Lete Will., itev. 96. Celje, sobota 28. avgusta 1926. Poitnina plačana v gotovlil. Izhaja v torekf četrtek In soboto. Stane mesečno Din T— za inozemstvo Din 20'—. Posamexna čtevilka 1 Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOHA Uredniifvo in upravnifttvoi Celje Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglasl po tariffu. Telefon int. štev. 65. Nova Rusija. Pod naslovom «Preobrat na Rus- kem» je objavil «Tabor» sledeči čla- nek, ki ga prinašamo v celoti, ker vsebuje kaj več kakor pusta namiga- vanja o možnostih ali morda media ugibanja o bodočnosti komunizma: «Zopetna revolucija», kakor je bil nazvan sedanji preokret v političnem razvoju Rusije, začenja popravljati in ublaževati one strani komunistične re- volucije, ki so bile pretirane, nemogoče in popolnoma zgrešene. Po vsej Rusiji je čutiti preobrat v psihologiji množice in njenih voditeljev. Vedno več je zna- menj, ki kažejo, da ni mogoča praksa po teorijah marksističnega komunizma. Sedaj se je pojavila že nova stranka, ki se čisto odkrito obrača zoper sedanji red v Rusiji. Pred letom dni bi bila taka stranka docela nemo- goča. Na voglih moskevskih ulic so nalepljeni njeni proglasi. Tu stoji med drugim: «Revolucija je ustalila v Rusiji ustavo in je izpremenila do nespoznanja vse strani ruskega življenja. Povratka v preteklost ni več. Toda obenem je revolucija razgalila zmote socializma in komunizma, dokazala njih nepravičnost in škodljivost. Občani! Ruska delavska sovjetska stranka vas kliče s tern proglasoml Ojačujte aktivnost Sirokih mas kmetskega prebivalstva. Vstopajte v sovjete! Uporabite vse legalne možnosti, da zažčitite svoje pravice. Zahtevajte od komunistov: 1. Enakopravnost vseh ruskih državljanov ne glede na izvor in velikost imetja. 2. Vse predpravice komunistov se morajo ukiniti. 3. Pra- voslavna cerkev se ne sme več pre- ganjati in verska svoboda naj se zajamČi. 4. Izpeljejo naj se nove volitve v krajevne in okrožne sovjete na podlagi sploSnega in svobodnega glasovanja. 5. Od ljudstva se ne sme več poDirati denar za Tretjo internacijonalo. 6. Dr- žavno ime SSSR nai se izpremeni v Rusijo!» Proglas končuje z vzklikom: «Str- moglavite komunistično diktaturo.» Ze samo dejstvo, da se je usta- novila nova stranka v državi, kjerrazen komunistične stranke ni smela obsto- jati nobena druga stranka, je značilno. Proglas te stranke, kakor je nalepljen po moskevskih voglih, pa pomeni eel preobrat. Čez rusko plan je zavel prvi rahel veter svobode. Sigurno je, da* se ta preokret ne bo dal z ničemer več zatreti in ru,sko ljudstvo, ki ga je revolucija silno pre- dramila, si bo ustvarilo novo, svobodno, demokratično državo. Razni boljševiki diktatorji bodo prav tako vrženi med staro šaro kakor pretendenti na prestol in drugi podobni parasiti ruskega naroda. Morda bo taka Rusiia potem vendar dovolj dobra, da se poniža k njej g.dr. Ninčič? Politika< p Kongres narxdnlh manjšln. V sredo je bil v Ženevi otvorjen kongres narodnih manjSin v Evropi. Prisotnih je 80 delegatov 38 narodnih manjSin iz 13 evropskih držav. Za predsednika je bil izvoljen zastopnik tržaških Slo- vencev v rimskem parlamentu posl.dr. Wilfan, ki ie v svojem otvoritvenem govoru razvil svojo teorijo o važnosti in pravni strani narodnih manjšin ter zlasti pobijal teorijo, ki jo je postavil lani brazilijanski delegat v DruStvu narodov Melo Franco, trdeč, da bi morale biti vse države nacijonalno zaokrožene. Temü nasproti je dr. Wilfan pokazal na sedanje stanje v Evropi ter začrtal drugemu kongresu nacijonalnih manjšiv v Evropi novo smer, ki naj obstoja v tern, da garantirajo vse dr- žave svojim narodnostnim manjšinam popolno svobodo kulturnega razvitka. p ČišČenje v radikalskl stranki. Desničarsko krilo radikalske stranke se je dobro pripravilo na Pašičev po- vratek in na dogodke, ki mu bodo sledili. Pašičeva skupina je voljna boriti se z vsemi sredstvi zoper one, ki so proti režimu bivšega ministrskega pred- sednika. Pravijo, da bo šla celo tako daleč, da morajo vsi izginiti, ki so proti Pašiču, pa če tudi bi ostalo v stranki samo šest poslancev. Zdi se pa, da je ta strogost pretirana. Radikali so trdno uverjeni, da bo Pašič zopet prevzel državno krmilo, ker so se njegove nade med tem znova popravile. Pašič bo na povratku v Beograd potoval preko Trsta in se bo ob tej priliki peljal tudi na Bled, da ga sprejme kralj v avdijenco. p Politlka hrvatskih federalistov. Napram zastopniku beograjskih «No- vosti» je izjavil dr. Trumbic, da Hrvati federalisti ne gredo v nobeno kombi- nacijo, ki bi bila osebnega značaja. Vsaka kombinacija, ki hoče z njimi računati, bo morala računati tudi z njihovim federalističnim programom in reviziio ustave v tem smi$lu. Hr- vatski federalisti so ostali pri svoji politiki komunikeja, ki so ga svoje- časno obelodanili. St. Radič je prosil po zatrdilu dr. Trumbiča, dr. Poliča in Bazalo, naj se vrneta v njegovo stranko, Cesar pa seveda nista hotela. Nam ni do tega, pravi dr. Trumbič. Spremembe morajo priti, toda take, ki bodo odgo- varjale željam in potrebam naroda. p Bolgarlja ne odgovorl. V po- litičnih in diplomatskih krogih vlada §e vedno vznemirjenje, ker bolgarska vlada niČ ne odgovori na kolektlvno noto balkanski držav. Neka zasebna vest iz Caribroda je vedela povedati, da je bil odgovor že dostavljen posla- nikom Jugoslavije, Rumunije in Grčije. Na vpraSanje novinarjev da li je ta vest resnična, je dr. Ninčič odvrnil, da je brez podlage. Oovori se, da bo vlada skupno z romunsko in grSko vlado poslala v Sofijo novo noto in zahtevala odgovor točno do določenega roka, ker se vlade nočejo dati izigravati. p Sprememba v sovjetsk! vojnl upravi. Po vesteh iz Moskve se je Stalin odločil odstaviti Zinovjeva kot predsednika tretje internacijonale. Nje- gov naslednik bo Buharin. V komu- nistični stranki se opaža velika napetost. Živahno razpravljajo o propagandi v Evropi, o kateri misli Stalin, da je predraga in jo hoče zato zmanjšati. Dosedanji poveljnik brodovja, je od- stavljen. Na njegovo mesto je prišel prejšnji namestnik načelnika letalstva Muklijevič. Svet liudskih komisarjev je reorganiziral vrhovno vodstvo armade, v katetem so sedaj združeni vrhovni inspektorat vojske, vodstvo vojaških Sol in topografični oddelek armadnega Staba. V zvezi s to reorganizacijo je bil imenovan za vodjo vrhovne uprave vojske Sergei Kamenjev, clan revolu- cijonarnega vojnega sveta in vrhovni nadzorntk rdeče vojske, za njegovega namestnika pa Levičev, dosedanji vodja vrhovne uprave. p Pangalos o svojem porazu. Padec grškega diktatorja Pangalosa je na borzi ugodno uplival na kurz drahme. Diktatorju je bilo dovoljeno, da je no- vinarjem v internatu razložil svoje mnenje. Izjavil je, da je vstaia izbruh- nila popolnoma nepričakovano, pred- vsem ker so jo povzročili in izvršili njegovi najintimnejši prijatelji. Vsi ministri Pangalosovega kabineta, razen Pangalosa in vojnega ministra Ferulisa, so na svobodi. Pangalos je interniran na otoku Aegini. Njegovo soprogo, kj je obiskala moža v internatu, je hotela razjarjena množica ob povratku \z vojaške bolnice linčati. Celjska kronika. c Prlhod gojencev vojno admi- nistrativne Sole v Celje. V soboto, dne 28. t. m. dospo popoldne ob pol treh iz Ljubljane gojenci vojne admini- strativne sole v Beogradu* s svojim i oficirji in nastavnim osobjem. Pod vod- stvom posebnega profesorja kemične tehnologije si bodo ogledali vse in- dustrije našega mesta, posebno pa Westnovo tovarno, cinkarno, industrijo Žveplene kisline in analinskih barv, kakor tudi železniško postajo, njeno ustrojstvo in manipulacijo celega obrata. Nato bodo vršili gojenci vežbe iz vojne službe in pehotnega ekserciranja. V našem mestu se bo mudila ta po vojni prva administrativna Sola za oficirje do 7. septembra in 8. sept, pa se povrne z vlakom, ki odpelje ziutraj ob tri četrt na osem, v Beograd. Omenjena Sola ima delokrog kakor vojna akademija. Razlika je samo v tem, da nam daje vojna akademija vsako leto mlade pod- poročnike iz vojnih vrst, dočim bo naša administrativna vojna Sola inten- dantske akademije dajala vsako leto mlade administrativne podporočnike ekonomske stroke. V tej Soli se tudi izobrazujejo naši ožji rojaki gg. Držan Albin, Jezernik Janko in Francl xMirko, a po konkurzu tega leta se je javilo mnogo mladeničev za gojence. — Dobro doSli ! c Vodnikova družba v Celju. Celjsko glavno poverjeništvo Vodnikove družbe je ugotovilo ob zaključku na- biralne akcije, da se je prijavilo v prvem poslovnem letu 428 članov in 6 usta- novnikov. Nadalje je poslalo inserate za Veliko pratiko 23 celjskih trgovcev in obrtnikov. Vsekakor je to odličen uspeh, h kateremu je pripomogla za- vedna celjska javnost, zlasti pa tudi poverjeniki, ki so požrtvovalno Sirili smisel in zanimanje za Vodnikovo dru- žbo med prijatelji in znanci. c Celjanka namariborskem odru. Intendanca mariborskega narodnega gledališča si je pridobila za prihajajočo sezono kot sopranistko gdč. Fr. Kocu- vanovo iz Celja. Imenovana pevka je bila doslej članica ljubljanskega gle- dališča. 3 KRONIKA TRGA MOZIRJE OD NAJSTAREJŠIH DOB DO ZADNJEGA ČASA, Spisa! Žiga Lajäkov-Mozirski. 9. privilegij cesaria Franca II. ddo. Dunaj, 18. decembra 1796, 10.: > cesarja Ferdionanda, ddo. Dunaj, 5. julitja 1838. — V slednjem se potrjujeta trgu še dva sejma: 22. I. (na Vinoeiuoevo) in 16. VIII. (na Rokovo.) — Trg iana toraj s prejendfanii priivi1- legiiraniiimi sejimk 24. 4. (sv. Jurij), bimkoštnii torek, 15. 6. (sv. Vid), po- nedeljek pred malo gospojinico in 18. VIII. (na Lukeževo) sedem letni'h sejmov. Vsakokratni novi vladar je trgu privilegije na novo potrdil, ta pa je moral po dvornih agentih takso plačati. Tako je n. pr. prejel leta 1792 dvorni agent von Praitenau 232 fr za privi- legij cesarja Franca II. Važen z ozirom na pravico samo- stojnosli sodstva je dostavek v privi- legiju cesarja Jožefa II., katerega do- slovni prevod se glasi : »Sodnik se mora v adrninistraciji justice (upravi sodstva) najtočneje po splošnem sodnem redu ravnati, v ko- likor stari predpisi in običaji zaradi izvrSevanja sodstva in zavoljo rednega postopanja v jerobskih zadevah ob- stoječim predpisom in zakonom ne nasprotujejo.« Potemtakem je pristojala trSkemu magistratu na podlagi teh prastarih privilegijev pravica, izvrSevati vse pravne posle, obravnati v vseh spornih zadevah, izrekati sodbe (alle Bürger- wandel zu schlichten), hudodelce (ma- lefikante) prijeti, zasliSati in tekom treh dni deželni sodniji izročiti. Imeti pa morajo sposobnega syndika in za vi- soke apelacije sposobnega sodnika. Imena teh so nam na listinah ohra- njena. Tako je bil n. pr. 1. 1790 justi- cijar (pravdnik) von Sauer, zadnji pa 1.1848 Franc Pallos. ki je položil sod- nikovo uradno prisego 21. marca 1833 in pleno consilio apelacijske sodnije v Celovcu. Syndik je imel takrat 200 fr K. d. letne place, prosto stanovanje in štiri sežnje drv. Kakor prej omenjeno smeli so se tukaj zasačeni malefikanti tri dni pred izročitvijo deželni sodniji (krvavi rihti) v Žovneku v tukajšnjem zaporu pri- držati. Koncem osernnajstega stoletja so se klatile po deželi razne ciganske tolpe, rokornavhi, dezerterji in tatje. Leta 1790 je bila na zasačenje ciganske druhali razpisana nagrada 100 fr. Iz dopisa z dne 19. julija 1790 tukajšnjega magistrata žovneški graščini je raz- viden sledeči fatalni dogodek, ki se je našim razočaranim sodnikom in sveto- valcem pripetil: V Zgornjih Pobrežah pri Mariboru so neki cigani več konj pokradli. Za- sačili so jih tukaj in so tri cigane na rokah in nogah v železo vkovane za- prli v trško kajho, hoteČ jih drugi dan zasliSati in v Žovnek odgnati. V noči med 10. in 11.uro pa so N. N., N. N., N. N. cigani z železjem vred iz zapora pobegnili, ne zapustivši drugega sledu za seboj, nego — čudno presenečenje valpeta in sodnikov. To zgodbico je ilustriral Mozirski v sledeči romanci : " Ciganska nadloga 1790. Cigan, rokomavh, tihotapec in tat nadloga nadlog je bila takrat, in trSki so bili gospodje sodniki v zadregi in skrbi veliki. Prignali biriči cigane so tri, ker konje so kradli in druge stvari. Zapisnik bo treba sestaviti stroec: oh težke skrbi si naložil nam Bog! Blago in srebro je valpet odStel, tobačni moSnjiček pa v žep svoj si del, v železo jih trški kovač je vkoval, in praprati v kajhi birič jim nastlal. »Gotova nam vsom je cesarska pohvala, in talija tudi ne bo izostala !« Kimaje po starem so pravu sklenili: »Tri dni bodo tukaj pri nas se postili !« In z resnim korakom so k Sivcu* odšl^ v bokalu vtopiti ciganske skrbi. Odtrobil čuvaj je že davno polnoč, ko zibal se zadnji domov je gredoč. Zarana, ko valpet se vestni zbudi, pa kletka je prazna in ptičkov več nK »Z železjem vred vzela jih noč je hudiieva.« To bila pobožna je vera biričeva. Zatrobil je v rog. — Ko je bila devet, sestali očetje se v dolg so posvet, zapisnik pa s sodbo so kratko končali: »Sam Bog nas je reäil ciganske druhali I« Na trškem magistratu so bile tožbe podane na zapisnik in glasila se je sodba (decisum) cum facultate intabu- lationis et executionis (z možnostjo vknjižbe in izvršbe). Tako n. pr. se je iz sodne poravnave z dne 30. aprila 1817 dolg pri dolžnikovem posestvu takoj vknjižil. (U.P. lit. 9 sol. 56.) Do leta 1843 so naSi predniki od pamtiveka izvrševali nemoteno prej popisane privilegije, ki nosijo karak- teristične znake avtonomnega mesta. Leta 1843 izvolili so si tržani za sod- nika (župana) gražčaka na Brdcah An- dreja Dežrnana. Proti tej izvolitvi je graščak v Žovneku z vlogo od 8. aprila 1843 protestiral, češ, da je treba, da vodi volitev trškega sodnika zaSčitna in zemljiSka graščina Žovnek ; njej * Najstarejša znana „taberna" v Mo- zirju; je obstojala 2e 1. 1685, danes gostilna •>Pri pošti«. Stran 2. »NOVA DOBA« Stev. 96. c Za absolvente in slušatelje pe- dagošklh vlsoklh Sol. Počitniški se- stanek vseh dosedanjih absolventov in slušateljev pedagoSkih visokih sol v Zagrebu in Beogradu iz ljubljanske in mariborske oblasti bo v soboto, dne 28. t. m. Celju. Sestanejo se na celj- skem kolodvoru po prihodu jutranjih vlakov. Vabljeni so tudi vsi, ki so pro- sili za sprejem. c NeizroČljlve poštne pošlljke za mesec julij 1926. Razglas o neizroČ- Ijivih poštnih pošiljkah je izšel te dni in je bil razposlan vsem poštam, kjer je v prostoru za stranke obinstvu raz- obešen na vpogled. c Porotno zasedanje. Trdč, da ni izključeno, da se bo v tern porotnem zasedanju obravnaval že tudi slučaj rudarja Antona KrajSka iz Trbovelj, ki je ponoči dne 14. t. m. umoril svojo ljubico Štefanijo Kralj. Mestna deška in dekliška osnovna Sola v Celju. Vpisovanje na obeh šolah se vrši še na dan 1. septembra od 9. do 12. ure dopoldne za one šolo- obvezne otroke, ki se dosedaj še niso vpisali v prvi razredi kakor tudi za višje razrede. K vpisovanju za prvi razred je prinesti otrokov rojstni iz- pisek ali pa krstni list in to samo v slučaju, če je bil otrok rojen izven celjske župnije. Za vpis novovstopivših v višje razrede pa je treba predložiti zadnje šolsko naznanilo. Vpisovalo se bo v obeh pisarnah v prvem nadstropju mestne osnovne sole. Dne 2. septembra se zbere vsa šolska mladina ob 1/28.uri, da odide k otvoritveni službi božji v farno cerkev. Po maši (ob 9. uri) bo konferenca obeh učiteljskih zborov. Na- slednjega dne (petek, 3. sept.) se prične redni pouk kakor običajno ob 8. uri. — Upravi obeh mestnih osnovnih Sol. c Prošnja dljaške kuhlnje. Dija- ška kuhinja se ob začetku šolskega leta zopet obrača na javnost za na- daljno podporo. V preteklem šolskem letu je prehranjevala na dan povprečno po 85 dijakov realne gimnazije, trgov- ske sole in meščanskih šol, kar zahteva ogromne izdatke. Vrh tega so prostori in inventar Dijaške kuhinje, ki je za- časno nastanjena v podzemlju realne gimnazije, vsled zadnje povodnji zelo trpeli. Vse, kar se je strlo, je nepo- rabno in bo treba nadomestiti, poškodo- vani inventar pa popraviti. Naj bi se spominjali Dijaške kuhinje zlasti tisti, ki so kot dijaki svoj čas uživali njene dobrote. c Tržni red za Celje. Do uvedbe novega tržnega reda za mesto Celje se odreja sledeče: 1. Prodaja kmetijskih pridelkov, sadja, mleka in sličnega je dovoljena le do 11. ure dopoldne in to samo na Glavnem trgu na obeh straneh. Izven trga, kakor na kolodvoru, v vežah, na voglu ulic in na drugih krajih mesta je vsaka prodaja strogo za- branjena. 2. Osebam, ki pripeljejo v jeseni ali spomladi v mesto na vozo- vih krompir ali zelje za prodajo z vo- zov, je dovoljena prodaja le ob tržnih dnevih na prostoru pred mestnim ma- gistratom in to le do 11. ure dopoldne. Srebrnobela piafnina daje na]- shromnejSi mizj prazničen izglei Samo eden je način. kako peremo pravilno namizno perilo — to je Persil - ov način! .'?. Osebam, ki pripeljejo v mesto sadje na vozovih za prodajo z vozov, je do- voljena prodaja le do 17. ure in to le na Glavnem trgu pred Marijino soho. 4. Ob 11. uri mora prenehati na Glav- nem trgu prodaja v vrstah in mora biti ob navedenem času trg na obeh straneh prost prodajalcev. 5. Mesarji stojničarji smejo prodajati meso dnevno le do 11. ure; ob 11. uri se morajo mesarske stojnice s trga odstraniti. Ob dnevih pred velikimi prazniki, t. j. pred Veliko nočjo, BinkoStmi in Božičem, pa je mesarjem-stojničarjem dovoljena prodaja mesa do 17. ure. Strogo je zabranjeno izplakovati stojnice na trgu in puščati bodisi kakršnekoli odpadke poleg stojnic. lstotako je zabranjeno puSčati kakršnekoli Drazne vozove na trgu. 6. Stojničarjem, ki prodajajo na Glavnem trgu na stoinicah južno in domače sadje, sladkor<*ke in slično, je dovoljena prodaja: a) ob delavnikih od 1. aprila do 30. septembra do 19. ure; in od 1. oktobra do 31.marcado 17. ure. b) Ob nedeliah in zapovedanih prazniklh pa celo leto samo do 12, ure. Ob zgoraj navedenem času moraio stojničarji svoje stojnice takoj s trga odstraniti in pred svojimi stoinicami prostor pomesti in smeti s trga od- straniti. 7. Pečenje in orodaja kostanja je dovoljena le osebam, ki imaio za to od mestnega magistrata dovoljenje, in, to le na odkazanih prostorih v območju mesta do 20. ure. Prestopke pričujočih odredb bo kaznoval mestni magistrat temeljem § 47 obč. statuta za mesto Celje z denarnimi globami do Din 500 oziroma z zaporom do 10 dni. Ta od- redba stopa v veljavo po poteku 8 dni po razglasitvi na uradni deski pri mest- nem magistratu. c Smrtna kosa. Dne 25 t. m. je umrla v Celju gospa Neža Raner, ki je bilä dolgo vrsto let maserka v mestnem kopaliSču. Dosegla je starost 74 let. c Umrli v juliju. Meseca julija so umrle v mestu 4, v javni bolnici 15 in v vojaški bolnici 1 oseba. c Atletiki, Celje :Gradjanskl, Za- greb, V nedeljo, dne 29 t. m. bo igral državni prvak Gradjanski v Celju proti celjskim Atletikom. c Nova javna pot. Po dograditvi ozidka pri Savinjski brvi in ko bo obrežje vsaj za silo popravljeno, bo otvorjena leva stran Savinje med brvjo in lesenim mostorn občinstvu. Za sedaj bo dovoljen le prehod pešcem po na- vedeni poti med grofijo in reko, a iz- vedeli smo, da se namerava sčasom zgraditi lepa promenadna cesta. c Zahvala. Mestni ubožni svet celjski izreka g. Hubertu Galletu, po- sestniku v Lembergu za človekoljubni dar mestnemu ubožnemu skladu (pre- pustitev pričnine v znezku Din 100'—) najtoplejšo zahvalo. c Celjanl na beraški turneji. Varnostne. oblasti opozarjajo na dva postopača, ki se potikata po Sloveniji in beračita. Eden je brezposelni delavec Otmar Strašek, rojen Celjan, a pristojen v Prevorje, drugi pa je delavec Karel Lubej iz Celja, ki se klati okoli z neko tuio žensko, katera ima pri sebi dva otroka. Najljubše jim je prositi za pod- poro, dasi jim za delo sploh ni mar. c Porotno zasedanje. Za prihodnje zasedanie celjske porote, ki se prične v pondeljek, so bili razpisani še sledeči slučaji: torek 31. avgusta Helena Ba- novšek (detomor), Marija Judež (deto- mor) in Vinko Zeme (tatvina) ; sreda 1. septembra Stanko Praznik (goljufija). Razpisana še nista dva slučaja umora in en slučaj uboja. c Nevaren pes. Pred grofijo se na oknu neke hiše često kaže velik in nevaren pes. Vsi, ki hodijo mimo, mo- rajo paziti, da jih ne ugrizne v lice. To je lastnik psa že sam večkrat opazil, ali nikoli se ni pobrigal, da bi psa odstranil. To je tembolj čudno, ker je tisti gospod sam sodni uradnik, ki bi moral vedeti, kaj se sme in kaj ne. V pondeljek 23. t. m. je omenjeni pes pograbil nekega starca za nos in še sedaj so morda pred hišo kaplje krvi. To bi se pač ne smelo dogajati, zlasti tarn ne, kjer hodi mimo v kopališče mnogo tujcev. — Očividec. c Besednjakl se prodajo, Wolf- Cigale : Deutsch-slowenisch (dva dela) in Wolfov slovensko-nemSki (dva dela) dobro ohranjeno in vezano, po ceni. Ogledajo se pri Vekoslavu Sušlju v Celju, Za kresijo St. 1. 1021. c S. K. Celje. V soboto 28. t. m. se bo vršil na Glaziji lahkoatletski tre- ming za vse lahkoatlete. Udeležba je obvezna. — Načelnik. c Stsro Človeško okostje so iz- kopali izpod zida na dvorišču zapu- ščenega poslopja bivSega okrožnega sodišča, ko so dvoriSče čistili. Okostje ni popolno; našli so le nekaj kosti, zlasti čeljust in ključnice. Starost okost- njaka ni dognana. Ostanke so spravili na pokopališče. c Mesarske stojnice. V ulici Na okopih pri mežnariji postavljajo nizko leseno poslopje» ki bo pripravljeno za mesarske stojnice. Poslopje ima pet oddelkov in je že skoro dogotovljeno. c Gasilska veselica na Ljubečni. V Liubečni se vrši v nedeljo 29. t. m. popoidan ljudska veselica gasilnega društva o priliki blagoslovljenja gasil- skega doma in brizgalne. Prijatelji ga- silstva in gasilci vljudno vabljeni. 1029 c Planinska veselica na Celjski koči se vr5i v nedeljo dne 12. sept. t. 1. Vzpored bo obsegal predvsem dobre jedi in izbrano kapljico; nadalje godbo, pies, vrtiljak, gugalnice, kavarno itd. Vstopnine ni! Pridite, prijatelji planin in neprisiljene zabave v krasni naravi, ter podprite s svojim obiskom razvoj naše najbližje planinske po- stojanke! 1028 c Izlet na Pohorje! Savinjska po- družnica Slov. plan, društva priredi v nedeljo dne 5. sept. t. I. skupen izlet na Mariborsko in Ruško kočo na Po- horju ter vabi vse prijatelje planin k obilni udeležbi. Polovična vožnja je že dovoljena. Odhod iz Celja 5. septembra zjutraj ob 1.26, povratek istega dne zvečer ob 1^.28. Javiti se je do 3. sept, v drogeriji pri g. Vrtovcu na Kralja Petra cesti. Šolski začetek bo v kratkem. liladni in vlažni jesenski dnevi pridejo. Preskrbite Vaše otroke z dobrim in močnim ADRIA-Čevljem, Celje, Narodni dorn. 1027 Kino« Kino Gaberje. V soboto 28. t. m. se zopet otvori kino Gaberje v pre- delani in renovirani dvorani v Sokol- skem domu. Predvajase: v soboto 28., v nedeljo 29. in pondeljek 30. avgusta kolosalni film v 6 dejanjih Quemado. V glavni vlogi najlepši človek Amerike red Thomson in njegov konj Silver King. Mestni kino. V petek 27. in soboto 28. avgusta se predvaja krasni Balkan- lm: »Človek z brazgotino«. V nedeljo 29. in pondeijek 3.0. avgusta pa vidimo kolosalni atrakcijski film: »Ljubimkanje v garniziji«, komedija v 6 dejanjih. Ne zamud te prilike, si ogledati ta dva krasna filma. Predstave ob delavnikih ob pol 9. uri, oo nedeljah ob pol 5., pol 7. in pol 9. uri. pristoja izključitev izvoljenega ali pred- log v potrdilo potom c. kr. okrožnega urada, kateri sporazumno z apelacijskim sodiščem volitev odobri. Proti takemu naenkrat nastalemu jerobstvu so se dvignili magistrat in tržani v ostrih protestih, sklicujoč se na svoje prastare pravice, izvoliti si brez varuštva svoje sodnike. Vsako- kratni posestnik graščine Žovnek dobi za svojo osebno prisotnost in zaobljubo novo izvoljenega sodnika svojo plačo in sicer pol zlatnika (souverain d'or) in dobro južino, sicer se pa ne sme v druge trške stvari vrnešavati. Trg plača graščini 11 fr 6 kr varščine, nima pa nobenih drugih fevdalnih dolžnosti, kakor laudemija, robote itd. Graščina je trgu samo čuvarica njegovih svo- boščin kot močnejša soseda, ne pa, da bi si iste prisvajala kakor hudobni jerob premoženje svojih varovancev. Nastala je dolgotrajna pravda, v kateri je trg zastopal dunajski odvetnik dr. Griendl. Temu so kar naprej mo- rali v zlatu plačati 50 fr. Prišlo je celo do prošnje na cesarja. Končno je pa vendar 18. januarja 1849 moral trg go sposki v Žovneku izročiti akte in zem- lji§ke knjige (urbarije). — Tako je pre- nehala stoletna avtonomija municipal- nega magistrata trga Mozirje. Dominij (lat. svobodna gosposka) Mozirje je obsegal 62 rustikalnih (kmetskih) in 19 dominikalnih (go- sposkih) podložnikov. Pri spremembah v posestvu se ni smelo 10 od 100, ampak samo 1 od 100, ravnotako pri razpravah izterjati poleg drugih postavnih taks samo 1 od 100 od čistega imetja kot laude- mium (deželni fevdni davek). Tržani so bili vsake robote prosti, dolžni so bili samo po razmerju po- sestva pri javnih, trgu koristnih na- pravah brezplačno pomagati z delom, prosti so bili tudi vojaščine in ni se jim bilo treba udeleževati takrat obi- čajnega lova na vojake (Soldatenfang). Dominium, ki mu ;e bila žovneška graščina pokroviteljica (Schutzherr- schaft), je bil lastnik svojega svobod- nega ozemlja (Burgfrieden), katero si- cer ni bilo z zidom obdano, ampak dobro ograničeno. »Burgfrieden« je staronemška beseda in pomeni okrog grada zagrajeni prostor, kjer so veljale posebne pravice. Določitev oziroma ob- novitev starih mejnikov se je vršila navadno vsakih sedem let. Obhod (nemški izraz »Beraitung« je spake- dranka za »Berainung«) trških mej se je vršil vsakokrat zelo slovesno. O takih obhodih nam poročajo listine izza let 1691, 5. maja 1708, 22. apr. 1765, 11.maja 1789 in zadniič 3. jun. 1835. V naslednjem prinašamo prevod predzadnjega ograničenja, kakor nam ga je takratni vestni, trgu skoz dolgo dobo 36 let službujoči syndik Fr. liofbauer zariimivo in kulturnozgodovinsko po- membno v dobro ohranjenem aktu opisal. Listina se glasi: P o p i s granic privilegiranega ozemlja trga Mozirje in slavnosti, kakor so se vršile ob priliki ogleda in osnove mejnikov dne 20. in 21. maja 180t. (Markt- friedensberaitung-Feierlichkeit.) »Po vže prastarem običaju bi se moral ogled trških granic vršiti že ob sv. Jurju l. 1798. (Vse važne posle so naši predniki na dan sv. Juria, cerkvenega patrona, obravnavali, kakor ie ponovno iz te kronike razvidno,) Onemogočili pa so pravočasno iz- vrs'tev te stare pravne Sege 10. marca 1798 nastali veliki požar, nadalje vojne kontribuciie, slabe letine in tem sledeča huda draginja vseh zivil. Sedaj pa so svetovalci in tržani iz raznih razlogov sporazumno skle- nili, da se izvrši brez odloga nujni ogled in obhod granic. Zategadelj je magistrat vse po- trebno ukrenil in odposlal tozadevna obvestila obmejnima uradoma v Vrbovcu in Žovneku. ^ Dne 20. maja 1801 ob sedmi uri zbralo se je krdelo deČkov, oboroženih z lesenimi puškami in sabljami, pred glavno stražnico (Hauptwacht) pri šoli. (Ta je bila na sedanjem p. d. liofbauer- jevem, kjer je bil stari Jožef liofbauer »šolmeSter«, mežnar in organist ob enem. Od tukajšnje tobačne komande korporal Spiegier in grenadirski strelci v uniformi poprej tukaj skoz tri me- sece utaborjenih Condejcev (ki so bili od Anglije plačani mezdniki) korakali so pred stanovanje gospoda Jurija Per- gerja mlajSega. Med tem je prejel novi magis- tratni svetovavalec, gosp. Franc Pfeifer na rotovžu novo trško zastavo — škoda, da se nam ni ohranila! — ia se podal, spremljan na vsaki strani od dveh helebardirjev in na čelu od 7 godcev, katerim sta sledila zbora dečkov in grenadirjev, k nisi gospoda trškega sodnika Goličnika. Tukaj so v znamenje začetka slavnostnega obhoda izstrelili nekaj možnarjev. Dečki so morali s svojim orožjem več telovadnih vaj izvršiti, grenadirji pa pokazati svojo strelsko izvežbanost. V tem času so se zbrali tržani in je syndik Hofbauer prečital imenik trških upravičencev in podložnikov (Glej dodatek). Na to se je formulirala slavnostna povorka v naslednjem redu: a) godci. b) grenadirski zbor, c) krdelo dečkov, č) praporščak, gosp. Pfeifer s štirimi helebardirji, potem e) na konjih: g. trSki sodnik Jernej Holovar med gospodoma syndikom Hof- bauerjem in svetovalcem Sim. Štuler. Štev. 96. »NOVA DOBÄ« Stran 3. Solske knjige za vse sole, ki so določene za šolsko leto 1926/27, se dobijo v knjigarni in veletrgowini a papirjem Goričar & Leskovšek, Celje 12 KmIja Petra oesta itev. 7 — 9 In Glavnl trg štev. 14. Vse šolske in pisalne potrebščine se dobijo v veliki izbiri in najceneje v knjigarni in veletrgovini s papirjem Goričar & Leskovšek, Celje Kralja Petra oeata &tev. 7—9 in Glavni trg itev. 14. 1 Ljudska prosveta. 1 Esperanto na trgovlnskl fakul- tetl zagrebške univerze. Zakon, kateri na mesto trgovinske visoke Sole v Zagrebu ustanavlja novo ekonornično komercijelno fakulteto zagrebške uni- verze, določa za esperanto kot neobli- gaten predmet v prvih Sestih semestrih dve uri na teden. Za lektorja esperant- skega jezika na univerzi je bil imeno- van dr. DuSan Maruzzi, tamik statistič- nega urada v Zagrebu in predsednik jugoslovanske lige esperantistov. lmeno- vanemu se je ob tej priliki podelil na- slov častnega docenta vseučilišča v Zagrebu. 1 Prlčetek zlmskega semestra na ljubljanskl univerzi. V kratkem izide seznam predavanj na ljubljanski univerzi v zimskem semestru. Inskrip- cija se prične dne 1. oktobra in traja do 9. oktobra. Naknjdna inskripcija je dovoljena le v izrednih slučajih, ako je podprta s tehničnimi razlogi. I Sveto pismo v esperantu. Usta- novnik esperanta dr. Zamenhot, je pre- vedel v ta umetni jezik oba dela sv. pisma naravnost iz hebrejSčine. Stro- kovnjaks trdijo, da je sijajno posnemal slog, ritem in ognjevito zgovornost hebrejskega izvirnika. Tudi po zmislu je ta prestava baje med vsemi najtoč- nejša. Gospodarstvo. g Koncentracija zagrebških bank. »Jugoslovenski Llojd« poroča, da je Anglobanka interesirana na Hrvatski Eskomptni banki v Zagrebu. Logična posledica tega je, da so začeli v za- grebških finančnih krogih govoriti o fuziji ten dveh domačih denarnth za- vodov. Za enkrat o fuziji še ne more biti govora, dokler se ne reši vpra- šanje budimpeštanske Anglobanke in niadžarske Kreditne banke. Ko bo to vprašanje rešeno, postane aktualno tudi vprašanje fuzija obeh zagrebških bank. g Največja industrijska podjetja na svetu. Sedaj, ko se toliko piše o nemških ogromnih industrijskih pod- jetjih, podajamo par številk o največjih trustih sveta, t. j. United States Steel Corporation ter Standard Oil Corpora- tion of New Jersey. Kapital jeklarskega trusta je 869 milijonov, obligacija pa za 351 milijonov, bruto dohodek (lanski) 1425 milijonov, čisti dobiček 90.6 mi- lijonov dolarjev; Standard Oil Co. ima kapitala 715 milijonov, bruto dohodek 1146, čisii dobiček pa v znesku 111.2 milijonov dolarjev. — Nemški jeklarski trust »Vereinigte Stahlwerke« ima ka- pitala (z oblig.) 200 milijonov, »Far- benindustrie« trust pa 160 milijonov dolarjev. Sirom domovine. š Komislja Rockfellerjeve fon- dacije v Jugoslavs. Koncem tega meseca dospe v Beograd komisija Rockfellerjeve fondacije. Komisija bo pregledala vse beograjske sanitetne ustanove ter stopila v ožje stike s predstavniki minlstrstva narodnega zdravja. Nato krene komisija v ostale kraje države, posebno pažnjo pa bo posvečala ustanovam za pobijanje ma- larije, ki uživajo podporo Rockfeller- jeve ustanove. S Novi senljor evangeljske cerkve. Prošli torek je bilo v Novem Vrbasu zakljuČeno zborovanje sabora evangelj- ske cerkve v naši državi, ki je bil sklican v svrho izvolitve novega vr- hovnega seniorja namesto pokojnega dr. Wagnerja. Za vrhovnega seniorja je bil izvoljen dr. Pop. Ministrstvo za vere je njegovo izvolitev že odobrilo. š Preokret v zadevi zagrebških gobelinov. V zadevi gobelinov, ki bi se morali izročiti konzorciju grofa Festetiča v Čakovcu, je nastopil nov preokret. Sodniji je bilo predloženo pismo grofa Festitiča, v katerem se od- reka svojih gobelinov in jih prepušča hrvatskemu nacijonalnemu muzeju. (z tega izhaja, da je konzorcij na svojo pest naperil proti naši državl tožbo pri haaSkem sodišču. Radi tega je bila ustavljena izročitev gobelinov in dru- gih umetnin iz posesti grofa Festetiča. 5 »Carzano« v ItalijanšČinl. V Bologni je izšla v založništvu »Capelli« obsežna knjiga polkovnika Finzija, znanega iz dr. Pivkovih knjig »Carzano« pod naslovom »II sogno di Carzano« v veliki osmerki. Knjiga ima 262 strani, mnogo slik in dokumentov v dveh de- lih. Prvi del obsega sodelovanje dr. Pivka do septembra 1917 v oblik' pri- povedovanja. drugi del pa dobesedno del dokurr.entov, ki jih je pošiljal dr. Pivko pred carzansko akcijo vltalijo. š Slovenska mesta skrbe za deco. Mesta Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj bodo skupno kupila na morju — v Kraljevici ali Aleksandrjvem — zem- ljišče, na katerem bodo zgradila po- sebno okrevališče za deco. 5 Dopustl vojakom za slučaj smrti. Minister vojne in mornarice je odredil, da se smejo izdajati vojakom dopusti za slučaj smrti le v slučaju, ako vojaku umre najbližji rodbinski clan, to je: oče, mati, žena, dete ali brat in sestra. š Manevri naše vojne mornarice. Ob dalmatinski obali se je pričela te dni poletna eskadra naše vojne mor- narice. Eskadra sestoji iz šest mino- noscev in večjega števila torpiljark. Eskadri poveliuje vrhovni komandant naše vojne mornarice. š Poštnlna se zviša? Iz Beograda prihaja vest, da namerava poštno mi- nistrstvo zvišati poStne pristojbine, ki so pa že itak previsoke. § Podpornemu društvu sleplh Wolfova 12, Ljubljana, so darovali : g. dr. Alojzij Rakun, odvetnik Celje, Din 50; Kmetijska nabavljalna in pro- dajalna zadruga Radovljica Din 100; osobje ekonomskega oddelka direkcije državnih železnic D n 70; v počaščenje umrlega moža daruje ga. L. Din 200; g. Anton Bele od zapuščine Fr. Tomc-a Št. Vid nad Ljubljano Din 100. Vsem darovalcem se najiskreneje zahvaljuje odbor. š Če občinski blagajnlk kroka- «Politika» poroča iz neke srbske vasi, da se ondi niso mogle vrSiti volitve istega dne kakor v ostali Srbiji.. To izjemno stahšče ima poseben vzrok : občinski blagajnik je krokal celo noč pred volitvami in izgubil ključ od bla- gajne, v kateri so bile krogljice . .. § Smrt vsled kačjega pika. V okolici Mostarja se je pripetil grozen slučaj. Seljak Mato Lulič star nad 70 let je šel v gozd, da bi posekal staro bukev za drva. Ker se dolgo ni vrnil domov, so ga šli njegovi domači iskat. Našli so ga oslepelega. Pičil ga je gad na obe očesi. Starec je kmalu nato umrl. š Zopet smrtna nesreča pri mlatvi. V Rucmancih v mariborskem okraju se je y torčk smrtno ponesrečila Liza Petek, ki je bila zaposlena pri mla- tilnem stroju. Stroj jo je zgrabil za krilo, jo trikrat zavrtel ter jo neza- vestno vrgel na tla. Uboga Žena ie vsled težkih notranjih poškodb kmalu nato umrla. š Državno žensko učiteljišče v Mariboru. Na državnem ženskem uči- teljišču v Mariboru se začno razredni ponavljalni in naknadni izpiti dne 30. avgusta ob 8. uri. V 1. letnik ženskega učiteliišča ne more biti nikdo več sprejet. Vpisovanje gojenk v ostale letnike in učenk v vadnico bo 3. sep- tembra od 9. do 12. ure. Podrobnosti na črni deski zavoda. — Ravnateljstvo. Jugoslavenski novlnski katalog Vodeči jugoslavenski oglasni zavod »Publicitas« d. d. Zagreb, Gunduličeva ul. 11 je izdal o priliki Zagrebškega velesejma (Zagrebačkoga zbora) novo naklado svojega popularnega časniškega kataloga. Ta katalog se bo razdel'l interesentom brezplačno. Razgled po svetu. r Smrt Rudolfa Valentina. Iz Newyorka je prišla brezžična vest, da je tamkaj umrl na posledicah neuspele operacije na slepiču slavni filmski igralec Rudolfo Valentino. Zadnje case se je mnogo pisalo, da se namerava Kupite in poskusite Bat'a cevlje v samoprodsji A, Drofenik, Glavni trg. Valentino poročiti s Polo Negri. Še predno so mogle te vesti dobiti do- ločnejšo obliko, je prišla smrt in ga je vzela. r Avstrijski poštnl uradniki so izročili vladi spomenico, v kateri za- htevajo povišanje svojih prejemkov. Povprečna plača pomožnega osobja na avstrijskih poštah znaša 900 Din, niž- jega uradništva pa 1200 dinarjev na mesec. Uradniki zahtevajo zvišanje za 30 do 60 odstotkov in so stavili vladi rok za odgovor do 1. septembra. r Orli proti letalom. Angleški le- talci so se pritoževali, da jih na grških obalah napadajo orli. Nedavno je orel povzročil defekt v nekem letalu in je padel s pilotom vred na tla ter se raz- bilo. Vlada je odredila lov na orle, ki se boje letalske konkurence. r Milijonar ubü svojo Ijublco. V nedeljo so naSli v grmadi goreče slame v okolici Pariza zoglenelo truplo neke ženske. Dognalo se je, da je ta ženska, pariška telefonistka Beneagetova, po- stala žrtev svojega ljubimca, milijo- nar ja Guoyota, ki ga sumijo, da je ubil svoii dve prejšnji ženi. Morilec je pobegnil. Krila za dame, moderno izde- lana, trpežno šport krilo 75 Din, enobarvni ševijot 100 Din, modno-rižasto 140 Din, iz enobarvnega sukna185 Din, tenis-krilo 190 Din prodaja veletr- govina R. Stermecki, Celje, Kdor pride z vlakom, dobi nakupu prirnerno povr- nitev vožnje. Trgovci engro cene. Oglejte si izložbe. Dva ali tri d i j a k e se sprejme na hrano in stanovanje. Naslov v upravi lista. Kdor pošlje 10 Din dobi moj pravkar izišli novi cenlk znamk si. 3 in k temu 50 raznih bolgarskih znamk, katera je vsaka drugačna. jzidor Steiner, trgoVina znatnK, Brodn 5. Bščemo za tamošnje okrožje okrožnega zastopnika (official daeler) Posel je lahek, ker se opravlja vse na pi- salni mizi. Strokovno znattje ni potrebno, pač pa znanje nemškega jezika. Dohodek 100 do 150 dolarjev mesečno. Tudi kot po- stransko zaposlenje. Vprašanja pod f>Fo9rdsystem 190" na oglasni zavod Interreklam d. d., Zagreb, 1.-78, Strossmaycrova 6. Za obilen obisk se priporoča 50—19 mesarija, delikatesna trgovinater zajutrko- valnica JOSIP GORENJAK, Celje, Kralja Petra c. Premoii imwm, frDoueljsRi in 12 pseli druaili rudnikou dobavlja in dostavlja no dom v mesfa in oholici Franjo lost, CELJE, Aleksandrova ill. 4 PRVOVRSTNI «ONCEUT se vrši vsako soboto in nedeljo zvečer od V29. ure naprej v hotelu „PRI POST I" 12 Vstopnina prosta. 6 Za obilen obisk se priporoča Franc Hebeuschegg, hotels, ceue. Dva ali tri dijake se sprejme na stanovanje in hrano. Velika zračna, svetla soba, na razpo- lago je tudi klavir. Naslov na »Tujsko prometno pisarno Celje«. 3-3s Soba z elektr. razsvetljavo in s posebnim vhodom, se odda takoj bol|§i osebi. lirana ni izključena. Vpraša se: Celje, 3 Lava 27. 2 5-3 Dobro domačo hrano se oddaja Glavni trg 10 J, M. BLRDAJS, trgovina s specerijskim blagom in semem, MARIBOR, sprejme pridnega učenca z dobrim Solskim spričevalom, ki razume nekoliko nemško. H ana in stanovanje v h i S i. Vešča perica ki zna tudi lepo likati, se išče za večje zasebno gospodinistvo na deželi. Služba trajna. Ako se predstavi, dobi vozne strožke povrnjene. Ponudbe s spričevali in zahtevki place na Oskrbništvo graščine Neukloster, Sv. Peter v Savinjski dolinl. Pro ttoli iš a tri nadstropja visoka, na pročelju sedem oken, z vrtom, sredi Gradca. Mogoča je tudi zamena. Ponudbe pod »Nova zgradba« upravi lista. Elektrotehnično podjetjc KopqI Florjančič y Ceijj, CanharjBva cesta št. Z (poleg davčnega uradaj. Instalacija elektrisinth naprav za luč in po- Qon, telefonov, zvoncev, radlo-aparatov. Popravljanje elektromotorjev in vaako- vrstnih električnih aparatov. V zalogi: lestenci, svetilke, likalniki, mo- torji, Itevci, žarnice itd. in ves elektro- matorijal. ToCna poBtreibat Cene nlzkel Proratunl brezplačnol Obleha za kopanje in hlačhe nogavice vseh barv, volna vseh kako- vosti in barv, jumpers bogate izbire, gumijevi plašči, predmeti »Elida« za toaleto v modni in manufakturni trgovini 50 Fr. Karbsutz, Celje, 31 »Pri čebeli«, Kralja Petra c. 3. Stefan Str»asek, Celje, Kovaška ulica priporoča svojo yeliko zalogo vseh vrst čevljev, le zanesljivo blago. Za vsak par Čevljev jamči. Izvršuje najhitreje Čevlje po meri in popravila po znižanih cenah. Oddaja na obroke. Sfran 4. »NOVA DOBA« Štev. 96. Kavarna .CENTRAL' Celje Dnevna zabava koncert (Duo) znanega ka- pelnika Schmida. Vsako soboto in nedeljo dovoljen pies v posebni sobi. ; Josip KOS, Celje, Ljubljanska cesta 10 izdBlovalnica vsakourstnih mošhiti, so ženshlh in otroükiti čeuijeu. 31 lzdeluje vsakovrstne gonije dele. Vsa v stroko spadajočo popravlja po znižani ceni. Postrežba solidna. Podružnica Žalec št. 29. Največja zaloga in samoprodaja Puch koles in koles znamko 1010 „Waffenrad« Največja reparacijska delavnica. Največja zaloga delov koles in Šivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila tujih izdelkov strokovnjaško, hitro, dobro in ceno. H METI^ITD Celjey Wl wc-wC'Wy eosrt ni. 32. I UNION HORlOGiRE f Ant. Lečnik I urar, juvelir, optik Celje, Glavnl trg. - Kupuje zlato in srebro. §36-21 licence pošten in zdrav, se išče za trgovino z meäanim blagom pri Florjan Gaišeku v Loki pri Žusmu za takoj. Hrana in stanovanje v hiši. 2-2 L.?ntan,(elje tnoda za gospodc Perilo_______ Ovratniki Samoveznice Kravate_____ Nogavice Dokolenke Rokavice Naramnice Žepni robci Pasi Važno za p. n. dame! Zadnje novosti za jesenske in prehodno- sezijske klobuke za dame in otroke so do- spele ter vabim p. n. dame vljudno k ogledu, ne da bi bile primorane kupiti. Državnim in treovskim nastavljenkam ter nfiteliicam ' 10% popusta. niTj Smolniker, modistinja, 46 Celje, Prva hi-v. itedionica. 8s Pozor Pozor! RaVno do$Ic najtnodcrnjjš« obtiHe damsKtb filc-klobukov V Vseh bar\fah 5u-34 od 80 Din naprej. Sprejmejo se popravila po najnižji ceni. Se priporoča Franc Ceror, telje, Bosposha ul. B H.LflMPHEHT.z^^KM! se priporoča za solidno izdelovanje Levijev In gornjih delov vsake vrste kakor tudi za popravila. Postrežba točna, 13 cene nizke. 12 Pljuča! Za lažje pljučne bolezni: ¦ Zavod (Anstalt) dr.Pečnik na gori Jänina, občina Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekt 3 dinarje. 4-3s Gospodinie. pozor! Prlspell so kozarci , za vkuüavanje sa- j dja, zelenjave, mesa 1 ltd. Že ime svetov- noznano zuamke „RI3X" jamfii za največjo solldnost, trpežnost in vztrajnost. Ogled inpredvajanjebrez- obrezno v veie- trgovini stekla In porcelana «¦paw " M. Rauch, Gelje, FreSernavQ ul. ff Zunanja naročila se izvršujejo najknlantneje. ^^ Priporo^a se =~=? izdelovalnica in trgovina moškega in ženskega =^^= p e r i I a ------r kakor tudi čipk. Predtiskarija, entlanje na stroj itd. Najnovejši vzorci na razpolago. 35 Cene konkurenčne. 15 Postrežba točna in solidna. — Zaloga to- varne ženskega perila »Leda«, Ljubljana. M. Šribar, C«lje, Gosposka ul. 27. Delaj, nabiraj jn hranil to o c S? to > o c § "wi C I a t- O *- D. . T3 Ä s O CL •^. o N 3 5L T> ta -^ v Ji ft < t K o Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTHI DOM stavb. ln kredltni zadr. zom. zavezo v Gaberju pri Celjn Obrestuje hranilne vloge po 6°/o» Večje stalne vloge po dogovoru naiugodneje. Pri naložbl zneska po 20 Din se dobi nablralnik na dom. ' jamstvo za vloge nad 1 miliiuu ^vu.uuv ^m. Plsarna v Celju, Prešernova uliea št. 6. Čas je denar! Osnovano leta 1864 pod jamstvom mestne občine celjske. Celjska mein hranilnica Celje, Krekov trg, w lastni palačl Sprejema vloge na hranilne knjižice, tekoči in čekovni račun z ugodnim obrestovanjem. Daje posojila na hipoteke in na menice ter otvarja kredite pod najugodnejšimi pogoj\ Obavlja vse v hranilnično stroko spadajoče posle. Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovorna sta: za izdajatelja in tiskamo Milan Četina | za redakcijo Vinko V. Gaberc. — Oba v Celju.