Uganke Zedinjenje                        "                Uganka
(Pak)                                                        (M. Jezernik)
                       Tri mladenke, tri Slovenke
                     so se poslovile.
                       Prva sestra soncu šla nasproti,
                       druga morju po najkrajši poti.
                       Tretja je doma ostala,
                     da je z rodom  rod vezala.
127
Mladi ugankarji
(Danica K.)
1.  Langus;
2.  Jeraša;
3.  Zupin;
4.  Simončič;
5.  Lipoglavec;
6.  Zastrugar;
7.  Škufca Milena.
Božična
(Danica K.)
R+t
Rudšž    mnc, akžzdmž    mnc, urd    zd    roh, id    onkmnc.
Kdor vse uganke pravilno reši in bo izžreban, dobi v dar nalivno pero.
.    Rešitev ugank iz 3. številke:
1.  Sedmo kolo se zavrti 125 krat.                  
2.  Potegni iz levega in desnega spodnjega kota črti v sredino gornje stranice.
3.  V škornje sta vtaknila posteljne noge.
Zaradi pomanjkanja prostora in velikega števila reševalcev ne moremo navesti  vseh imen.
Vse uganke je pravilno rešilo 25, dve uganki pa 94 reševalcev. Nepopolnih rešitev je bilo 31.
Izžrebana sta bila: Za prvo nagrado Stanislav Cukjati, uč. 3. razr. v Št. Gotardn, Jelenk 2, p. Trojane, za drngo pa Alojzij Bostič, Podutik 1, p. Ljubljana VIL
Listnica uredništva: Sotrudniki naj oproste, ker uredništvo ne niore hipno vsem ustreči in odgovarjati pismeno. Kar je uporabnega, pride na vrsto ob ugodni priliki. Vračamo samo naročene rokopise. Za dobrohotna poročila in nasvete smo prav hvaležni in se bodo upoštevali, kolikor se upoštevati morejo. — Vsem prav lepa hvala za dobro namero, iskrenost in pravilno razumevanje!
Tonca je posial  kmalu znan. Vsi otroci so se'- zbirali pod kruško, se igrali , z njim in ga izvabili večkra,t. tudi v vae.Mati Polotta je bila huda in je To^fca za
aeposlušnost večkrat kazaovala.             -.                          ¦';¦-¦¦         v     -        "1   '  -
Bilo je ob žetvi. Poloira je.šla pomagat žet, Tooa pa pripravljat drvas- Tbriba so. doma zaklenili. Spal- naj bi, a se je le potuhnil. K!o sta oce ,ia inati odS)a» je vstal ia začel šariti z očetovim orodjem, potem' se pa.jVzpe] na oknp in gledaJ me-denke, ki so se mu kar pod nos ponujale. SkušaJ jiJi je dosefii, a m mogel. Oprijel se je križ^v v pknu ia. se hotel spustiti na tla. Čez aoge rau jp"tedaj žvignil mar^ tinček. To ga je tako prestrašilo, da je popustU z l^jkami in telebnij — v kup peska, ki.so nlu ga bili pripravili za igranje. Od padcu je mislil, da se !e ubil.iii da je že aa drugem. syetu. V, groznein strah.u je čakal; kdaj ga pride Bog SO;dit. Zavedel se. jte rieubogHivosti'in bil prepričžin, da bo B^oral v pekel. Tedaj se je oglasil v 'bližial peS Cruin. Tonca ne bi xad prišel: ^udobi- y pefet. zato jfe iskal rešitve. Spjezal ]e sa hruškb in čakal, kaj bo. Spdnega daeva,ni bilo, pap pa je prišla Gozdulja s Črninom. Aledenke je imela .Gozdulja .neznansko Tada in je vednp oprezala, kdaj ni P&lone doma. Akp je bila hiša zaprtai se je pfevidnO pri-bližala medenki in jo potresla. Tako tudi ta dan. Ko je potresla piv\& in pobirala hruške, je sama s seboj govorila, k^j' vsp ima doma, a dSt ji praTit medenk ne morefo pričarati kapljice, ki sov dveh stekleničlcali. Z njimi <ta napraVi lahko vse, kaT siželi, in šeiiievidnada lahko I>odi, a"-?endar da ni "zadovpl jna, kerNniraajo njene redi pravega okuša... Ko je pdtresla drngfč.. je stresla s-bruške Tonea, ki se je delal, ko ga je pobrala, gluhega in nemegai. Tako Sfe ni hbtel* izdat^, da kaj vp o n,jeni "skrivnosti. Gozdulja ga je dala v vrečo nied medenke'in gaodnesla s seboj. V vreči je Tonca ugibal, ali naj bS jo prerezal — nožek je imel s^seboj. — da bi tišpl. A zaradi Crnina,si tega ai upal...  .                        ¦             -      .   /     v
Pod'*ečer se je yrhiia Folojia'z dnine. Prestrašila;' se fe, kp ni našla Tonca: ' lskala ga ie in ga klicalaVker jf. mislila, d« se ji je skril. Vse iskaiije ni hič po-magalp. Mož šeje veqH iz gozda iri dba'z _žeao sta iskSla malega. Ko .ga nista mogla Bajti,. ^ta prosila G«jzd»1jo, da bi ga jima izsledila. Polona, ki je sicer ni mogla Tideti, ji je.obljubila medenk. kolikor bi hotela. Gozdulja je res .s Crninom iskala sled za Toticeta, Črnin je vcrtlai^okoli ^,iše ia zlas^ii lajal v hruško, kar je toljnafila -Gozdulja, da tnOra biti mali skrit y drcvesu. Ko jei Gozdulja zadovoljna odšla, jb Tona splezal na hruško^ kjer je iztaknil — polha in ga ubil...         •
Drtigi dan je Gozd<il)a prišla zgodaj, ¦»'prašat, če, so nasii Tonca. Ko so j) povedali, da je bil v hmški pplh, ki so ga'ubili, se je pddahnila ter rekla, ,da je pač Tonca tako čndno konč.al ?voje. žiTljenje, kakor ga je č.udnp,^začel. v Poloha je blla .žalostna in dolgo ni mogla pozabiti prijaznega-otročička.      -v  .1
Ko je Jistega lioppldne bila odložila Gozdulia vrefo ž mqderikami in Tortčem v svoji kdci na kfpp jn zasliŠala Polono.kako Hiče pifllega, je odala's; Crninpni v vas, da ,bi vJdela^ ^aj bo pri Cevljarjevjh; Tdncat je v vreči siišal, kako je zaprla vrata in kakp je pes odlajal prt)fi vasi. ^adovpljen je bil.da je! sani, in zgčel je premišljevati, kaj naj napravi. Tedaj je skočilo hekaj na vrečo, jo znipelo gristi in prišlo dP medenk. Tonca fe bil prepričan, da )e hudoba.;.Pa je hudoba žačela glodati medenke,' kar. sc; fe ^oncii čudno zdelo. ŽgaiiiL se f^ in prestrašil hudobo, da je smuknHa iz vrfeče, Stjri nbše je imela. V medli svetlobi je; to opazil. Ih hu-doba je izginila pod pragom... Tonca je vzel nožek in pterezal S-rečo. Medenke: so še. iisule iz nje in ;Se S^m ^e je rešil. Groza ga.ie biloVy čamvničnnem brlogn. a vendar ni pozabil na stekleničiei, o katerih je gpvorila pod hTuškoV Ob steni ^e zagledal v^č steklenic in vzel najmanjši. Vrata so bjla zaprta. Kakb naj prid^ iz kočg? Začel je grebsti pod pragom ip"se preril na prosto. jonca je na vse J>otn'islil iir sef;je ošktopil s kapljicami iz iftarijše stekleiiičicef da bi bil iSevJden. Gozd.idji ni maral priti'več v roke in Črninu ne: pod zpbe... Domov. si m -upali ker bi ga nikamor yfe&"jne piistili. Zdaj bi šei lahko.v trg in ina; gtad, p katerem je toliko sližal. Misel, iakb se bo pred drugiTni otroki postaVIjal, ko jim bo pravil, da je bil na gradu, ga je vlekla v gozd. Kd je bral j^igode in maline, je zagledal pred seboj kosa. Segel je po njem in ga ujel; ker je bil neviden, je to lalikp napravil. &jalo je, veeerBO sonce skozi drerje in risalo po maha zlate kolpbarčKe. Ob kolo-barčkihje mislil Tonca na zlatnike, o katerih je slišal p^oma pripovedpvati z velikiiTi spoštovanjein.' Za?elel šijih je iii pbškropil t,'ri kolobarčke g iapljicami iz Večjc stekleničice, da bi posiali zlBtniki. Na videz se kolobarčki niso spreroenjli. a vejtdar je segel po njih. ip jih pobraL BJH so jiostali rgs zlatTiiki. TPnca je misiil. da so uzitm,a ko |e pokusil prvega in Je bil \trd, je menil/dei niso še zreli. Vrjjel bi jib bij strani aje le pomistil, da jjh'lijidje nemara ne jedo'ift jih upotabljajo za kaj drugega. Zaio jih-je spuavil v žep. Zlatniki so mu v žepk« žvenketali in peli pesem o denaTju. Tonca jo je pp^lušal ii^ bil ob njej vešel in žalosten. Sklenil jev.da ne bo trdega srca in da bo TŠaketmi pomagal, če bo 1« mogel....            • '   \ •
(Konec prihodnjiž.)