Politicen list za slovenski národ.
P« poŠti prejemati veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto i3 gi„ za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkmt: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr.. če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne.
Štev.
V Ljubljani, v soboto 12. decembra 1885.
Ujetnik XIII.
Narodi lia Kalkauu.
I. Bolgari.
Vstreči utegnemo marsikteremu čitatelju, ako podamo kratke črtice o narodih balkanskih, ki so bili do najnovejšega časa pod ižesom turškim.
Ni je skoraj države v Evropi, ki bi imela po narodnosti, veri, šegah in navadah tako raznovrstne podanike, kakor Turčija.
V temni starodavuosti so stanovali na balkanskem polotoku Trako - Iliri, mnogoštevilen in mogočen narod. V drugem stoletji pred Kr. prikazali so se na Balkanu zmagonosni Rimljani in začetkom našega štetja so bili gospodarji na jugu. Rimska omika se je širila po cvetočih pokrajinah posebno od one dobe, ko je Konstantin Veliki prestavil svoj prestol iz Rima v Carigrad. Toda viharno in tužno je bilo življenje vzhodno-rimskega carstva. Ze leta 376 pridrve se v deželo divji zahodni Goti, pol stoletja pozneje strašni Atila, takoj za njim vzhodni Goti. Kri in pepel kazala sta sled požigajočih narodov od črnega morja do vrta evropskega, gorke Italije. Hunske čete pregnale so bile ob enem veliko in mirno plerao slovansko iz njegove širne domovine, severo-vzhodne Evrope. S koncem petega stoletja razrušili so slovanski rodovi bizantinske trdnjave ter se naselili po balkanskih pokrajinah. Sredi šestega stoletja so se približale čete slovanske jadranskemu morju, slavnemu Solunu iu starodavnemu Carigradu. Visoke službe so opravljali Slovani na dvoru bizantinskem. Slavni sta imeni car Justi-nijan iz slovanskega Brdnjana in njegov hrabri vojskovodja, največi junak svojega časa, mnogoopevani Belicar. Okoli 1. 750 je bil poslovanjen ves Balkan, celo po klasiški Grški do najjužnejih bregov so se naselili slovanski rodovi.
S početka niso bili zedinjeni v politično celoto. Leta 679 pa prebrodi Donavo pod vojvodo Asparu-hom finsko pleme Bolgarov ter si podvrže slovanske rodove med Moravo, Donavo, Balkanom in Vardarom. Nastala je mogočna slovanska država, carstvo bolgarsko. Pleme bolgarsko se je popolnem vtopilo v slovanski večini, ostalo je le ime Bolgar. Mnogokrat so prihrumeli Bolgari pred vrata grškega Bizanca;
grški car mogel si je le z darili ohraniti prestol. Mogočni bolgarski vladar Krum razširil je meje svoje države do Carigrada in na severu do podnožja visoke Tatre ob viru Tise. Največo slavo je dosegla bolgarska država pod Simonom najmlajšim sinom 1. 861 od sv. Metoda krščenega kneza Borisa. Prevzel je vlado 1. 888. Zivotopisec Simonov piše: V čednostih in dobroti srca je bil podoben svojemu očetu, plamenel je v gorečnosti za cerkev božjo. Potolkel je v krvavih bojih grškega cesarja Leva, Madjare in Srbe, od papeža Formoza je dobil carski naslov.
Po smrti Simonovi je pešala slava bolgarske države. Njegov sin Peter je bil nesrečen. Napadli so ga Grki, Srbi, Madjari in Rusi. Po mnogoletnih bojih je razrušil bizantinski cesar Bazilij bolgarsko državo 1. 1011. Mnogo krvi se je še prelilo v teku let po cvetočih ravninah in „zelenih gorah" bolgarskih, dokler ni Dušan, silni car srbski, okoli srede 14. stoletja popolnem porazil vojne bolgarske. Vsled nejedinosti balkanskih Slovanov zmagali so Turki 26. avgusta 1371 pri Marici in na Kosovem polji 1. 1389. Kar niso mogli grški cesarji, storili so Turki. Zlomili so vrat bolgarskemu narodu in skrbno čuvali, da so spali smrtno spanje do najnovejšega časa. Do I. 1396 je bila že vsa bolgarska država do Donave pod turško oblastjo. Med vsemi turškimi podaniki so največ pretrpeli Bolgari. Največi krivice so jim delali turški spahije (vlastelini, grajščaki). Koliko let so hodili Bolgari robovat v Carigrad turškemu sultanu, kdo popiše razuzdanost turških paš v bolgarskih mestih I
Poleg Turkov so bili Grki Bolgarom najhujši sovražniki. Z lažjo in zvijačami so Grki nagovarjali turške sultane, da vničijo Bolgarom vsa prava. Naj-dalje so se Bolgari potegovali za uezavisno bolgarsko cerkev. Zanimljiv je boj, kterega so bojevali s cari-grajskimi patrijarhi. Imeli so svojega nezavisnega očaka v Prjeslavji in pozneje v Trnovu. Pa Selim II. (1566—1574) jim je zatrl nezavisno cerkev, podredil jih je grškemu očaku v Carigradu. Zadnja obramba bolgarske narodnosti je pala v Ohridi, 16. januarja 1767, ko je moral uadvladika Arsenij na povelje sultana Mustafe III. solznih oči in tresočo roko podpisati svoj odstop. Grški duhovniki, smrtni sovražniki bolgarskega naroda, so se vsuli v deželo. V grškem
jeziku učili so v šoli in cerkvi, črnili so Bolgare v Carigradu kot trdovratne upornike in drli ljudi, kakor turški paše.
Ta boj na verskem polji razvnel je Bolgarom pomirjeno kri. Oprostiti so se hotli fanariotov iu carigrajskega očaka. Zahtevali so kakor Srbi, Ru-muni iu Grki nezavisnost svoje cerkve. Niso sprejeli od grških očakov imenovanih vladik. Neznosni davki, turška grozodejstva in fanatični fanarioti so prisilili Bolgare, da se z mečem v roki otresejo grozovitega jarma. Leta 1821, 1836, 1841, 1849, 1857, 1867 vihtel je Bolgar meč za „krst častni in svobodu zlatnu".
Obožani, stoletja tlačeni narod želi si svobode. Vzbudila se je v srcih bolgarskih narodnostna ideja, turška vlada postala jim je tuja, neprenosljiva.
V teku stoletij se je skrčilo njihovo število, nezavedni so bili, pozgubljali so se med Grki, Srbi in Vlahi. Netolerantnost grške duhovščine pregnala jih je mnogo tisoč od ognjišča, iz hiše. V Besara-biji jih je naseljenih do 50.000. L. 1861 se je izselilo 10.000 Bolgarov na Krim. Celo v Mali Aziji se nahajajo sledi njihovega rodu.
Danes ni na Balkanu mnogo nad 5 milijonov Bolgarov. Vera je bila edina vez, ki jih je vezala do najnovejših dni. Večinoma so ostali kristjani, iu sicer pravoslavni, okoli 60.000 jih je rimsko-kato-liške vere, 300.000, po druzih virih (Suknarov) le 50.000 jih je sprejelo mahomedanstvo.
Sedanji Bolgari so mirne narave, pa v navdu-šanji za pravico in svobodo imajo hrabro srce iu močno pest, kakor so pokazali zadnji boji s Srbi. Tudi na slovstvenem polji so se začeli gibati. Vsta-novljajo se šole, mlade Bolgare pošiljajo na inozemska vseučilišča, ki se kot narodni učitelji in voditelji vračajo v domovino. Ko so bile po krimski vojni vsem narodom v Turčiji prizuane enake pravice, ustanovili so v Carigradu časopis „Bolgarija", ki je odkrival svetu rane naroda bolgarskega.
Je li toraj opravičeno, da bi morali na veke Bolgari nositi tuj jarm ter tavati v temi turškega polumeseca? Žele se združiti, otresti se tujega jarma ter zasesti mesto, ktero jim gre po pravici med narodi. Zemlja je rodovitna, narod je delaven, lega
LISTEK.
Zadnji samotar.
Izviren zgodovinski roman.
(Spisal Podvigenjski.)
(Dalje.)
XI. Kaj mora komisar Geravs v Štanjelu doživeti.
„Geri, no, daj, stopaj 1 In ti, golotrebušnik, kak bes te je danes panal, da si tako len! Presneta smola ti oslovska! Podvizajta se, no, še nikdar nista vozila take učenosti in pobožnosti, kakor danes. No, kmalo bodeta doma, pa dobita slame in ajdovice, tudi rožja ne manjka, včeraj smo ga nabrali, hru-stala bodeta, da bo kaj! Hi! geri, oslovska koža!"
Tako je pošteval France Peconov, že petdesetleten možiček, huljast, po obrazu ves kosmat, prav nemarno oblečen; s pod debelega čela, pod kterim, kakor so pravili, jo bilo več slame, kakor možganov, gledali ste mu dve očesi, ki ste si vedno premikali, zapirali in odpirali, kakor o vetru vrata brez klju-
čavnice, da ni bilo nikdar mogoče Francetu skozi oči v srce pogledati ; hodil je navadno bos po svetu, pa vendar ne brez čevljev, ktere najdemo zdaj privezano zad na ojesu malega vozička, kterega peljeta dva kraška osliča. Ravno ju poganja od Pristave gori v Štanjel vkreber proti vzhodnim vratom Štanjelskim, in da svojo in oslovsko čast reši, ubogi trudni pari neprenehoma poganja in jima z dolgim koloni na desno in levo premérja suha rebra.
Ravnokar je dospel do vrat.
„Kaj pa vozariš, France?" vprašajo ga nekteri možje, ki so na kamnu sedé pogovarjali se.
„Samo učenost in pobožnost in vse molitve. Kdor hoče v nebesa, naj le gré za mojimi osli. Naložili so mi vse učno bukve, iz kterih molijo naši gospodje. Pravijo, da do zdaj naši gospodje nunci niso prav molili, da treba drugače, namreč kakor cesar ukaže. Naš komisar Geravs bo prenaredil vse stare molitve, da bodo bolj luterš. Tudi Bog da so bo zdaj malo popravil."
„Hi! geri! Kaj pa stojita!" S temi besedami
sprejme Pecön osla, ki sta se med tem vstavila, ter ju v Štanjel požene. A ko pri vozi po ozki ulici gori pod cerkev, ga nepričakovan dogodek vstavi.
Pred Štaujelsko cerkvijo bila je takrat občinska dvorana štirivoglato zidana; zidovje in okna te dvorane so bile še pred nekaj leti videti. Bilo je to ostanek daljšega enostropnega poslopja, kjer so Sta-njelci nekdaj imeli svoj arhiv in knjižnico. Za ne-pamtih časov je vse pogorelo in ostal le zadnji konec, kjer so napravili dvorano za shrambo občinskega arhiva in drugih reči. Ta dvorana, kakor tudi nekdanje poslopje, stala je na obokih, pod kterimi je peljala cesta, tako, da je bil ta prehod skoraj podoben prerovu (tunelu).
Ko je Krišpin Geravs v Štanjel prišel, izvolil si je koj to dvorano za svojo izvanredno pisarno; tii ga je bilo najti posebno o četrtkih, o nedeljah in praznikih in sploh o druzih priložnostih, ko je več ljudstva prihajalo v Štanjel, ali je pa sam imel objaviti nov ukaz cesarski. Tudi danes je tii. Ravno odpira visoko okno na vzhodno stran in je hoče vtrditi, kar h krati obstoji in zravnavši si naočnike
dežele ugodna, modra in pravična vlada omogočila bi združeni Bolgariji, da postane v kratkem časi
cvetoča dežela.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. decembra. Notranje dežele.
Najhitreje med vsemi deželnimi zbori dovršil je letos svojo nalogo deželni zbor isterski, kteroga je v ponedeljek zvečer deželni glavar, dr. Vin d ulic h, s trikratnim „živio" na presvitlega cesarja sklenil. Preden so se poslanci razšli, uaro-čili so še deželnemu glavarju, da naj o novem letu izroči presvitlemu cesarju vošilo dežele z zagotovilom vdanosti.
Veliko gnjilega mora v Dalmaciji biti, če se sme na to sklepati iz raznih interpelacij, ki so jih minuli ponedeljek stavili razni poslanci v deželnem zboru. Srbski poslanec, dr. Bjelanovič, zurabil je vlado zarad okrajnega glavarja v Spljetu, barona Con rad a, kako da je le-ta še vedno v javni službi in ne že zdavnej v disciplinarni preiskavi, ker je v nekem spisu najvišjemu soduemu dvoru objavil, da dalmatinski advokati niso poštenjaki in da sodniki pristransko sodijo. Ce rečemo, da je večina enih kakor drugih laška in aa v Dalmaciji Srbje z Lahi iu lahoni postopajo v javnem in političnem življenji, bodo naši čitatelji takoj vedeli, kam v tej in v naslednjih interpelacijah pes taco moli. Okrajni glavar, baron Conrad, je pa neki strogo avstrijski uradnik. Poslanec vitez Simic, tudi Srb, interpeliral je vlado, zakaj da se je letos srbskim čitalnicam Ciril in Metodova slavnost prepovedala, hrvaškim pa ne. Poslanec dr. Bakotic (Srb) je stavil interpelacijo, zakaj se je srbskim in črnogorskim časnikom odtegnila pravica dohajanja v Dalmacijo, dalje zakaj je okrajni glavar Spljetski, baron Conrad, še vedno v službi, ker so pričenja proti njemu pri okrožni sodniji v Spljetu preiskava zavoljo hudodelstva zlorabe uradne oblasti, in ko-nččno, zakaj da se je poklical nadsodnije sovetnik Berčič za vodjo ondašnje nadsodnije, ker so vendar pred njim še štirje stareji gospodje nadsovetniki bili in zakaj da se vlada pri nastavljanji sodnikov vedno toliko ozira na politično njihovo mišljenje. Kakor se vidi, so dalmatinski Srbi veliko bolj „irredenti", kakor pa Avstriji prijazni, zatoraj je tudi potrebno, da Avstrija gleda pri nastavljanji uradnikov na njih političen značaj. Mar li naj vlada „iredentarjem" in nasprotnikom Avstrije važne službe izročuje? To bi se reklo mačka k slanini, kozla pa v zelnik za čuvaja postaviti.
Poročali smo, ni še dolgo, da je najviši uradnik za ministrom v naučnem ministerstvu, sekcijski načelnik Fidler, podal se v pokoj, in da je imenovan na njegovo mesto grof Enzenberg, do tedaj c. kr. dvorni sovetnik v Gradcu. Danes prinašamo nekaj črtic iz njegovega življenja, kajti dobro vemo, da se je ta in oni že vprašal, od kod in čegav da je ta grof Enzenberg, ki je kar h krati tako veljaven mož postal, da vsi časniki o njem pišejo. Rodil se je leta 1841 na Tirolih. Oče njegov je bil Franc Jožef grof Enzenberg, ki je bil tedaj c. kr. kamornik in tajni sovetnik, in mati Otilija rojena grofinja Tannenberg v Inomostu; ime mu je pa Artur. Latinske šole dovršil je v Inomostu, univerze pa v Loevnu na Belgijskem, na Dunaji, Gradci in Inomostu, kjer je postal leta 1865 v 24. letu svoje starosti doktor pravo-slovja. Kmalo na to postal je okrajni komisar in je prišel pod Hohenvvartovim ministerstvom v ministerstvo notranjih zadev. Leta 1872 prestopil je v ministerstvo za nauk in bogočastje, kjer je postal mini-sterijalni koncipist in je ostal do leta 1875. Tistega
jame gledati na ulico. Z gorenje strani Štanjelske privai! se doli po ozki ulici za cerkvijo cela rajda žen, tudi otroci med njimi in kak možki. Pred njimi gré malo sključena, že starikasta medla žena, ki pred seboj na rokah nekaj drži in močno k sebi pritiska, kakor bi se bala, da jej kdo šiloma ne iztrga. Kaj je to, se ne dâ prav razločiti. Druge pa se gnetejo tik za njo, ihteče se in preteče. A ona, ko se iz ozke ulice izmuzne, kar jame teči okoli cerkve proti občinski dvorani; druge pa se v tek za njo spuste, da jim komaj uide po stopnicah v komisarjevo pisarnico.
„Kak vrag pa je tii?" zarenči Geravs, stopivši na prag.
Babja vojska umolkne, ker Gerars bil je visok in njegova ostra postavnost navdala je vsakega s strahom. Potem pa stopi na vrata nazaj in veli ženi, ki se vsa preplašena še ni upala prikazati iz dvorane :
„No, pokaži sèm žakelj, da bom videl, ali po vsem zadostuje postavnim zahtevam.
I boga stopi na prag in davši komisarju žakelj se spet skrije za vrata. Geravs pa razvije žakelj in ga od konca do kraja pregleduje.
leta postal je pa c. kr. okrajni glavar v Meranu. Tri leta pozneje dvignil se je v dostojanstvo namest-niškega sovetnika ter se je ob enem preselil v Bre-genz na Predarlsko za vodjo ondašnjega okrajnega glavarstva. Leta 1882 imenovali so ga za c. kr. dvornega sovetnika in v Gradec poklicali k cesarskemu namestništvu namesto ranjkega barona Myrbacha. Naslovov ima grof Enzenberg že danes silno veliko, ter ima poleg druzih dostojanstev tudi ono c. kr. kamornika, gospoda in kmeta na Tirolih, Koroškem in Štajarskem. V naučni stroki toraj grof Enzenberg ni noben neizvedenec, kajti njegovo poprejšnje službovanje v naučnem ministerstvu odkrilo mu je marsikaj na tem polji. Sploh pa o njem trdijo, da je izredno nadarjen in nevtrudljivo delaven. Toraj je dobil minister Gautsch po vsem vrednega uradnika in krepko podporo.
Madjarski naučni minister je ravnokar izdal poročilo o šolstvu za 1. 1883/84. Števila tukaj marsikaj pokrivajo, a vendar dosti glasno govore. L. 1869 je bilo na Ogerskem in Erdeljskem 5919 ljudskih šol z madjarskim učnim jezikom, 1. 1884 7938; v tem času se je pa znižalo število nemških šol od 1232 na 676, slovaških od 1822 na 1378, rusinskih od 473 na 286. — Po pravici se moramo čuditi, kako je to mogoče, ker vendar poročilo drugej pravi, da so bili, kar se tiče šolskega obiskovanja Nemci prvi, Slovaki drugi, a Madjari še le tretji. Kako se to strinja z nazadkom nemških in slovaških šol ? Ali morda za te šole ne veljil postava, da se mora vsak otrok podučevati v maternem jeziku? Postava se pri teh ali ne spolnuje, ali pa uradne date nimajo nikake vrednosti. — Vendar Madjari trdijo, da se smeje vse narodnosti prosto razvijati; sicer se tudi ta sporočila nikakor ne vje-majo z onim pismom ministra Treforta do Po-žunskih volilcev, v kterem pravi, da se Ogerska nagiba k propadu.
Včeranji člankar „Slovencev" izrekel je o Rusih jako resno in pomenljivo besedo, da, kakor jih kot Slovane sicer obrajtamo , si vendar kot podaniki Rusije biti ne želimo. Prav to misel zabi-iježila je skoraj ob tistem času „Politik" v Pragi in vendar, kako daleč sta si bela Ljubljana in zlata Praga! Misel ta pa vsekako dokazuje, da, če se h krati pojavi med Čehi in med Slovenci vjemajo tudi povsod iz druzega vzroka, toda na obeh krajih s tistim zaključkom, da morajo resnična biti, in da ima trdno podlago. Ker je po eni strani, po kteri jo je namreč naš člankar razjasnoval, že znana, oglejmo si jo danes iz druge, iz češkega stališča. Povod ji je bil dopis iz Londona, ki ga je prijavil Aksakovov „Rus" in se blizo tako-le glasi v naj-krepkejih potezah: „Na Dunaji zmagala bode Rusija sovražnike Slovanov; v Dunajskem cesarskem gradu dala bode Rusija povelje, da se ji podvrže Bospor in v cerkvi sv. Štefana oklicaia se bode velika slovanska država. Kedar bode Dunaj v ruskih rokah in to več časa, tedaj bodo zginili vsi sovražniki Slevanov". Nekako čudno bere se taka pisarija navzlic Skiernie\viškemu in Kromeriškemu prijatelstvu in „Politik" tako pi-sačenje naravnost bedarijo imenuje. Ob tej priložnosti pa „Politik" tudi pravi, da preden bi se na Dunaji v sv. Štefana cerkvi velika slovanska država oklicaia, bi se morali vendar poprej avstrijski Slovani o tem poprašati. Med nami ga pa pač ni, ki ima le količkaj zdrave pameti, da bi si kaj tacega želel. Kar si mi, avstrijski Slovani, želimo, je, da bi živeli tudi še na dalje složni in zadovoljni na podlagi narodne ravnopravnosti v naši ljubi Avstriji. Kakor nas ni volja nemškemu državnemu jeziku umakniti se z našim slovanskim jezikom, ravno tako malo bi si dali vpeljati ruščino za državni jezik. Mi se držimo zvesto naše prave avstrijske ideje in to bodemo vedno branili! To se reče, da to je moška beseda, ktero vsak čas „Slovenec" popolnoma
„Ali vam nisem rekel, da žakelj mora biti šivan z belim sukancem, in ne s črnim. Zdaj pa velikost, kmalo borno videli."
Vzame iz žepa merilo in jame meriti žakelj na široko in dolgo.
„Ze spet ni prav. Postava veli za može šest čevljev in pol dolgosti, vi ste naredila šest in eno četrt. Ne veste, da možaki so sploh dolgi čez pet čevljev, potem se pa v glavi in nogah nekaj ukrati, tako bi se znalo zgoditi, da se truplo ne bo dalo všiti v žakelj."
„Miši boš šival v žaklje in podgane!" — „Muhe boš lovil!" — „Mi se nočemo dati v žakljih pokopavati!" — „Sem žakelj, da ga vržemo na ogenj in sežgemo tisto coprnico, ki zn4 za mrliče žaklje delati!" Tako se je odprl babji hudournik iu od vseh strani letijo pšice na ubogega Geravsa, ki sam ne ve, ali bi se togotil, ali v dvorano se zatekel pred pretečimi ženskami. Dolgo maja z rokami hoteč jih pomiriti in k njim govoriti , a vse zastonj.
(Dalje prih.)
in podpiše in ne motimo se,, če- mislimo, da z nami tudi vsi naši prijatelji.
Vnanje države.
Najvažnejša novica iz Balkana je danes ta (če je resnična), da so sedaj vse velesile, razun male Srbije^ pripravljene pripoznati bolgarsko zjedi-njenje, Aleksandra pa za generalnega guvernerja v Iztočni Rumeliji. Novica prišla je z Dunaja iz palače ruskega poslanstva, kjer so menda zopet iz Petrograda zvedeli, da se Rusija ne bo nič več upirala bolgarskemu zjedinjenji, če Turčija nima nic proti njemu. Turčija sedaj čaka, da ji 'bodo to, kar so ji Angleži, Francozi in Lahi že večkrat pravili, da bi bilo namreč za-njo in za svetovni mir najbolj e, če bolgarsko zvezo pripozmi, najime-nitneje tri velesile same nasvetovale, da naj še izreče za združenje Iztočne Rumelije z Bolgarijo, kte-nma naj se potem bolgarski knez na čelo postavi za generalnega guvernerja. Če se to vresniči, potem bo pa kmalo mir in bo svet morda že v kratkem času doživel vstajenje bolgarske kraljevine od mrtvih. Evropska diplomacija se je pa pri Bolgarih zopet enkrat neumrljivo blamirala, ker se je morala konečno njihovim pravičnim željam in zahtevam vdati. Evropa je v Carigradu sklenila, da pošlje v Fiiipopelj turških državnikov, Bolgari so pa sklenili nedavno pri škofu zbrani, da teh državnikov _ ne bodo sprejeli in pri tem je tudi ostalo. Turški možje so res prišli v Fiiipopelj, pa so zopet oditi morali na telegrafični poziv Turčije. Eden teh mož, Gab dan Effendi, podal se je v Sofijo, kjer bo ostal za turškega zastopnika," drugi, Hebib Effendi, se je pa v Carigrad povrnil, kjer pripoveduje, da Bolgari enoglasno zahtevajo združenje in nič druzega kot združenje. Tega bi jim bila Evropa tudi brez Carigrajske konference že zdavnej lahko dala in bi si bila najnovejša brezvspešna posvetovanja lahko prihranila.
Bolgarom jelo se je že po Rusih zdehati. Komaj so se z veliko silo otresli in vbranili Srbov, kteri so jim na treh straneh v deželo vhajali, si že sami glave belijo, kako bi se zopet z Rusi sprijaznili. Po dolgem ugibanji sklenili so napravitiv velik naroden tabor, na kterem bode vse le samo: „Živela Rusija, živio Rusi, in živio car Aleksander", kričalo. Če še to ne bode pomagalo, moral se bo knez Aleksander sam dvigniti na pot proti Petrogradu, da ondi popravi in v red spravi, kar mu je Avstrija s svojimi spletkami pokvarila (po njihovih mislih namreč), kajti le ona sama je, po bolgarskem sumni-čenji, vzrok, da se je vojska med Srbi in Bolgari začela. Ko bi Milan ne bil na Dunaji dobil 25 milijonov za mobilizacijo na posodo, pa bi se ne bil mogel vojskovati. Glejte si — kakor bi se kralj ne bil mogel obrniti kam drugam po nje! Nikjer bi mu jih ne bili odrekli, če bi se bila dežela podpisala, ki ima kljubu svoji revščini vendar še marsikaj, na kar še celo žid rad denar posodi. Ker pa pri vsaki reči nekdo mora kriv biti" misli si minister Karavelov, naj bo v tem slučaji Avstrija, na ktero smo hudi zarad tega, ker se je za tepene Srbe potegnila, nam pa zmagoslavno pot do lavo-ričnega grmovja po južni Srbiji preprečila. Je že res, da Bolgari potrebujejo ruske podpore, kakor revež ob hudi zimi gorkega postrešja, toda pri vsem tem jim pa ni treba po Avstriji vdrihati in Avstrije dolžiti, da je ona s svojimi spletkami provzročila najnovejšo res pohujšljivo vojsko.
Rusom je že zdavnej žal, da so zapeljani po nasvetih in hujskanju svojega diplomatičnega agenta v Sofiji s knezom Aleksandrom tako grdo postopali, da so ga celo iz vojaških krogov bacnili. Kakor se čuje, car Aleksander že na vgodno priložnost čaka, kako bi bolgarskega kneza za storjeno mu krivico odškodoval. Tem veča postaja pa nezadovoljnost v ruskem ministerstvu zunanjih zadev do svojih brezštevilnih agentov po Bolgariji in iztočni Rumeliji, kteri so se vseskozi skazali kot Iaž-njivi preroki; kajti zgodilo se je ravno nasprotno od vsega, kar so oni v svojih sporočilih Rusiji napovedovali. Njihovih poročil pa car tudi ni še iz prve roke dobival, temveč mu je taiste še le neka nalašč za to iz višjih častnikov in uradnikov sostav-Ijena komisija vžitne pripravljala v podobi generalnih sporočil. Kakor so mu ta generalna sporočila nasvetovala, tako je pa car Aleksander delal. Tako se je zgodilo, da so se poklicali domu ruski častniki, tako je prišlo, da so Aleksandra degradirali, ker se je to dotični komisiji, pravim slamnatim prerokom, tako umestno zdelo. Agenti so jim namreč pisali, da se bo bolgarska vojska takoj razpršila, kakor hitro bi se ji odtegnili ruski častniki. No, hvala Bogu, ni še davno, ko se je ves svet prepričal, da je bila to jako debela laž. In kakor je bilo zlagano to, ravno tako neresnične so bile vse druge novice ruskih agentov o Bolgariji, kterim je Rusija verjela na svojo sramoto.
Berolinski pogodbi se je na Balkanu stališče popolnoma omajalo, tisti pa, ki ga je neprestano in vstrajno stresal, je angleški dosedanji prvi minister lord Salisbury. Turčija mu naravnost očita, da jo je na led speljal in je že napravila trden sklep, da, čo Bog dii, da pride zopet Gladstone na krmilo, ona ne bo nikdar več angleškemu šepetanju in prilizovali ju ušes nastavljala, temveč rajši postopala z Avstrijcem in Rusom. Angleži, pravi, da so zgubili pri njej vso veljavo, odkar jo je bil
Salisbury tako na led speljal. Česar se pa Turčija bolj boji, kot samega vraga, je pa velik vpliv in plodonosno postopanje Avstrije v Srbiji in pa nekaka govorica poslednje, da misli Rus enako pri Bolgarih začeti. Koliko da bi v tem slučaju v Carigradu ura bila, Turčija le predobro ve, ki je tako rekoč sama sebi prepuščena in brez pomoči ostala. To vse pa ni druzega, nego nekoliko hud „maček", s kterim se je Turčija iz omamljive pijanosti prebudila, da pojdejo Srbi, kakor kak Hanibal ali Napoleon, zmagoslavni v Sofijo, kjer bodo vničili bolgarsko združenje, Turčija bo pa samo od daleč gledala, z rokami poploskala iu „pravo" vpila. Če pa vse vezi popokajo, bode pa Anglež že še kako pomagal, mislila si je Turčija, pa se je hudo opekla. Sedaj so se ji pač oči odprle, da Angleževo vodstvo in prilizovanje ni bilo odkritosrčno. Zato mu je obrnila hrbet in bode skušala z Avstrijo in Rusijo vzajemno postopati, če se bo namreč iz omajene Berolinske pogodbe še kaj napraviti dalo, kar je pa jako dvomljivo, kajti razun Srbije obračajo ji več ali manj že vse velesile hrbet. Priznanje bolgarskega zedinjenja, ki ni že več daleč, bo njen račun jako ji ueprilično prečrtalo.
Iz BeUjije. V ti deželi stanuje dvoje narodnosti: Francozi in Flamani, ki govore nekako do-Ijeno nemško narečje. Francoski jezik je dosihmal preobladal po deželi, n. pr. kakor pri nas nemški, a kakor se povsod vzdigujejo zanemarjeni jeziki, vzlasti pa tam, kjer so v večini, tako tudi tukaj v Belgiji. Sicer ima flamanski jezik svojo literaturo, toliko bolj se mu spodobi mesto po učilnicah. Ministerstvo je namreč sklenilo, da ima biti flamanski jezik podučni jezik po vseh tlamanskih krajih. Po državnih dekliških šolah se ima podučevati v novejših jezikih le na podlagi flamanskega jezika. Pri drugih strokah se ima ilamski jezik le počasi vpeljati. Na vseučiliščih, posabno pa v Bruselji bodo vravnali tečaje za izobraženje tlamanskih advokatov. Posebna liga (zveza flamanskih sodnikov, odvetnikov in sicer sodnijskih uradnikov se je osnovala, ki hoče pred sodnijami obravnavati zgol v flamanskem jeziku. Liga ki se je tako visoko vspela, suidla se je 7. t. m. v Gentu, da sklene, kako se ima vse to izpeljati.
Leto. ki bo skoraj minulo, odkrilo nam je v zvezi s svojim prednikom marsikaj gnjilega v višjih finančnih krogih po Evropi. Prišli so namreč na sled raznim sleparijam in goljufijam, ^ ki so že do velikega milijona in še čez segale. Čudili smo se tem veleumom in njihovim spletkam, toda vse to ni še prav nič proti goljufu, ki so ga nedavno v Ameriki obsodili. Prav za prav sta bila dva tiča, prava jastreba, ki sta sklenila, da bota skubla ne-vedneže in prebrisance, nizke in visoke stanove, dokler bodo kaj perja dajali. Imenujeta se Ferd. Ward in pa Friderik Grant, sin ranjcega velikega predsednika združenih držav. Osnovala ali bolje vstanovila sta si leta 1861 banko, finančni zavod, ki je za vložen denar silno velike obresti po 50 in 60°/o na leto izplačeval. Imenovana dva bila sta javna načelnika zavoda, tihih sodeležnikov je bilo pa več in med temi sam stari Grant, ki je letos umrl in o kterem smo ob svojem času pisali, da je vse svoje premoženje po takih zavodih zgubil. Pametni možje so sicer druge svarili, da to nikakor ne more imeti dobrego izida, žal, da jih ni nihče poslušal. Tri leta sta sleparila, leta 1884 je pa grozovituo zagromelo. Okoli srede maja je bilo, ko se je podrla na sleparstvu vstanovljena banka in marsikoga kot berača pokopala. Do tega je pa moralo priti, kajti tisti ljudje so gospodarili z denarjem, kakor bi jim bil na drevji rastel, ali bi ga bili iz zemlje kopali namesto rude. O kakem knjigovodstvu niti govorjenja ni in se zarad tega prav natanko niti ne ve ne, koliko milijonov da goljufija znaša. Sodijo pač, da sta ta dva sleparja najmanj svojih 15 do 20 milijonov dolarjev v dobrih treh letih v zrak pognala. Sleparja sta obsojena po 10 let v ječo : a kaj je to za toliko milijonov, za toliko ponesrečenih 1
Izvirni dopisi.
S Šenturške gore, 11. dec. Do predvčerajšnega dneva so se še veselo razcvetale razne cvetlice po naši gori in med njimi že tudi nekaj spomladanskih, n. pr. spomladui jegelčki (Primula veris), kurice (Helleborus niger), žanjevec (Polygala Chamaebuxus), jagodšje (Fragaria vesca), spomladni petoprstnik (Potentilla verna), regrad (Leontodon Taraxaci), plešoč (Capsella burza pastoris), mrtve koprive (La-mium purpureum in maculatum) in dr.; kar potegne predvčeranjem popoludne mrzla burja in jelo jo polagoma snežiti in do sinoči se jo nasulo za dober pedanj na debelo snega po naši gori. Z mrzlo odejo pokrite so zdaj moje toliko mi priljubljene cvetlice in, Bog ve, kako dolgo bodo morale revice čakati, da jo jim raztope južne sapice ali pa gorki solnčni žarki prebudivši je k novemu življenju. Mesto njih prikazalo so se pa zdaj na oknih druge cvetlice, sicer mrzle, ledene, a tudi te so čudovito krasne. Lo dobro jih ogleduj, ako ti je mogoče skozi „lupo", in z meuoj boš trdil, da ni ga slikarja na sveti,
koji bi bil zmožen, naslikati ktero takih, kakor jih skrivnostna narava in to še tako hitro. Pač krasno in čudapolno je vse v naravi.	R.
Iz Motnika, 9. dec. Da se ne bode kdo nad menoj jezil ter napačne namene podtikal, hočem danes pisati o prav nedolžnih, ob enem pa tudi hudomušnih rečeh. Zunaj sneži in brije, kakor bi medvede trgal; v gorki sobi pa se srce veselja smehlja nad obilnim vspehom odličnega lista Ljubljanskega knezoškofa. Radosti čut prešinja žile, slišati iz ust sv. očeta besede: „Zahvalite se jim, tem dobrim otrokom, v mojem imenu, zahvalite se jim prav iskreno za njih darove ter jim sporočite, da jaz, njih papež, mislim na nje, da molim za nje, da jih blagoslavljam." Kakor magnet so bile te besede na srca vernih, da ne v celó dveh dnevih so, smem slobodno trditi, skoraj vsi, razun kakega zanikrneža, svojo vestno dolžnost spolnih, da bi se milosti odpustkov papeževega blagoslova vdeležili. Tudi nismo pozabili svoj dar za Sarajevske zvonove na altar no-ložiti. Naj bi oznanovali slavo božjo ter mir ljudem živim in mrtvim.
Zanesljivo bilo je tudi, mi smete verjeti, mnogo sv. obhajil darovanih v zadostovanje svetosti in pravičnosti božji zarad razžaljivih in oskrunljivih podob Vereščaginovih. Prav priproste ljudi sem slišal reči: „Kaj je mogoče, da se tako pohujšanje na Dunaji daje in godi, ki je stolno mesto našega premilega cesarja?" Oj ljuba priprostost, sem si mislil, naj bi ti vedela, kaj se vse na Dunaju in po mestih sploh godi s tiskom iu dejanjem! Pač dobro, da se je Dunajski nadškof in kardinal tako vrlo potegnil za čast Odrešenikovo; da škof Strossmayer ravno tako ojstro ali še ojstreje obsojuje pohujšljivo in zanikrno delo, nas toliko bolj veseli, ker jo Slovan, in vé, kaj je Slovanu treba. Le v edinosti in v krščanstvu ima Slovan sijajno prihodnost, a drugače nikakor ne. Kedaj bo že vendar ta nori svet, ki tako rad ži-dovsko-francoske in radikalne glasove sliši, to opustil. Prav dobro so jo naš mil. knezoškof pogodili, da so se tema dvema slavnima in tudi drugim škofom pridružili ter bogoskrunstvo obsodili. Na Boga in Od-rešenika našega pa stavimo vse zaupanje ter z njegovim prerokom pravimo: „Qui habitat in coelis, irridebit eos; et Dominus subsannabit eos." Da: „Dominus subsannabit omnes inimicos Ecclesiae et salutis nostrae.
Domače novice.
(V sobi katoliške družbe) bode jutri ob 6. uri zvečer gosp. Anton Kržič nadaljeval podučno-za-bavno berilo „o človeški sreči" na korist katoliške rokodelske družbe. Vstopnina 20 kr. Občinstvo je vljudno vabljeno.
(Pri današnji volitvi na Dolenjskem) dobil je grof M a r g h e r i 241, profesor Šuklje 348. In sicer sta dobila v Novem mestu M. 62, Š. 64; v Višnji gori M. 6, Š. 22; v Kostanjevici M. 20, Š. 13; v Ornomlj i M. 12, Š. 84; v Metliki M. 6, Š. 108; Kočevje M. 64, Š. 13; Ribnica M. 34, Š. 18.
(Včerajšnje seje mestnega zbora) se je vdeležilo 17 odbornikov. G. župan naznanja, da je na godovni dan presvitle cesarice prosil gsp. deželnega predsednika, da naj sporoči presvitli gospej čestitko Ljubljanskega mesta, kar se je takoj zgodilo in se je presvitla cesarica zahvalila za-njo. Vodstvo „Ru-dečega križa" vabi gg. mestne odbornike in magi-stratne uradnike, da bi pristopili k omenjenemu društvu. Pristopnina znaša 2 gld.
Mestni zastop sklene pristopiti k peticiji Dunajskega mesta, da naj se vojaški davek popolnoma zbriše pri revežih, ki so uvrsteni v 13. in 14. razred; zato naj se pa poviša bogatinom od 100 gld. na 200 iu 300 gld. Magistratu naj se pa zato pobiranje dovoli 10% za odškodnino.
Vdovi ranjcega mestnega ekonoma Podkrajšeka določi se penzija letnih 266 gld. 66 kr., obema otrokoma pa vzgojevalnine po 40 gld. na leto.
Nadzornikoma v klavnici dovoli se prosta kurjava, ki bo za oba kakih 72 gld. veljala.
Slovenski učni jezik vpeljal se bo v tukajšnje slovenske ljudske šole začetkom bodočega šolskega leta. Nemščina se bode podučevala kot zapovedan predmet od tretjega razreda dalje. V nemški ljudski šoli določevati imajo pa stariši sami, ali naj se njihovi otroci uče slovenščine ali ne.
Glede tega sklenilo se je na deželni šolski svet vložiti prošnjo, da se temu nasproti tudi v sloven-
skih ljudskih šolah od 3. razreda dalje le tisti slovenski otroci nemščine učiti morajo, kterih stariši to zahtevajo.
Služba laboranta na veliki realki podeli se J. Simončiču, dosedaj laborantu v lekarni g. Svobode proti letni plači 350 gl. in pa za stanovanje se mu odloči 80 gl. na leto.
(Mestni magistrat Ljubljanski) je izdal sledeči razglas : ker je nastopilo zimsko vreme, treba je p. n. hišne gospodarje in obrtnike v stolnem mestu deželnem iz javnih obzirov opominjati na naslednja določila, katerih se jim je držati natanko.
1.	Kedarkoli zapade sneg, ga je brez posebnega naročila oblastva nemudoma, in če zapade po noči, vsaj do 7. ure zjutraj s trotoarjev, oziroma tam kjer tratoarjev ni, najmanj eden meter na široko od zidu ali plota ski d a ti in pomesti proti sredi ulic ali trgov. Ne gré pa na cesto zmetati večje kupe tacega snega, kteri je zdr-čal raz streho, niti onih, ki se nabero po hišnih dvoriščih, temveč zvoziti je tiste v Ljubljanico.
2.	Ob južnem vremenu je skrbeti, da na trotoarji, sploh na potih ob hišah ne stoje luže pa da se ne nabere blato; če treba je večkrat na dan po-čediti pred hišami.
3.	Kedar zmrzuje, tako da po tleh polzi, je požlebico po vsem trotoarji, na druzih pešpotih poleg hiš pa naj maj eden meter na široko takoj, oziroma vsaj do 7. ure zjutraj nasekati in v stran zmetati, postrgano pot pa če treba po večkrat na dan dobro potresti s peskom, prstjo ali kako drugo tako stvarjo.
Kdor se ne bo zmenil za ta določila, bo ostro kaznovan po ces. naredbi z 20. aprila 1854. leta, vrhu tega pa bo magistrat zvršiti dal dotično opuščeno ali nemarno stvorjeno delo na zanikernega gospodarja troške.
(Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice v Ljubljani.) Nadzorstveni in ravnateljski odbor tega društva sklenil je v svoji skupni seji dné 6. dec. t. 1., ktere so se vdeležili od nadzorstva dr. Josip Vošnjak, drd J. Kotnik in E. Ločnikar; od ravna-teljskega odbora J. Knez, A. Jenko, Vinko Ogorelc in A. Knez, v dosego razširjenja zavoda, dovoli glede hranilnih ulog zdatne priboljške. Tako se bode od novega leta 1886 zaračunjevale obresti hranilnih ulog od 1. iu 15. vsacega meseca, mesto dosedajnega mesečnega zaračunjevanja. Visokost obresti hranilnim ulogam ostane za odpovedi v pravilih določenih (pod 100 gl. vsaki uradni dan, do 300 gl. po odpovedi v 8 dneh in čez 300 gl. po odpovedi v 30 dneh) kakor do sedaj po 41/2°/o- Proti 6 mesečni odpovedi zaračunjevale se bodo pa 5°/0 obresti. Posojila dovoljuje društvo kakor do sedaj po 6°/0 priračunivši si uradne stroške.
(Čoln vtrgal) se je sinoči ob 9. uri v Trnovem na Ljubljanici, v kterem je nekdo pijan stal in na pomagaje klical. Voda je vrteči se čoln, napolnjen z drvami, nesla do mesarskega mostu, kjer se je še le redarjem posrečilo, vjeti ga in h kraji spraviti.
(Iz Št. Petra na Krasu) se nam 10. dec. piše, da so bili tam preteklo sredo in četrtek siloviti viharji. Burja je silovito pihala in droben snežiček semtrtje raznašala. Ni bilo za izpod strehe. Po enih krajih je bila cesta kakor pometena, po drugih so bili velikanski kupi snega nanešeni, da je bilo treba semtrtje žamete po véliki cesti razkidiivati. Čudna je ta burja, čutiš jo tudi pri gorki peči in celo v postelji. Okna imaš vsa zabita, vrata zaprta, pa povsod ti snega napiha: v vežo, v sobe in med opeko pod streho. — Zeleznični vlakovi so imeli velike zamude. — Danes, v petek, se je burja pomirila. — Volkovi nas hodijo vedno strašit. V srede zjutraj so ga v domači vasi čutili. Stikal je po naših „borjačah" (dvoriščih) za plenom. Vendar se noče nikomur posrečiti, da bi mu kožuh prevotlil.
(Dolenjsko pevsko društvo v Itudolfoveni) bode imelo svoj redni občni zbor dne 20. dec. t. 1. v prostorih prvega „Narodnega doma" v Rudolfovem. Pričetek točno ob dveh popoludne. Spored: Nagovor predsednika; poročilo blagajnika, tajnika in arhivarja; shodni predlogi in volitev novega odbora. K temu zborovanju se uljudno vabijo vsi p. n. domači in zunanji udje.	Odbor.
(Stalno nastavljena) sta učitelja gg. Anton Ozrmek, nadučitelj v Dolenji Vasi pri Ribnici, in Ivan To man v Hotiču pri Litiji.
(Šole so se zaprle) zarad nalezljivih bolezni v Mirni peči, Doberniku in Stopičah v Novomeškem okraji. Več otrok je že pomrlo.
Razne reci.
—	Vereščaginove sliko presojuje v „Va-terlandu" nekdo, ki je bil več časa v obljubljeni deželi, in je te kraje sam videl, ktere Vereščagin v slikah predstavlja. Iz tega stališča se ta kritik nič kaj laskavo ne izraža o glasovitera ruskem slikarji. — Od kod pa je dobil Vereščagin vzor za slike? Imenovani kritik navaja tukaj dvoje virov. On se je ravnal prvič po tisti izobraženosti na Ruskem, ki nad vsem razodenjem Božjem dvomi, tem so židovske, knstijanom sovražne pripovedke, verjetniši, kakor nepretrgana vrsta jasnih zgodovinskih dokazov, ki so se ohranili po krščanskih cerkvah. Drugo pa je, da Vereščagin menda res ne more vzorne (idealne) lepote naslikati. On riše in nasli-kuje to, kar dandanes vidi na slikah, ki nam imajo predstavljati tiste čase, v kterih je Zveličar živel, ko je po vzhodu merodajavna bila grška omika. Pri Vereščaginu pa vidimo, da nasilstvo ruske državne cerkve vpliva ne le na politiško življenje, marveč tudi na cerkveno umetnost. — V bizantinski umetnosti ni ga napredka, kar se tiče novih misel, marveč vidi se le veča ali manjša spretnost v slikanji. — Tako presojujejo strokovnjaki Vereščaginove slike.
—	Anam in Tonkin imata 12—15 milijonov ljudi. Lepo polje francoskim trgovcem. — A treba se bode bolje pobriniti nego so storili v Kohin-Kini, ktero že posedujejo 30 let. Vendar se ni tam naselilo više nego 2000 Francozov, med kterim je' uradnikov 1100, drugi so pa večidel pri misijonih, ki so tam spreobrnili h krščanski veri 190 do 200 tisoč domačinov. Toraj se ni čuditi, da je zunanja kupčija v Kohin-Kini, ki stoji 1,600.000 prebivalcev skoraj popolnoma v rokah Angležev in Nemcev. Blaga se uvozi za 65 milijonov, med temi je le za S milijonov francoskega, od tega pa je polovica za vojake tam nastavljene. Izvozi se iz Kohin-Kine za 16 milijonov, prihodki krijejo stroške, kterih je 30 milijonov.§Za posadko je 2300 Francozov iu 2500 domačinov. Tedaj je upanje, da bode moč preobladati Tonkin in Anam, ako bode tam 6000—8000 Francozov in 12.000—15.000 domačinov. A treba je, da se red napravi in da dobi dobro upravo. Veliko je škodovalo, da so bili visi poveljniki večkrat premeščeni, in da so poslali tje civilnega komisarja.
Telegrami.
Dunaj, 12. dec. „Polit. Corr." prinaša iz Belega grada včeraj novico, da se je minister zunanjih zadev zopet obrnil do velesil s pisanjem, v kterem predlaga, da naj bi med Srbi in Bolgari razsodila mednarodna vojaška komisija, da bi se neznosni položaj odpravil, iz kterega bi se moral zopet boj pričeti, ter prosi, da bi velesile predlog sprejele.
Zadar, 11. dec. Sožaljne telegrame sprejela je Jovanovičeva vdova od cesarske družine in večinoma vsih nadvojvod. Tudi grof Taaffe sporočil ji jo svoje sožalje; enak telegram došel ie od črnogorske kneginje Milene.
Sofija, 12. dec. Minister zunanjih zadev pisal je velesilam in razložil vzroke, zakaj da Bolgari no morejo sprejeti srbskih predlogov o premirji; on se nadja da se bodo velesile za Bolgare potegnilo, da jim bo mogoče skleniti premirje, kteremu bode sledil častno sklenjen in dolgotrajen mir.
London, 12. dec. „Times" pravi, da je orijentalsko vprašanje v resnici rešeno, ker so tri cesarstva opustila zahtevanje po napravi statusa quo ante.
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 58 kr., — domača 6 gl. 92 kr. — Rž 6 gl. 28 kr. — Ječmen 4 gl. 78 kr. — Ajda 5 gl. 78 kr. — Proso 6 gl. 44 kr. — Turšica 5 gld. 60 kr. — Oves 3 gl. 46 kr.
82 gl. 70			kr
8:-5		20	„
109		—	„
99		90	r
874	1	—	n
293	n	75	r
125	»	75	»
9	M	97'	n 2 n
5	n	98	n
61	„	75	„
Litter in Kisoh, trgovca, z Dunaja. — Gvidon Saak, nadinže-nir, iz Leobersdorfa. — J. Stein, zasebnik, iz Trsta. — Oton Homann, posestnik, iz Kadoliee. — Franc Kovač, učitelj, s soprogo, iz Zatičino. — S. Meinliold, oskrbnik, z Dolenjskega.
Pri Tavčarji: Anton Frohlieh, posestnik, iz Kamnika. — Anton Beree, kaplan, iz Senožeč.
Pri Južnem kolodvoru: Ana in Josip Bizjak, posestnika, iz Mokronoga. — Lah in Lipovac, posetnika, iz Loža.
Slovenci! Pozor!
Nov, izvorno ilustrovan šaljiv in satirsk list
----rs /v l
pričel bode z novim letom izhajati po dvakrat na mesec in sicer 1. in 15. dan na ccli poli (osem strani) velike žetvorke.
Naročnina 3 gld. za celo leto, I gld. 50 kr. za polu leta in 80 kr. za četrt leta blagovoli naj se pošiljati	(i)
upravništvu „ROGAČA"
v Ljubljani, na Kongresnem trgu, v R. Kirbischevi hiši.
¿i
I>unaj»*ka borza.
(Telegrafično poročilo.)
12. decembra. Papirni» renta o% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ o% ., 100 „ (s 16% davka) K°k avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Ak«ije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro .......
Francoski napoleond......
Ces. cekini.......
Nemške marke......
T n j c i.
10. decembra.
Pri Maliču: Emil pl. Ifrunner, c. k. ministerialni kon-eipist, s soprogo, z Dunaja. novsky, trgovci, z Dunaja. • zdravnik, iz Kranja.
Pri Slonu: .lakob Frčita?, stavb, mojster, s soprogo, iz Amerike. — Feliks Grandjean. zasebnik, z družino, z Dunaja. — Dr. Mornenstern, žornalist. s soprogo, z Dunaja. —
Winterboler. H radatz, Tur-.losip Steinmetz, c. k. okrajni
Lekarna Trnkoczy-ja,
zraven rotovža v Ljubljani,
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaceljske kapljice
za želodec,
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manknuje slasti pri jedi, slab želodec, uriik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bilje srca, zaba-sanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gold.
Svtu-ilo! Opozarjamo, da se tiste istiuite Ma-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri .Samorogu4
zraven rotovža na Mestnem trgu Trnkdczj -ju. Razpošiljava se le
TRÖPFEN r
NUR ECHT BEI APOTHEKER 7RNK0CZY LAIBACH 1 STÜCK 20.
v Ljubljani pri U. p(.
jeden tucat.
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
aEsrnJI*."^"» CH .
Gospodu Trnkoczjju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maiičev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. in res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maiičev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zahvalo, zvsern spoštovanjem vdani
Franc Jug.
(24)	posestnik v Šnjarji p. Celji.
i zBiiscm sin ram
izboren zoper kašelj, lnipavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine ; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomnili j evo (Dorscli)
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 00 kr.
Salieilna ustna voda,
arom: itična, vpliva oživljajoče, z« preč i pokončanje
zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
c. It. priv.,
ne smele bi se v nijednein gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; joden zavoj s (i škatljami i gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj.
Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo. "Tp®
Naročila z dežele izvrši: se talcoj
v lekarni Trnkrtczy-ja
zraven rotovža v Ljubljani.
£ Podpisani priporoča svojo ¡eulogo
[ bruseljskih klobukov
in drugih stvari p. n. občinstvu, kakor
za

TS
posebno pa: Hiiknene lclobuko (Lodenhiite) v raznih barvah, kakor .svetlo- ali femuorujave, svetlo- ali temnosive, svetlo- ali temnozelene itd., po ^ {jld. SO In-.; trde kloVniko, najnovejši izdelek, rujave ali črne, dobro blago, od M (jI. ?JO kr,, naprej do • t ."><> kr.; svilnato «jiliiictro, najfinejša roba in najlepši izdelek, po 4 gld. ."><» kr.; klobuke za tločke od 1	M O ki-, naprej; nadalje ♦
srajce za gospode, spodnje ♦ hlače, Tratnike, kravate ♦
y (9)	itd. itd. itd.	X
t	Z odličnim spoštovanjem	X
\ IVAN SOKJLEt |
X v Ljubljani, Gledališne ulice št. 4. X
\ Naročila s poštnim povzetjem se točno izvršujejo. X
Prave garantirane
voščene sveče
voščene zavitke
(3)
priporoča prečast. duhovščini in gospodom trgovcem po najnižji ceni
Oroslav Dolenec,
svečar v Ljubljani.

^ na Dunaji obstoječa, sloveča velikotrgovska hiša
„prfdobrem pastirju"
(„zum guten Hirten"),	(t)
poprej
Vinko Strolisclineider
na IBimaji,
I,, Rothenthurmstrasse 14,
razprodaja vso svojo zalogo
pravega Brnskega suknenega blaga
iz ovčje volne
v kosovili, ki za vsako obleko za gospodo zadostujejo, in to za suknjo, hlače in telovnik, v vseh barvah posebno trdnih po sledečih silno nizkih a stalnih cenah:
II. vrste za celo obleko po ¡5 gl. oO kr.
L „ ,, » d » ^ „ 50 „
Uzorcev ne moremo razpošiljati, pač pa so zavežemo s tem javno, da sprejmemo brez ugovora nazaj, kar bi ne ugajalo.
Blago razpošiljamo, ne da bi zavoj kaj racuuiH,
proti predplači svote ali pa proti povzetji.

Čudež oMnijeH
so najnovejše izvrstne, urejene
(2)
ure na nihalo in bitje,
ki se ponoči svetijo in veljajo
le :$ g-olil- ltr.
Imajo po dve uteži ter bijejo pol ure in ure.
Okvir jim jo prekrasen iz ponarejene orehovine, izdolben, kazal išče prekrasno in napojeno s c. kr. priv. svetilom, ki se ponoči sveti kakor mesec, da ni potreba luči, kdor ravno želi na uro pogledati. Za dobro svitlobo sem porok na kar se pismeno zavežem. Kavno tako jamčim, da bo dobro šla. Jaz sam sem izumil to ure in jih zarad tega tako poceni prodajam, ker jih imam šo več sto v zalogi pa — denarja potrebujem. Ure so poprej trikrat toliko veljajo. Vsaka ura ima napisano besedo ,,Patent|'. Razpošiljajo se proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovini v
tovarni blestečih ur na nihalo
Wien, III., Hintere Zollamtsstrassc Nr. 0. J. II. Rabinovics.
■ i ■., nT" . ■ l ■ i" i ■