS HOTEL «TURIST» UUBIJANA v hotelu «TURIST» - Ljubljana DALMATINOVA, 13 ■ Tel. 36-129, 27-11« senčnat vrt, bife • Hotel je oddaljen vsega 3 Q LEV HOTEL LEV LJUBLJANA Vošnjakova 1 Telefon 30-555 Telegram: LF.VHOTEL LJUBLJANA •A» kat. 209 sob s kopalnico, restavracija, terase, dancing kavarna, a-peritiv bar, slaščičarna, poslovne in klubske sobe, šale aa bankete in konference, lastne garaže in prostor za parkiranje, hladilnice za divjačino in boksi za pse Novo — moderno — luksuzno ^ SPLOŠNA PLOVBA - PIRAN vzdržuje z modernimi tovorno . potniškimi ladjami redno progo Jadran • Južna Amerika • via Zahodna Afrika (Rijeka • Split Napoli Genova • Marseille Casablanca Dakar Conakry . Takoradi Tema Rio de Janeiro Santos Montevideo Buenos Aires). Redno Unijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo . Indonezijo • Japonsko ZDA - Zahodna afriška obala . sredozemske luke) TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti - Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »Splošna plovba«, Piran, Župančičeva ul. 24, in na naše agente po vsem svetu Telegrami: Plovba Piran. Te-lexi. 035—22, 035—23. Teletoni: 73470 do 73-477. Obiščite najlepše podzemsko čudo na svetu POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16. in 18. uri Izredni obiski po dogovoru z upravo Obiščite tudi Škocjanske jame pri Divači Obiski ob 10. in 15. uri vsak dan SLON HOTEL LJUBLJANA • Titova 10, tel. 20-644, 20-645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano Javnost na. naše usluge, id jih nudimo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi ln toplimi malicami, kosilom in večerjo ia domačih specialitet po zelo pristopnih cenah. Hotel Vam nudi 177 modernih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavami. V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih in mednarodnem artističnem programu Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe. Telet. 20-641—44 HOTEL »JELOVICA* - BLED - TEL. 316 BLED vabi Hoteli ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila čolnarjenje HOTEL KRN TOLMIN - TEL. 39 Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, specialitete na žaru in dobra kuhinja Ob sobotah in nedeljah ples. Vljudno se priporočamo U/VT17T ¥D A c POSTOJNA JlIU 1 HjLj «lviiAa» tel mo Bodi vse hotelske »sloge in se priporoča za cenjeni obisk PARK HOTEL GORICA NOVI GORICA - rel. 20-61, 20 32 s svojimi obrati restavracijo, kavarno. Prvorazredna Kuhinja Ples vsak večer razen ponedeljka V primernih dneh je ples na vrtu. PARK HOTEL BLED Telefon) 284 • 338 200 ležišč, restavracija, kavama, nočni bar Hotel odprt celo leto. V sestavu Park hotela je tu 21182 KAVARNA LOŽA RESTAVRACIJA TAVERNA Priporočajo svoje gostinske usluge - Cene zmerne KOMPAS S SVOJIMI POSLOVALNICAMI VRŠ! VSE TURISTIČNE USLUGE LJUBLJANA, Dvoržakova ulica številka 11 Izkoristite vaš izlet za ogled izvirkov VIPAVE V HOTELO VIPAVA in v GOSTIŠČU OB 12 VIRU vas prijetno postrežejo HOTEL ADRIA ANKARAN (bivši S. Nicolo) Telefon 74-112 ODPRT SKOZI CELO LETO r. G. P- - ME T ROP O L PIRAN - I elefon 73-313 vabi na odlične specialitete ln izbrane pijače v vseb svojih obratih: nočni bar »Tri papige« v Piranu z mednarodnim artističnim programom, odprt je vsak dan razen srede. Priporočamo novo restavracijo «Lucija» pri Portorožu UGODNO UGODNO UGODNO USNJENA KONFEKCIJA (plašči, Kostumi suknjiči) USNJENI IZDELKI (Kovčki, potovalke, torbice) v največji izbir1 pri VELEBLAGOVNICA mehm V LJUBLJANI Obiščite naše poslovalnice: • PRED POŠTO — Cankarjeva ul J • TROMOSTOVJE - VVoircve ul » • KONFEKCIJA - Čopova ul # 20 ODST. POPUSTA ZA NAKUP S TUJO VALUTO UGODNO UGODNO UGODNO Tudi za ta vzpon gibanja slovenskih in hrvatskih delavcev in kmetov je bilo premnogo razlogov. Ljudje so začeli na veliko zapuščati slovenske in hrvatske voditelje narodnjaštva. Vodstvo slovenskega in hrvatskega narodnjaštva, liberalnega in klerikalnega gibanja, ki je pred prvo svetovno vojno imelo med Slovenci in Hrvati v Julijski krajini in Istri skoraj politični monopol, ni moglo dati slovenskemu in hrvatSKemu ljudstvu več ničesar, ni imelo več kaj mu povedati. Prosili so Italijansko oblast, se udinjali italijanskemu nacionalizmu. Dajali so izjave lojalnosti italijanskemu nacio- nalizmu in fašjzmu. To je vse, kar so znali in kar so delali. Niso razumeli, da mladi ln star ri, ki so se bili vrnili iz vojnih jarkov, so bili povsem drugačni. Niso se vrnili berači, marveč hrabri, ponosni moije, pripravljeni boriti se za svoje pravice, kakor so se več ko štiri leta borili za tuje koristi. Temu je treba še dodati, da so se vračali domov še vojaki iz u-jetništva v Sovjetski zvezi, kjer so sodelovali v Februarski, pa tudi v Oktobrski revoluciji. Domov so prinašali ideje Oktobrske revolucije, sicer zmedene, vendar so privlačevali delavce in kmete na svojo stran in s tem tudi silili socialistično gibanje v komunistično. Teb idej ni bilo mogoče v tistem trenutku v Julijski krajini in v Istri uresničiti. Ne zato, ker v Italiji ne bi bilo objektivno revolucionarne situacije, marveč zato, ker v Italiji ni bilo subjektivnega faktorja, ki bi bil hotel in ki bi bil sposoben izkoristiti objektivno revolucionarno situacijo v revolucionarne namene, t. j. zato, da bi s pomočjo revolucije spremenil kapitalistični režim države v socialistični. Agitacija pa je vendarle imela perspektivo, narediti v pravem času, kar se ni dalo narediti tako. A tega ni mogla narediti le Julijska kl-ajina in Istra, ki sta tedaj bili ena sama provinca. V. V takih razerah in v takih okoliščinah je slovensko in hr-vatsko socialistično gibanje v Julijski krajini in v Istri prešlo v komunistično. Iz tega moremo sklepati, da Jugoslovanska soclalnodemokratična stranka v Avstriji, Neodvisna socia-| listična stranka Slovencev in J Hrvatov Julijske krajine in So- cialistična stranka Italije so po prvi svetovni vojni vsaka po svoje ustvarile pogoje in posredovale gradivo za ustanovitev komunističnega gibanja v Julijski krajini in Istri, ki je postalo del Komunistične partije Italije. Prav tako kakor je prej socialistično gibanje v Julijski krajini in Istri bilo del Italijanske socialistične stranke. 9 9 9 Razvoj delavskega kmetskega in razrednega političnega gibanja v Italiji po prvi svetovni vojni do ustanovitve Komunistične stranke Je bil relativno nagel. Trajal je vsega dve leti in je socialistično gibanje prešlo definitivno v komunistično, ko se je v januarju 1921 ustanovila v Livornu Komunistična partija Italija, ki je med drugo svetovno vojno spremenila svoje ime in se sedaj imenuje Italijanska komunistična stranka. Tedaj pa je bilo delavsko revolucionarno gibanje v Italiji že v upadu. V teh dveh letih (1919—1920) se je revolucionarno socialistično gibanje med Slovenci in Hr- vati v Julijski krajini in v Istri dobesedno razbohotilo, razširilo in deloma tudi poglobilo. Postalo je možato, razredno revolucionarno gibanje. V teh dveh letih se je razvil v socialistič-um vrstah v naših krajih dober številni srednji kader, sestavljen iz zvestih, discipliniranih, darovitih, izredno požrtvovalnih in organizacijsko prilit no sposobnih delavcev in kmetov. Takega in tako številnega srednjega kadra, brez katerega si skoraj ne moremo misliti stranke ali partije (dasi so obstajale slovenske in italijanske stranke tudi brez njega) ni prej socialistično gibanje v naših krajih nikdar imelo. Ti ponosni in pridni delavci in kmetje so tvorili dobro, izvrstno in nujno potrebno vez med množicami in vodilnim centrom v Trstu. Ta vodilni center slovenskega in hrvatskega zociali-stičnega, kasneje komunističnega gibanja v Julijski krajini in v Istri Je delal skupno z vodilnim centrom italijanskega socialističnega, potem pa komu nističnega gibanja in je bil z njim celota. Ta direktivni center pa ni bil med seboj politično nacionalno in ideološko preveč strnjen. V njem so vladale različne med seboj nasprotujoče si in odbijajoče se ideje; tri različne struje ali frakcije, ki so se jasno pokazale šele pri glasovanju v socialističnih organizacijah za ustanovitev ali proti ustanovitvi Komunistične stranke Italije. Vlogo centralnega direktivne-ga vodstva za slovensko in hr-vatsko razredno gibanje v Julijski krajini in Istri je od februarja 1920, ko je bilo ustanovljeno, opravljalo pravzaprav «Delo», to Je spočetka socialistično, a kasneje komunistično glasilo, se pravi njegovo uredništvo. Dasi so posamezni tovariši, kakor npr. dr. Tuma, Srebrnič in drugi relativno pogostoma obiskovali strankine organizacije, prirejali shode in predavanja o smernicah stranke, o njenih dolžnostih, o dolžnostih tovarišev itd., bi si danes težko zamislili direktiv-no vodstvo vsega tega gibanja brez «Dela» in njegovega uredništva. Kdor bo prečital «Delo» iz leta 1920 in 1921, pa tudi v nadaljnjih letih, bo opazil, da je «Delo» vedno imelo zelo mnogo dopisov iz vseh krajev Julijske krajine in Istre. Hkrati se bo prepričal, da «Delo» je v teh dveh nekdanjih avstrijskih provincah resnično vodilo razredno revolucionarno gibanje. Spočetka socialistično, kasneje pa komunistično gibanje. To se morebiti sliši lepo, toda to resnico smatram vsekakor za velik minus v socialističnem in v komunističnem gi banju med Slovenci in Hrvati v Julijski krajini in v Istri. To pomeni, da so manjkali sposob ni centralni vodilni kadri. Zaradi pomanjkanja sposobnih domačih Ideoloških delavcev, je bilo «Delo» prisiljeno, da je ves čas, ko Je Izhajalo, objavljalo teoretske in ideološke članke Lenina, Trockega, Bu-harina, Zinovjeva, Lunačarske-ga, Cičerina, Kolontajeve, Roze Luxemburg in drugih. Ne pravim, da je bilo to slabo. Take in slične članke Je bilo trebr- •'Javljati, kajti bilo Je nujno potrebno Ideološko dvigati, izobraževati in vzgajati srednji kader, množice, pa tudi vodilni kader. Bilo pa bi bolje, če bi bilo «Delo» objavlja- lo poleg že navedenih tudi več ideoloških in političnih članko domačih avtorjev, ki naj W * bili pri tem naslanjali na “ mače razmere. Teh domači avtorjev pa ,e Dilo izredno ih® lo. Ne bi bilo prav trditi, d® jih ni bilo nrav nič. Le ma > zelo malo jih je bilo. Ideološko delo je bilo potre no zaradi struj, ki so bile 1 so se med seboj borile v socialističnem, pozneje pa v kom nističnem taboru. Te struje, so bile n Jasno opredeljen > se sicer niso uveljavljale s k®^ kimi posebnimi članki v ali v revijah (katerih za ta članke nismo imeli). Medseboj nih polemičnih člankov Je lo relativno malo. Toda de in življenje struj se je vs . kor občutilo v naših organ« cijah in med našimi članki ta ko, da je bilo pred Livor -skim kongresom, se pravi, Pre ustanovitvijo Komunistične P8 ti j e v januarju 1921 potrebno, da smo morali obiskovati v naše sekcije in na mestu s mem, v organizacijah razčis ti ideološke razlike med član# razlike, ki so bile._________ (Nadaljevanje sledi/ UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6 II TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 II Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Teleron 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: četi* letna 2 250 lir, polletna 4 400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubija ^ Stari trg 3 1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške ln gorlške pokrajine naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUja pri aSocieUi Pubblicitk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst ______