*HA,A VSAK ČETRTEK
REDNIŠTVO IN UPRAVA: ,? ^'rst- G. D'Annunzio 27/E, s li ax 040/630824. Pošt. pred. (ca-či raP°stale) Trst, 431. Poštni teko-račun (C.C. post.) Trst, 13978341 0 tnina platana v gotovini
E D N I K
NOVI UST
Posamezna številka 1.200 lir
NAROČNINA
Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% Pubblicita inferiore al 50%
SETTIMANALE
ŠT.
1921
Dolžnostno
dejanje
"Ne potrebujemo ne poukov e učiteljev«, je rezko izjavil Pfedsednik republike Scalfaro, 5° 8a je evropski parlament v SefasEurgu v sredo, 4.t.m., s po-i no resolucijo posvaril pred enovanjem neofašističnih mi-*s rov v novo italijansko vlado. ^ sednik evropske krščansko-in tv°^C-ratSke poslanske skupine sed ^ belgijski ministrski pred-ni ter večRratni zunanji mi-sr d ^C0 Tindemans mu je po-njv v° E rž pojasnil, da ni prav c žaljivo, če evropski parla-v opozarja na demokratične tn e' na katerih temelji Ev-Pa. Pripomnil je hkrati, kako s*Uemo pozabiti, da se je faši-
^/odil v Italiji in Nemčiji sebl,n*č budnega, če je kdo št
Za-še po-
prav
šizem spet sili na površje
j *J zaskrbljen, ko ugotavlja,
— *•-
M
;i
s
Ita,V. ^a zastopa demokratično
^ v teh državah. Tindemans je Ijj na8lasil, da morajo seveda Ita-dg ni sami presoditi, kdo je vre-Itab- zast°Pa demokratično ^ »jo. Glas evropskega parla-tranta.Pa vmešavanje v no-je italijanske zadeve, ampak Zelo jasen opomin, da se ne 2abi na preteklost.
Ve dtem ko to pišemo, še ne ro^0' Eo predsednik Scalfa-l0.uP°števal opozorilo in svari-° reprezentativnega medna-sk.^ga foruma, kot je evrop-dn Par^amenh ali ne. V zadnjih (jržeh Snro v tisku brali, da ima P°8*avar baje pomisleke, Tre 2a^eva imenovanje misovca nraglie za ministra za Italija-^ P° svetu (v tujini). Kljub te-lja Pa se njegovo ime stalno jav-na Vseh seznamih kandidatov do istrske stolčke. Če se bo-^0^aP°vedi tudi uresničile, bo-s0 .a. upravičeno sklepali, da °Pozor^a lz Strasburga
Prin°S^anec' ° katerem je govor, Zapj ,a stranki, ki, kot je te dni vj znani časnikar Arrigo Le-je j, . danes še ni zanikala svoje ItVl^e zvestobe fašizmu, ta pa ipj l)i najprej odvzel svobodo je p0]nato upropastil«. Tremaglia Ralo te8a poslanec, čigar prvi slee na) bi bili izničenje osim-bj P°8odbe in vrnitev Istre in je sj acije Italiji. Svoj program er skušal kasneje nekoliko
DRAGO LEGIŠA
m*- a
TRST, ČETRTEK 12. MAJA 1994
LET. XLII.
Po skoraj dveh mesecih od volitev
ITALIJA IMA NOVO VLADO
Televizijski in založniški mogočnež ter podjetnik Silvio Berlusconi je torej le sestavil vlado in jo predstavil parlamentu. Prihodnji teden bo ta glasoval o zaupnici. Tedaj bosta od parlamentarnih volitev potekala dva meseca ali skoraj. V tem pogledu ni torej nič novega v primerjavi s časi, ko je bil v Italiji v veljavi proporčni volilni sistem, ki naj bi bil vzrok — tako so pravili — za dolga in mučna pogajanja za porazdelitev ministrskih stolčkov, medtem ko so se puščala vnemar tudi najbolj nujna vprašanja, četudi je bila njihova rešitev morda celo neodložljiva.
Toda tokrat se je pri sestavi vlade kljub vsemu zgodilo nekaj povsem novega. V zgodovini republikanske Italije so prvič v njeni osrednji vladi tudi predstavniki stranke, ki ni nikdar obsodila fašističnega totalitarnega režima in katere glavni voditelj je še pred nekaj tedni označil Mussolinija za »največjega državnika tega stoletja«. To je imelo za posledico, da je evropski parlament, kot pišemo na drugem mestu, opozoril italijanskega državnega poglavarja na spoštovanje tistih »demokratičnih vrednot«, ki so temelj skupne evropske zgradbe.
KORAK BREZ
PRECEDENSA
Predsednik republike Scalfaro je kljub prvotnemu očitnemu nelagodju in živčnosti vendarle do-
kazal, da ni neobčutljiv za svarilo evropskega parlamenta in se je odločil za korak brez precedensa. Na mandatarja Berlusconija je naslovil pismo, ki na prvem mestu omenja zunanjo politiko Italije. Ta naj spoštuje dosedanja njena zavezništva, skupnostne obveze in naj bo zlasti miroljubna. Opozoril je tudi na nedeljivost države, na vzajemnost in na skrb za zaposlovanje mladih, vendar je očitno, da je glavni poudarek pisma prav na zunanji politiki. Berlusconi je odgovoril precej rezko, a zagotovil, da med ministri ni nikogar, ki se ne bi strinjal z zadnjim opozorilom državnega poglavarja.
Novi zunanji minister je 52-letni ekonomist Antonio Martino, ki je vodilni predstavnik Berlusconijevega gibanja ter njegov svetovalec za gospodarska vprašanja. Notranji minister je pripadnik Severne lige Roberto Maroni, čigar ime je bilo za to ministrstvo sporno do zadnjega trenutka. Zanimivo je, da je bilo tokrat ustanovljeno novo ministrstvo, in sicer za Italijane v tujini. Vodi ga prof. Sergio Berlinguer, dolgoletni visoki ter vodilni funkcionar predsedstva republike in tudi član komisij za »nadgradnjo Osima«. Za to mesto je propadlo, kot vidimo, imenovanje neofašista Tre-maglie, ki je gotovo prva žrtev resolucije iz Strasburga.
Novo vlado sestavlja skupno 25 ministrov. Glede na strankar-
sko pripadnost je v njej 6 članov gibanja Naprej Italija in po pet pristašev Severne lige ter Nacionalnega zavezništva; trije ministri so »tehniki«, ostali pa so v političnem pogledu Berlusconijevi »sateliti«.
Ko to pišemo, še ne poznamo vsebine programskega govora novega ministrskega predsednika v parlamentu. Kljub temu smo mnenja, da si kot pripadniki slovenske narodne manjšine v Italiji ne moremo od takšne vlade obetati nič dobrega. To med drugim izhaja tudi iz programa, ki so ga izoblikovali tržaški parlamentarci zmagovite volilne naveze in ki ga dnevno potrjuje njihova ustna in pisna propaganda.
S tem stanjem se moramo sprijazniti in temu primerno ter ustrezno politično in tudi drugače ukrepati.
D.L.
Iz vsebine:
Saša Rudolf: Bosanski dogodki razkrinkali slabosti ZN (str. 3)
Pogovor s predsednikom Kmečke banke M. Primožičem
(str. 3)
Adrijan Pahor: 0 problemu združevanja šol	(str.	4)
I. Budin: Tri četrt stoletja (str. 1)
V vojni med Severnim in Južnim Jemenom
Ljudstvo plačuje krvni davek,
Sredi septembra 81. leta sem z italijanskim gradbenim podjetjem odpotoval v Južni Jemen oz. v njegovo glavno mesto Aden. Že prvi stik s tamkajšnjo stvarnostjo je bil nekaj nepričakovanega. Aden, bivša angleška kolonija, leži ob samem vhodu v Rdeče morje in je torej izrednega strateškega pomena; okolje je puščavsko, mesto z upravnimi in vladnimi stavbami pa leži v samem kraterju vulkana in se tudi imenuje Crater. Ljudje so izredno prijazni in spoštljivi do zahodnjakov, sicer pa sovražno razpoloženi do komunistov, saj so po uspe-
šnem uporu proti Angležem, ki se je zaključil konec 67. leta, uživali neodvisnost - tudi če arabskega tipa - le do 70. leta, ko so postali v bistvu sovjetska kolonija.
ANTEK TERČON
Južni Jemen je v glavnem puščava in se razprostira od zahoda proti vzhodu na jugu Arabskega polotoka; meji na severu s Severnim Jemenom pod vplivom Zahoda, s Saudsko Arabijo ter na vzhodu z Arabskimi emi-
rati. Adenski zaliv, katerega zapira nad 2.000 metrov visoko pogorje, ima izredno lego in kljub zanemarljivim padavinam je vode v izobilju, saj izhlapelo vodo v velikih količinah zaustavlja gorovje, ki je pravi naravni zastor tega rodovitnega predela. Angleži so med zasedbo skušali organizirati tako kmetijstvo kot živinorejo in modernizirali ribolov, ki je bil prej edina tradicionalna dejavnost. Aden je kot prosta luka doživel izreden razmah in blagostanje, razvila se je trgovina, umetna obrt, predvsem oblikovanje zlata in
lili* B
RADIO TRST A
■ ČETRTEK, 12. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 S hrano do zdravja; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andrič: »Most na Drini«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika;
14.10 Kulturne diagonale: Iz filmskega sveta; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
17.10 Mi in glasba; 18.00 Dopisnice z naj-bližnjega vzhoda.
■ PETEK, 13. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Dopisnice z najbližnjega vzhoda; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andrič: »Most na Drini«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Otroški radijski tednik« (Zlata Jurin);
14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki.
■ SOBOTA, 14. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Bonton odpira vsa vrata; 10.00 Poročila; 12.00 Krajevne stvarnosti: »Ta rozajanski glas« — oddaja iz Rezije; 12.45 Krajevne stvarnosti: Glasnik Kanalske doline; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; 15.00 Tisoč let naših prednikov;
16.00 Zapisi o literatih; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Janez Povše: »Prosim, vprašajte berlinski zid!« Smešna politična zgodba o človeku, ki ga politika ni marala.
■ NEDELJA, 15. maja, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Fant za zamenjavo« po povesti Cristine Nostlinger;
11.00 Za smeh in dobro voljo; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika;
14.10 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Nebesa«; 14.45 Glasba za vse okuse;
16.00 Krajevne stvarnosti. 17.00 šport in glasba.
■ PONEDELJEK, 16. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Na bregovih Vardarja; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andrič: »Most na Drini«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Julius Kugy: Slovenske gore, slovenski ljudje;
15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.10 Marta Ivašič: Šolski prijatelj.
■ TOREK, 17. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Franja Bojc-Bidovec: »Ni neskončnih poti«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza;
12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Nebesa«.
■ SREDA, 18. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Franja Bojc-Bidovec: »Ni neskončnih poti«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza;
12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe: »13 za 13« — trinajst oddaj za trinajst slovenskih sodobnih romanov.
Ljudstvo plačuje krvni davek,
^iiiii a
srebra, naselilo se je precej Indijcev, ki so prednjačili v trgovini z zelišči in dišavami. Angleži sami so živeli zaprti v svojem krogu, kamor domačini niso imeli vstopa (Crater), dopuščali pa so, da si ostali sami pomagajo, le da sta vladala red in mir. Tudi zaradi tega so jim nudili osnove modernega kmetijstva.
Z osamosvojitvijo so se začela medsebojna obračunavanja krajevnih šejkov, kar je Sovjetska zveza izkoristila in dosegla, da je južni Jemen prišel pod njen vpliv. V tem obdobju se je zelo povečal šolski obisk, tako da je v kratkem skoro izginil analfabetizem. Drugače pa seje poostril vojaški nadzor, čeprav je po drugi strani ena redkih arabskih držav uvedla laični način življenja. O osemdesetih letih, kot sem sam preveril, je vladala navidezna svoboda tudi na verskem področju, edino gibanje izven pokrajine je bilo omejeno. Povsod je bilo mnogo vojakov, ruska prisotnost je bila neopazna, viden pa je bil pravi gozd anten okrog sovjetskega veleposlaništva, ki
O evropskih volitvah in položaju v Italiji
Poleg aktualne šolske problematike je pokrajinski izvršni odbor Ssk v Trstu obravnaval še vrsto drugih vprašanj. Med drugim je pozitivno ocenil nastop stranke na bližnjih evropskih volitvah na listi »Federalizem« ki povezuje manjšine v državi. Njeni predstavniki kandidirajo v kar štirih italijanskih volilnih okrožjih, med katerimi je za nas najpomembnejše severovzhodno okrožje, ki zaobjema dežele Furlanijo-Julijsko krajino, Veneto, Tridentinsko-Južno Tirolsko in Emi-lijo-Romagno. V tem okrožju kandidirajo pisatelj Alojz Rebula, pokrajinski tajnik Martin Brecelj, dr. Rafko Dolhar in prof. Andrej Bratuž. Lista je nedvomno izraz najširše solidarnosti med manjšinami, ki nam je v tem negotovem obdobju nadvse potrebna.
Glede političnega položaja v Italiji Ssk meni, da bomo tudi kot pripadniki manjšine postavljeni pred nelahke preizkušnje, tako da ne moremo pričakovati, da se bo manjšinsko vprašanje v kratkem času premaknilo iz mrtvila ali bilo deležno pozornosti v pozitivnem smislu. Zato bo manjšina kot taka morala strniti svoje vrste in napore za razreševanje odprtih vprašanj oziroma za obrambo že pridobljenih pravic pred poizkusi njihovega omejevanja. Sama nedavna razprava o nadgradnji osimskih sporazumov v deželnem svetu, ki se je sicer zaključila z odobritvijo zmernih stališč, je pokazala, da so še vedno močno prisotne težnje po zavzemanju meglenih stališč, ki naj zadovoljijo čim širši krog političnih dejavnikov, a na škodo jasnosti in doslednosti.
		ir .a.	
'M* ^m\			■ l L ■ ftf. dat ’
.			
			ML.
.	•* ^ •'V'	1’ ■ s .V'.' ^	
Značilen prizor iz Jemena
je štelo nad 250 uslužbencev (italijansko je štelo 6 oseb)! Poleg tega sta bila dva otoka pred vhodom v adnsko pristanišče pomembni vojaški bazi.
Kot sem že omenil, se je po odhodu Angležev izselilo veliko trgovcev in petičnih obrtnikov, prepovedana je bila privatna trgovina, ukinjena je bila prosta cona, strateška vloga se je zmanjšala, zavladala je velika revščina, ki pa je domačini niso tako občutili, saj so bili v primeru z južnimi sosedi (Somalci in Etiopci) mnogo na boljšem, kar je bilo najbolj opazno ob velikem številu somalskih beguncev, ki so se prilagajali kakršnemukoli delu, kot pri nas državljani bivše Jugoslavije. Ljudje so v splošnem bili zadovoljni in s politiko so se bavili le razni krajevni mogočneži in višji vojaški častniki.
V začetku leta 1982 je prišlo do prvega poskusa združitve s Severnim Jemenom, ki bi se morala uresničiti v
najkrajšem času; združitev je prefe' čilo odkritje »zarote« nekaj častnik0 Severnega Jemena, ki so namera ubiti takratnega presednika južno?, dela. To je bil jasen dokaz, da so o p°' litiki odločali vojaki, ki so bili, Irt S verjetno še, privilegirana kasta. spomnim še na notranjo revolucijoa upor v Južnem Jemenu, ki je , in 84 prizadejal ogromno škodo nu in novim zgradbam, ki sta jin glavnem prispevala Zahod in Saw ska Arabija. Danes se ponavlja že f l izkušena tragedija: najprej nasK združitev obeh držav, ki imata M malo skupnega: eni tradicionalnoT natični muslimani šiiti, drugi loN\ usmerjeni in versko brezbrižni sU>l[ ti, temu pa sledi upor oz. boj za py vilegije dveh dobro oboroženih voj’5f' Ljudstvo samo, s tisočletno kulturo > izrednim zgodovinskim ter arhije_ tonskim bogastvom, plačuje krvni 0° vek, ne da bi sploh vedelo, zakaj-
Dolžnostno dejanje
•pilili D
omiliti, a ga v bistvu nikakor ni umaknil, tako da je njegov strankarski kolega, tržaški misovski poslanec Menia lahko še pred dobrim tednom izjavil, kako so »nove meje sanje, ki se morejo uresničiti«.
Prepričani smo sicer, da Italiji dejansko dela medvedjo uslugo, kdor sili v osrednjo vlado ljudi, za katere je mednarodna pogodba, kot je osimska, navaden kos papirja, torej brez veljave. Dejansko škoduje samim italijanskim koristim, kdor danes načenja silno kočljivo vprašanje meja, kakršne so v Evropi izšle iz druge svetovne vojne in so bile slovesno potrjene še pred 19 leti v Helsinški listini. Takšna stališča in zahteve, kot jih postavlja »Enotna italijanska fronta« v Trstu, bi, če bi se začele uresničevati, zamajale v samih temeljih celotno evropsko zgradbo. Ali ne
bi bilo to obnavljanje fašiz1113' Opozorilo evropskega parlaine11 ta sodi zato, kot je pravilno p daril Leo Tindemans, med njeg0’ va dolžnostna dejanja in ni n ben pouk.	..
Jasno je, da z ljudmi taksi1* nazorov in namenov Italija ne p prišla daleč, saj zna njihova P ■ litika italijanski manjšini v lst na daljši rok celo hudo škodov3 ti. Tisti, ki bi v takšnih razmef3 gotovo potegnili kratek kon^ pa bi gotovo bila naša slovenj manjšina v Italiji. Tu je tudi log za našo resno zaskrbljen^5 * * *
Od 17. do 24. julija bo nagoriŠ^^
gradu tretji lutkovni festival ali	,,
pe Adria Puppet festival. Sodelof0
J
Je
bodo skupine iz raznih italijanskih ,
šel, Slovenije in Avstije. Poleg stav so organizatorji poskrbeli Št razna druga srečanja, okrogle videoprojekcije o najpomembiu’! evropskih lutkovnih gledališčih■
Bosanski	dogodki
vse slabosti	ZN
Pogovor z novim predsednikom Kmečke banke Gorica Mirkom Primožičem
»Preoblikovanje bančnega zavoda bomo formalno izvedli do jeseni«
■ Kmečko banko iz Gorice čaka v prihodnjih mesecih zahtevno delo. Kot hi i Poirieno na zadnjem občnem zboru, ki je bil pred nedavnim, se bo preo-1 °vala v delniško družbo, kot zahtevajo novi bančni zakoni. Za ta korak y ° predvsem potrebno uresničiti zvišanje kapitala iz dveh na 15 milijard !r' Kla zadnjem občnem zboru slovenske banke iz Gorice se je tudi poslovil osedanji predsednik Ksaverij Leban, ki je ta zavod vodil celih 27 let. Njego-bank°V° S,Cer m dokončno, saj bo kot častni predsednik še vedno ostal blizu
Za novega predsednika je bil izvoljen dr. Mirko Primožič, ki je v krajšem Pogovoru kaj več povedal o dosedanjem uspešnem delovanju Kmečke banke 0rtca in o njenih načrtih.
km
v ^daj in kako nameravate iz-^ti povišanje kapitala, ki je JNo za preoblikovanje bančne-a Zavoda v delniško družbo?
, Zadnji občni zbor se je o preobli-vQnju že izrekel. Izredni občni zbor tr h t0	Opravili smo vse po-
^ ne preverbe, ki so nas prepričale,
^ moramo čim prej iti v to preoblikuje, ki naj bi se formalno izpelja-,v letošnji zgodnji jeseni. Glavnico £/e^° zvišali delno iz lastnih skladov, no pa 2 odkupom novih delnic po Sedanjih ali pa novih članih.
n.?^aj so o tem načrtu menili čla-i ' Je bilo na občnem zboru tudi a) Nasprotnih mnenj?
Občni zbor je v glavnem s tem s°Sramom soglašal. Nekateri člani so c[rer Predlagali, naj se poleg delniške obl i PreverP° tudi druge možne kor C sem Povedai' Pa vseka-biji 0stajamo prepričani, da je preo-v °vanje v delniško družbo najbolj-možna rešitev.
PeV3ten so najpomembnejši us-let ? ^mečke banke v zadnjem i\i?U ^te s poslovanjem zadovolj-
n
tli poslovanjem banke v lanskem le-Zar^J? izredno zadovoljni predvsem
Pos ■ \ tCKa' ^er smo PrcscgH Pri ne~ Hr ih vlaganjih tristo milijard lir l'l,k>ri naložbah čez 181 milijard čn'e aš položaj se je tako na finan-leŽirfrKu °krepil in presega naš dedi l °dstotkov vlog v goriški in tu-tud^ki občini. Zadovoljni smo Jf J?0Večnnim dobičkom, ki znaša Stho iar(ie 600 milijonov lir. Prvič tudi prevzeli vodenje blagajn
Briške gorske skupnost in nekaterih goriških občin.
Kakšno pa je sodelovanje z drugimi slovenskimi bančnimi zavodi in tudi z italijanskimi, predvsem v naši deželi? Ali ste navezali stike tudi z drugimi denarnimi zavodi iz Slovenije in iz drugih držav?
S slovenskimi zavodi dobro sodelujemo v okviru bančne sekcije SDGZ, z nekaterimi italijanskimi ljudskimi bankami iz naše pokrajine pa smo vključeni v konzorcij. Z vsemi bankami Slovenije imamo tudi že od zmeraj vtečeno dobro sodelovanje, kar velja tudi za vse banke v drugih državah, s katerimi sodelujemo.
Koliko ljudi je zaposlenih v Vaši banki in ali načrtujete odprtje še kake podružnice?
Danes so v Kmečki banki zaposleni 104 uslužbenci. Seveda računamo tudi na odprtje drugih podružnic v goriški pokrajini, vendar je to odvisno od našega preoblikovanja, strategije in predvsem premoženjske okrepitve zavoda.
Kaj bi želeli za konec reči Ksaveriju Lebanu, ki je vodil Kmečko banko celih 27 let?
Želim mu, da bi čas svoje »upokojitve« prenašal z enako mero navdušenja in optimizma, ki jo je izkazoval v vseh letih vodenja Kmečke banke.
(hj)
Zgodovina se ponavlja: napake, ki so odvzele verodostojnost nekdanjemu Društvu narodov, izpodkopavajo vpliv Združenih narodov. Prva svetovna organizacija je propadla pred skoraj 60 leti zaradi neodločnosti, egoizmov in počasnosti birokracije, prav isti negativni znaki pa zdaj karakteri-zirajo vse mirovne pobude Združenih narodov, pa naj gre za Kambodžo, Somalijo ali Bosno.
Neodločnost pri izbiri strategije za reševanje krajevnih kriz je povezana z egoizmi članic, ki svojo zunanjo politiko podrejajo notranjepolitičnim koristim. Če k temu dodamo še počasnost birokracije, ki požre dobri dve tretjini razpoložljivih sredstev, je mera polna.
SAŠA RUDOLF
Najnovejši bosanski dogodki so razkrinkali vse slabosti Združenih narodov, pokazali so popolno nepovezanost med raznimi organi svetovne organizacije. Ultimata Atlantskega zavezništva niso kršili samo Srbi, pač pa visoki funkcionarji Združenih narodov. Posebni odposlanec glavnega tajnika Butrosa Ghalija, japonski diplomat Akashi, se je na lastno pest dogovoril s Karadžičem za kompromis: bosanski Srbi bodo lahko prečkali z oddelkom tankov demilitarizirani pas okrog Sarajeva, v zameno pa bodo dovolili mednarodnim opazovalcem dohod v Brčko.
In še: mirovne čete ne bodo v Goraždu preveč natančno ugotavljale, če so se Srbi resnično umaknili s trikilometrskega pasu in odpeljali svoje težko orožje vsaj 20 kilometrov od središča muslimanske enklave. Akashi je verjetno presegel svoje pristojnosti pri dogovarjanju s Karadžičem, toda
doslednost bi zahtevala, da podrejeni spoštujejo njegove odločitve, da jih enostransko ne prekličejo. Spor med visokimi funkcionarji Združenih narodov, ki ga Ghali ni znal ali hotel takoj rešiti, je seveda postavil pod vprašaj ugled svetovne organizacije, obenem pa prepričal omahljivce v srbskem taboru, da ima general Mladič prav, kot trdi, da so Združeni narodi papirnati tiger, ki se ga niti otroci ne boje.
S sedmimi tanki, ki so jih prepeljali preko razoroženega področja, so Srbi okrepili svoje položaje na obronkih Igmana, kjer naj bi bosanska vojska kopičila sile. Edina druga pot bi vodila od Pal proti Goraždu in nato proti Igmanu. Toda tudi ta jim je zaradi Natovega ultimata prepovedana. Sedem tankov verjetno ne bo odločilno vplivalo na razvoj morebitnega novega spopada ob vznožju Igmana, toda avtorizirana vožnja preko razoroženega področja je izredno nevaren precedens.
Podobno je v Goraždu. Poročnik regimenta vojvode vvelling-tonskega David Santa-Olalla, ki poveljuje 400 britanskim, francoskim, norveškim in ukrajinskim modrim čeladam je povedal, da je v pasu treh kilometrov še vedno od 100 do 150 do zob oboroženih srbskih policistov, v razoroženem 20-kilometrskem pasu pa so odkrili več milimetrskih protiletalskih topov. Srbsko težko orožje je skrito v goščavah in ga je z zraka težko odkriti, nadzorstvo z zemlje pa je otežkočeno, saj Srbi neoboroženim opazovalcem ne dovoljujejo svobodnega gibanja.
Toda pozornost se je preusmerila v Brčko, ki je od aprila 1992 v srbskih rokah in od koder je moč nadzorovati edini koridor, ki povezuje Srbijo z Bosno in Krajino. V zadnjih dveh letih se je bosanski vojski nekajkrat posrečilo prebiti srbsko cestno povezavo, vendar le za krajše obdobje. Po srbskih vesteh Muslimani in Hrvati kopičijo sile okrog Brčkega in se pripravljajo na napad. General Mladič je dejal, da se o usodi Brčkega ne bodo pogajali, branili ga bodo do zadnje kaplje krvi, saj predstavlja popkovino med matico, bosanskimi in krajinskimi Srbi. Francozi predlagajo, naj bi tudi Brčko oklicali za varovano področje, kot to velja že za šest muslimanskih enklav. Toda če čaka Brčko podobna usoda kot Fočo, Srebrenico ali Goražde, potem si od varovanega področja Srbi nimajo pričakovati kaj dobrega.
Udeleženci občnega zbora Kmečke Banke Gorica
O problemu	zdr
O kočljivem položaju naše šole je bilo v zadnjih časih že marsikaj napisanega, zato bi nerad ponavljal že vsem znana dejstva in poskuse, kako bi nam nekatere — slovenskim zamejcem nenaklonjene — politične sile rade omejile že tako majhen »gibalni prostor«, s tem da bi združile dve ravnateljstvi v enega. V mislih imam že nekajkrat napovedani ukrep tržaškega šolskega skrbnika Vita Čampa o povezavi srednjih šol Ivan Cankar in Fran Erjavec, pri čemer bi slednja postala navadna sekcija srednje šole I. Cankar. Isti ukrep »grozi« tudi šoli Fran Levstik, ki naj bi z novim letom 1994-95 postala pridružena sekcija srednje šole Srečko Kosovel. Nič novega torej, saj gre za načrt, ki ga je šolski skrbnik predložil že leta 1992 in je takrat sprožil val protestov šolskih, političnih in kulturnih organizacij. Te so se sklicevale na pravice slovenske narodnostne skupnosti, ki jih jamčita londonski memorandum in osimski sporazum pa tudi na posebno vlogo, ki jo ima manjšinska šola, za katero ne morejo veljati isti kriteriji glede števila učencev na razred in krčenje šolske mreže, kot veljajo v vsedržavnem merilu. Ukrep je bil potem po odklonilnih stališčih pokrajinskega šolskega sveta, ministrstva za šolstvo in po posredovanju naših odvetnikov zavr-
njen, vendar razsodba ni bila dokončna. Verjetno bo predlog zavrnjen tudi letos, v kolikor še ni izdelanih ustreznih zakonov, ki bi omenjeni ukrep jasno določali.
Da zamisel tržaškega šolskega skrbnika ni bila osamljena gesta v škodo naši šolski inštituciji, pač pa širša politična akcija, ki jo mi Slovenci v Italiji ne moremo razumeti drugače kot omejevalni in asimilacijski ukrep, lahko citiram predlog o podobnem združevanju višjih srednjih šol na Goriškem (licej P. Trubar in pedagoški licej S. Gregorčič), pa vso afero v zvezi s šempolajsko osnovno šolo, itd. Gre torej za neko
POPRAVEK
V prejšnji številki Novega lista (z dne 28.4.) smo na tretji strani, v intervjuju s prof. Marijo Češčut zagrešili neljubo napako, ki jo danes popravljamo. Avtor knjige z naslovom »Črepinje«, ki jo bosta prihodnje leto izdali Goriška Mohorjeva ter Celjska Mohorjeva, ni Vito, ampak Ljubo Marc; ta pa ni župnik v Vrtojbi, ampak v Biljah.
Prof. Češčutovi in župniku Marcu ter bralcem se za napako opravičujemo.
Uredništvo
Knjigo v italijanskem prevodu so predstavili v Gorici
»Canti spezzati« - izraz bolečine, ki je stalnica v liriki Ljubke Šorli
V sejni dvorani goriškega pokrajinskega sveta je bil v torek, 3. maja, ganljiv knjižni poklon pesnici Ljubki Šorli ob prvi obletnici njene smrti. Pri založbi Braitan iz Brača-na pri Krminu je izšel izbor pesničinih poezij v originalu in dovršenem prevodu prof. Diomire Fabjan Bajc ter s spremno študijo furlanskega pesnika in kulturnika Celsa Macorja z naslovom »Canti spezzati«.
V imenu založbe je Hans Kitzmuller poudaril, da si šteje v čast, da so izšle te poezije in da bi bil izredno vesel, če bi ti verzi posredovali bralcu občutke in vtise, ki so navdihnili pesnico, bogastvo njene duše in njeno zvestobo vrednotam. Utemeljil je naslov s temo bolečine, ki je stalnica v liriki Ljubke Šorli, ter izrazil vero v vlogo založbe Braitan, ki v tem obmejnem prostoru izdaja knjige v več jezikih. Izrekel je tudi priznanje prevajalki, ker je z veliko pozornostjo za sporočilo pesmi, njihovo melodiko in ritem opravila poslanstvo posredovanja občutkov tujemu bralcu.
O Ljubki Šorli, njenem liku in poetični moči je govoril pisatelj Alojz Rebula. Dejal je, da je rajna pesnica pravi velikan bodisi po zvestobi vrednotam, bodisi po svoji umetniški — izrazni moči. Za italijansko občinstvo je bilo še zlasti prav, da je omenil obe Kalvariji, ki ju je pretrpela, nasilno smrt moža Lojzeta Bratuža in mučenje leta 1942 v zloglasni Villi Bellosguardo v Trstu. Njeno trpljenje in še zlasti preseganje vsega hudega s črpanjem moči v veri in vrednotah je označil za odraz in dokaz svetniškosti.
Furlanski ustvarjalec Celso Macor je obudil osebno srečanje z Ljubko Šorli in sicer na literarnem večeru pesnikov manjšinskih jezikov, decembra leta 1990 v Gorici, ko je Šorlijeva prebrala dve pesmi in sicer »Sončni vzhod nad Furlansko nižino« ter »Kam plove čas«. Prav ti dve pesmi je nato Diomira Fabjan Bajc prebrala v originalu, Macor pa v njenem italijanskem prevodu in je ob tem dejal, da ju smemo zaradi sporočilnosti smatrati za nekakšno umetniško in človeško oporoko, za pravo sintezo pesničinega življenja, razpetega med velikim trpljenjem in vero v človeka ter v prihodnost. Macor je svoj poseg zaključil z mislijo, da je izdaja prevedenih pesmi Ljubke Šorli ne le poklon rajni pesnici, ampak posredno tudi zgodovinsko pričevanje in priznanje hudega, ki so ga doživeli Slovenci zaradi totalitarnih nacionalizmov.
premišljeno potezo v sklopu načrtnega siromašenja oziroma od-jedanja manjšini tistih osnovnih struktur, ki so zanjo vitalnega pomena. Vse to pa se odlično sklada s številnimi zadržanji in omejevalnimi načrti oziroma nepriznavanju tistega, kar bi nam po pravici pripadalo, skratka — zamegljevanje naše prisotnosti tu, kjer smo očitno nekomu v napoto.
Vprašanje je, kaj lahko dejansko storimo zoper vse te ukrepe danes oziroma v bližnji prihodnosti, ko bo sedanjo oblast zamenjala nova politična garnitura, ki bo nam Slovencem še bolj nenaklonjena, kot je bila zdajšnja. Lahko se sklicujemo na ustavo, ki jamči pravico do šolanja v materinem jeziku, lahko se sklicujemo na že omenjene sporazume, ki jamčijo obstoj slovenskih šol in v katerih so nekatere šole imenovane poimensko, lahko se opiramo na mednarodna določila, težko bo utemeljevati obstoj ravnateljstva, tajništva in drugega pomožnega osebja na šoli, kjer so vsega skupaj trije razredi ali — z drugimi besedami — okoli štirideset do petdeset dijakov. Malo verjetno bo, da bo nova oblast, ki že napoveduje krčenja v javnem sektorju, dopustila možnost delovanja ravnatelja, po novem nekakšnega menežerja z dodatnimi pristojnostmi in odgovornostmi in torej tudi z višjimi dohodki, na šoli, kjer je vsega skupaj petdeset dijakov. Koliko časa bomo lahko še vztrajali na teh predpostavkah in si zakrivali oči pred pravnim vzrokom današnjega stanja? Osip rojstev je sicer splošen pojav v zahodnem industrializiranem svetu, vendar marsikje (Francija, Nemčija) že ukrepajo v tej smeri, kar bi moralo veljati tudi in še posebej za nas.
Tudi šola lahko (in to predvsem v svojo korist) v tem smislu ogromno prispeva; z vzgojo mladih v duhu spoštovanja osnovnih vrednot življenja, ljubezni do bližnjega, osebnega žrtvovanja za višje ideale, ne pa spodbujati individualizem in egocentrizem, kar je v bistvu glavni krivec tega, proti čemur se danes borimo.
Adrijan Pahor
* * *
V organizaciji naravovarstvenega združenja Anita je bila konec prejšnjega tedna v Trstu na trgu pred cerkvijo sv. Antona prodajna razstava bio-proizvodov Bioest — od hrane do tkanin iz naravnih in nebarvanih vlaken pa do kozmetike. Najmlajše pa so zabavali animatorji združenja Lupu-sinfabula. Prireditelji so poskrbeli tudi za kulturni program. Nastopili so člani raznih folklornih skupin.
Prejeli smo:
O predlagani »racionalizacij i«
Predstavniki staršev, profesorji U* neučno osebje nižje srednje šole F*3 na Levstika na Proseku smo se v pe tek, 6. maja 1994, zbrali v šolskih p*0 štorih, da bi se pogovorili o zaskrbi)*1 jočih glasovih glede združitve sred njih šol Levstik in Kosovel.
Prisotni obžalujemo najprej nad11, s katerim smo bili obveščeni o zade vi. O vsem smo namreč brali v dneV nem tisku in vest nas je izredno pre senetila, saj smo bili vedno preprk3 ni, da se bodo oblasti ob tako p° membnih odločitvah le prej posvet0 vale s predstavniki krajevne stvari10 sti in slovenske manjšine. Poleg te8a se predlog o združitvi srednjih Levstik in Kosovel pojavlja ravno v trenutku, ko kaže šola posebno težnj0 k odpiranju navzven, k tesnejše0111 sodelovanju s teritorijem, katere**111 nudi svoje usluge. Prav zato se p*e^ logu šolskega skrbnika čudimo in 8a ne moremo sprejeti brez ugovor**1' Naj jih nekaj naštejemo.
Šolo doživljamo kot izredno P° membno ustanovo v življenju naš’*1 otrok in krajevne stvarnosti ter Šir^e narodnostne skupnosti v Italiji- b^1 nitev ravnateljstva in tajništva ters tem upravne samostojnosti šole Fr3 na Levstika bi prav gotovo pomeni hudo osiromašenje Proseka, Ko**t0 vela in vseh vasi zgoniške občine, k1 že po tradiciji težijo k naši šoli. Pde& tega je avtobusna povezava med tetl1 ozemljem in Opčinami precej šibk3, nasprotno pa so zveze med zg0*11 ško občino in Prosekom dobre.
Obstaja pa še en razlog, da se ta kemu predlogu protivimo. Vsi se 51 cer zavedamo, da živimo v obdobF posebne krize in da mora v tej sit**^ ciji vsakdo na neki način prispeval* ponovnemu zagonu države. Vend°r se nam racionalizacija za vsako cer*0, brez upoštevanja krajevnega social*1^ ga in kulturnega stanja ter potre manjšine, zdi izredno škodljiva. ^ prav taka se nam kaže ta združitev'
L'1*
Ne jemlje v poštev dejstva, da se ko združujeta dve pomembni venski nižji srednji šoli, vsaka s sv° jo specifiko: šola Srečka Kosovela precej visokim številom učencev 111 šola Frana Levstika kot edina slove*1 ska zamejska nižja srednja šola, kiZ<1 jema tudi vzporednico s podaljša*1’111 poukom, kar predpostavlja ober*el11 upravljanje lastne šolske menze-
Iz vseh navedenih razlogov se °'0'. račamo na javnost in prosimo vse, bi lahko kakorkoli prispevali k ug° ni rešitvi tega vprašanja, da posred11 jejo in podprejo naše pomisleke 111 želje.
Predsednik zavodskega sve^ Žarko Budin
Vesel, prijeten in razgiban 3. Festival slovenske popevke
Slovensko Kulturno društvo Borovlje je s 3. Festivalom slovenske popevke v Trstu, »malim Sanremom«,
sl fr ^ V P°‘men°val kdo od po-w alcev, obudilo tradicijo izpred tri-
0„S. ^et- Po uspehu sodeč bodo organi— ■■ r
di v
Sanizatorji s to pobudo nadaljevali tu-don/r^°^nie' °^ru Kulturnega
(prvi S°' Se ^onec Prejšnje8a tedna
n°vitev
'ečer je bil v soboto, 7. t.m., po-v in nagrajevanje pa dan kas-le> zvrstili predvsem mlajši pevci in avtorji. Na sporedu je bilo 16 pes-sij’ tl^e’ ki jih je ocenjevalna komi-jjL Iz‘,rala med tridesetimi. Toliko se Je namreč prijavilo za Festival. k Kvalitetna raven nastopajočih je vf f ^avnem dobra, pri nekaterih iz-ie kila pevska tehnika izpilje-st Pa tudi izgovarjava dobra. Orke-Al i. Ie P°d vodstvom dirigenta . sandra Vodopivca profesionalno ds k VSC Gladke, v spretni režiji Bo-nf Kobala in v lepem okoju, ki ga je l«n° .ustvaril scenograf Peter Fur-ke' Pa je 3. Festival slovenske popev-j, /rstu izzvenel res kot »pomem-ra dogodek«. Napovedovala sta Mi-re(j ,a jahanja in Livij Valenčič, pri-jezil Pa so P°svetHi veliko skrb tudi ra ekste pesmi je lektorirala Mi-gl ardoč, ki je nastopajočim pred /(,i. n,,n koncertom dala tudi nekaj lrjll ° pravilni izgovarjavi. O tem, je tre^a Peti pred mikrofonom, pa dopif°Pai°^e P0UčH Aleksander Vo-
je ^Umovalce so ocenjevale tri žiri-jjgT Za glasbo, za besedilo in za lepo dij Varjavo, Primorski dnevnik je nu-bifa8rad° za najboljše besedilo, pu-a Pa je glasovala za svoje zmago-
Pevci, ki so nastopili na 3. Festivalu Slovenske popevke (foto. S. Ferrari)
valce. Ob koncu se je izkazalo, da so se okusi publike in strokovnih komisij v marsičem ujemali. Nagrado Kulturnega društva Barkovlje za najboljšo popevko so prejele: Bus Blues (pevec David Vidali, avtorji Fabrizio Po-lojac, Mitja Pernarčič in Aljoša Saksida), Suha (pevec Danjel Malalan, avtor Atilij Kralj) ter Spomini na mladost (pevke: Rosanna Pagliaga, Manuela Bratoš, Katja Granier in Alenka Hrovatin, avtorja Aleksander Furlan in Marino Besednjak). Občinstvo, ki je glasovalo za popevkarje, pa se je odločilo takole. Največ točk je dobila pesem Žerjavica ljubezni (pevec Boris Košuta, avtorja Miran Košuta in Tullio Možina), nato pa Suha in Bus Blues. Za besedilo so bile nagrajene pesmi: Tam kjer bori šumijo (pe-
vec Mario Simič, avtor Viljem Ger-golet), Šestica bus (pevka Kristina Besednjak, avtor Dušan Kovač) in Suha. Za lepo izgovarjavo pa so bili nagrajeni pevci Boris Košuta, Walter Bet in David Vidali.
Ko so člani preštevali glasove, je občinstvo s svojimi čarovnijami zabaval Vikj, večer pa se je slavnostno zaključil s ponovnim nastopom zmagovalcev. Festival slovenske popevke v Trstu bodo to nedeljo, 15. t.m., ponovili v športnem centru v Zgoniku.
Kulturno društvo Barkovlje je pripravilo za tržaško publiko dva res prijetna in vesela večera. Upamo lahko, da bo ta Festival postal tradicija in da se ne bo spet prekinil tako, kot se je pred tridesetimi leti.
(hj)
^°Va knjiga Alojza Rebule
v #
IW aC^a r°ža'< je naslov najnovejše je'8f Pisatelja Alojza Rebule, ki jo
gi°^a Mihelač iz Ljubljane izda-Ijek avtorjevi 70-letnici. V ponede-*W|9 rttaia' so delo predstavili v TrstfVu Ravenskih izobražencev v HjCct ’ O romanu je spregovorila uredit, ed^rje*a Novak - Kajzer, ki je rf*gim dejala, da je roman »Ka-gotovo tisti, ki bi ga Trst
siin ■ ^°umeti in sprejeti kot najbolj lega.
»tQr Rebulove knjige pri nas že Preti Pozna, saj gre za literarno kijo nv° drame »Operacija Timava«, P*S(*telj napisal za Slovensko ii iet°pedališče, predvajali pa so ga 0° nji sezoni.
S)V°ietn delu je pogovoru z ob-ivt0r °>n marsikaj povedal tudi sam hj J Zafožnik Jaro Mihelač pa je de-st«6i ■ N knjiga, ki je bila že pred-bcj /c,,a v Sloveniji, naletela v ma-a velik odziv.
Predstavnika krnskih vasi na pomembnem srečanju v Ljubljani
V slovenskem parlamentu je bila v ponedeljek, 9.t.m., tiskovna konferenca, na kateri so poslanec Demokratske stranke Slovenije Tone Peršak, predstavnik Združenja razlaščenih vasi v Sloveniji dr. Rudi Šimac ter predstavnika Koordinacijskega odbora kraških vasi Karlo Grgič in Zoran Sosič za jusarske odbore predstavili popravek zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti, ki je bil sprejet pred približno štirimi meseci in ki ni dovolj ščitil interesov srenj kraških vasi, ki imajo svoje površine v republiki Sloveniji.
Gre za 8 vaških srenj iz tržaške pokrajine, ki osporavajo sedanjemu slovenskemu zakonu, da jim daje samo pravico do užitka na zemljiščih agrarnih skupnosti, ki se ponovno vzpostavljajo v Sloveniji. S popravkom, ki ga predlaga Demokratska stranka, pa bi se postavili v enakopraven položaj. Predlagani popravljeni člen se glasi: »Po tem zakonu imajo pravico do članstva in ponovne vzpostavitve agrarnih skupnosti tudi tuji državljani, če so bili člani nekdanje skupnosti ali so njihovi dediči oz. pravni nasledniki, na katere je bila premoženjska pravica prenešena pod pogojem, da se območje, kjer so obstajale agrarne skupnosti, v celoti ali delno nahaja v Republiki Sloveniji in pod pogojem, da so agrarne skupnosti oz. njihovi člani po mednarodnih sporazumih imeli pravico do uveljavljanja služnostnih pravic, ki so bile na ozemlju druge države.«
Karlo Grgič, Zoran Sosič in dr. Šimac so tudi z zgodovinsko — pravnega vidika osvetlili problematiko lastninskih in služnostnih pravic vaških srenj na tržaškem Krasu.
Spomenik Ubaldu Vrabcu
Zahvala za prispevke
Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu se toplo zahvaljuje vsem, ki ste prispevali za nagrobni spomenik skladatelju U. Vrabcu in s tem pomagali pri izvedbi akcije za postavitev Vrab-čevega spomenika. Vaša zasluga je, da Vrabčev spomenik stoji in bo ohranjen spomin na priljubljenega tržaškega skladatelja. Zdi se nam pa prav, da darovalcem izrazimo hvaležnost tudi z zapisom njihovih imen.
Nekaj posameznikov je darovalo za omenjeni spomenik že prej, a pravo organizirano akcijo je začel Tržaški oktet, ki je izkupiček celovečernega koncerta lani junija v cerkvi pri Sv. Jakobu v Trstu poklonil za Vrabčev spomenik. Sledili so pevski zbori, skupine in posamezniki: zbora Fantje izpod Grmade in Devin, zbor Skala iz Gropade, Združenje cerkvenih pevskih zborov v Gorici, cerkveni zbor na Proseku, otroški zbor Slovenski šopek; Boris Pahor, družina Glavka Turka, Vinko Milič, Franka Žgavec, Lucija Hrovatin, Marica Župančič, Marija Ščuka Kerže, Marta Požar, Albert Štrajn, Neda, Adi in Erika, Darko in Zinka Cerkvenik, Majda Ostan, Irena Srebotnjak, Majda, Luka in Andrej, Marica in Uči Dolenc, Božena in Dušan Košuta, Elvira in Anton Feri, Marija Bizjak, Ivo Kralj, Marko Tavčar, Krasulja in Vinko Suhadolc, Milka in Sergij, Rosa Počkar, Štefka in Nereo, Marijan in Dora Živic, Aleksander Žerjal, Fabio Pečar z družino, Tomaž Simčič, Viktorija Vrabec in Lidija Pipan, Helena Canciani Repini, Lidija Kapun, Ksenija, Maša in Vinko, Marija, Ilde in Bogdan, Viljem Žerjal, Savino Pisani, Sonja Pertot, Justina Stubelj, Graciela Sluga Glavi-na, Nada Škrap, Magdi in Gracija Baretto, Ema, Valerija, Milena, Franc in svakinja Alma Trampuž z družinami, Marija Lavrenčič Pahor, Milena in Marinka Pertot, Lučka Susič, Meri Černigoj, Mirjana in Nino Parovel, Olga Ban, Bruno Kralj, Danica in Radovan Šemec, Darka Šinigoj, družina Rado Zorn, Edi Bernhardt, družina Stefani, Severina Buzečan in drugi, ki niso marali biti imenovani.
Prispevkom omenjenih prijateljev in znancev je treba dodati denar, ki so ga iztržili od prodaje zbornika 30 let Zveze cerkvenih pevskih zborov knjigarna Fortunat, Tržaška knjigarna ter člani in odborniki Zveze.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV in ŽUPNIJA RODIK
vabita na slavnost ob postavitvi nagrobnega spomenika skladatelju Ubaldu Vrabcu, ki bo v cerkvi in na pokopališču v Rodiku prihodnjo nedeljo, 15. maja, z začetkom ob 17. uri.
V Dolini se je zaključila priljubljena Majenca
Ko je mladina pred nekaj dnevi podrla lepo okrašen in visok maj, ki je stal v Dolini, je bilo tudi za letos priljubljenega tradicionalnega praznika Majenca zares konec. V okviru te prireditve so organizatorji pripravili pester spo-
red in tudi nekaj kulturnih točk. Med drugim je bilo v galeriji »Tor-kla« v Dolini odprtje razstave del amaterskih likovnikov. Organizatorji so zadovoljni, ker se je povabilu odzvalo veliko mladih, skupno 12, ki so na razstavo prinesli svoja olja, grafike, keramične in lesene umetniške izdelke.
Tudi letošnjo Majenco je, kot že tri leta zaporedoma, spremljala knjiga. Letos so predstavili dvojezično delo z naslovom »Maj v Bregu«, ki so jo sestavili dijaki dolinske srednje šole S. Gregorčič.
V okviru Majence je dolinska občina priredila 38. razstavo domačih vin. Za nagrade se je potegovalo dvajset vinogradnikov. Za črna vina je bilo nagrad veliko več kot za bela. Med dvajsetimi belimi vini je komisija izbrala le Roberta Oto iz Boljunca (zlato odličje) in Eura Parovela (srebrno odličje). Oba sta enako priznanje dobila tudi v skupini vin z zaščitenim poreklom skupaj z Alfredom Brajnikom od Domja (srebrno odličje).
Za črna vina je veliko zlato odličje prejel Guido Laurica iz Doline, z zlatim priznanjem pa so bili nagrajeni Rosina Smotlak iz Ma-čkolj, Alfredo Brajnik od Domja, Giovanni Tul s Križpota, s srebrnim pa Benedetto Tul iz Mačkolj, Stevo Zahar iz Boršta, Edvino Co-mari iz Ricmanj in Euro Parovel iz Mačkolj.
* * *
V Zgoniku so prejšnjo nedeljo proslavili 49. obletnico osvoboditve. Na svečanosti sta spregovorila županja Tamara Blazina ter slavnostni govornik Ace Mermolja. Med drugim je dejal, da ni bil antifašizem v Italiji nikoli popolnoma sprejet.
Podelitev štipendij bančne sekcije SDGZ
Prejšnji petek je v okviru dolinske Majence Bančna sekcija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja podelila študijske štipendije iz Paketa stimulacijskih posegov, ki ga slovenski denarni zavodi namenjajo razvoju različnih panog in sredin zamejskega gospodarstva. Predsednik bančne sekcije Pavel Milič in član ocenjevalne komisije dr. Štefan Bukovec sta pri razglasitvi in utemeljitvi nagrad orisala poseben pomen in namene te pobude.
V našem gospodarstvu, a tudi v javnih upravah in raznih drugih sredinah manjšinskega življenja zelo občutimo pomanjkanje visoko izobraženih in strokovno usposobljenih kadrov. Odtod odločitev bančne sekcije, da spodbudi mlade univerzitetne diplomate k nadaljnjemu podiplomskemu študiju in k opravljanju raznih državnih in usposobljenostnih izpitov za tiste poklice, ki so najbolj odkriti in pereči.
Prve štipendije Paketa bančne sekcije so prejeli univerzitetni diplomanti iz pravno-ekonomskih ved, tako za svoje diplomsko-raziskovalno delo kot tudi za nadaljevanje študija po diplomi: dve nagradi po 5 milijonov lir diplomanta ekonomije Mara Petaros in Paolo Calzi, dve nagradi po 2,5 milijon lir pa diplomant ekonomije Lidia Glavina in diplomat političnih ved Aleksandra Pangerc.
Ocenjevalna komisija, ki sta jo sestavljala poleg dr. Bukovca še univerzitetna profesorja Ivo Panjek in Franko Pisani, je obravnavala 6 prošenj; splošna raven vseh je bila več kot zadovoljiva, odločila pa se je za dano porazdelitev štipendij predvsem zaradi gmotne razpoložljivosti sklada. Dve prošnji, iz področja urbanistike in in-ženirije informatike, nista prišli v poštev, ker nista bili v skladu s smernicami razpisa.
Po slavnostni podelitvi štipendij, pri kateri je sodeloval še podpredsednik slovenskih bančnikov Andrej Ger-golet, je predsednik Milič najavil vest, da se novi slovenski diplomanti iz pravno-ekonomskih ved lahko prijavijo že za naslednjo podelitev, ki bo potekala ob letošnjem svetovnem dnevu varčevanja.
Spet je predvidena podelitev treh nagrad ali študijskih štipendij po 5 milijonov lir; te bodo lahko tudi razpolovljene ali nedodeljene. Vendar vsi kandidati se morajo izjasniti, če konkurirajo za štipendijo za podiplomski študij ali za nagrado za diplomsko nalogo iz pravno ekonomskih ved. Pri čemer bodo imele prednost prošnje za podiplomski izpopolnjevalni študij.
Ob prvi skrbi za krepitev bančnih in gospodarskih visoko specializiranih profilov, namerava bančna sekcija podpreti tudi ostale, ne zgolj ekonomske, a strateške poklice za razvoj naše skupnosti. V okviru predvidenih študijskih štipendij bo letno določila posebno potreben ali perspektiven po-
klic, ki si zasluži štipendiranje; za letos bo to poklic občinskega tajnika.
Vse prošnje morajo prispeti na tajništvo deželne bančne sekcije pri SDGZ, ul. Cicerone 8, 34133 Trst, do 31. julija 1994. Vsebovati morajo osebne podatke kandidatov, izide univerzitetnega študija s seznamom izpitov, izvod diplomske naloge, življenjski izobrazbeni in poklicni kurikulum, morebitna potrdila o vpisu ali obiskovanju podiplomskih tečajev za uspo-sobljenostne državne izpite idr., o opravljanju predvidene prakse pri pisarnah ipd.
Slovesnost podelitve štipendij za pravno-ekonomske diplomante je sovpadala z odprtjem že tradicionalne raz-
stave v cerkvici Sv. Martina, pri kat?' ri sodelujejo umetni obrtniki SDGZ-Uvedla sta predsednik Združenja Boris Siega in kritik Sergij Cesar, h ll predstavil razstavljalce in njih eksponate: bogate tkanine Magde Starec y Tavčar, stensko keramiko Gabrip Osbich, geometrijske kamnite mask Pavla Hrovatina, lesene kraškeskw ture Lesnine Bor (Bogomila Doljakh zlati nakit Draguljarne Malalan (y' ter Malalan in Paulo Kralj) in skw turo kiparja Roberta Soave.
Zelo primeren glasbeni okvir! soustvaril nastop pevske skupine M* dih Šavrink pod vodstvom Ro20,1 Koštjal.	.
Davorin Deveto
I
Predstavniki Bančne sekcije SDGZ (desno) s štirimi mladimi nagrajenci
(foto D. Križman?11
Predsednik konference za F-Jk je Ravel Kodrič
Prva seja novoizvoljenega deželnega odbora S$K
Konec prejšnjega meseca se je sestal v goriškem Kulturnem domu novoi'W Ijeni deželni odbor Konference Svetovnega slovenskega kongresa za F-Jk, kij?^ šel iz nedavnega občnega zbora te Konference na Opčinah marca letos. Po p°z" vu in predstavitvi obnovljenega Kulturnega doma predsednice upravnega odv° Nade Komjanc — Sanzin, so se prisotni lotili najprej izvolitve predsednika in °ria. vlog odbora. Prisotni so izrekli soglasno priznanje dosedanjemu predsednik11 nezu Povšetu za vse opravljeno delo. V kolikor pa le-ta ni nameraval predstav, svoje kandidature še za nadaljnji mandat, je bil izbran za novega deželnega Pr. sednika Tržačan Ravel Kodrič, eden izmed glavnih pobudnikov nastanka S 5 A. tudi tajnik osrednjega Kongresa. Ob njem je bila izvoljena kot podpredsedn Goričanka Mirka Brajnik. Za tajnika in blagajnika pa je bil potrjen Davorin P vetak.	j
Nadalje sta bila v razpravi sodelovanje in udeležba Konference SSK za ‘ na zasedanju Svetovnega slovenskega kongresa, ki bo na Dunaju 23. in 24-)d * ja 1994 v prostorih Korotana. Na njem je predvidena prisotnost Konferenc •> iz celega sveta, 5 delegatov naj bi bilo iz FJK. Dela zasedanja so sicer odpria nanje so vabljeni vsi zainteresirani člani Kongresa. Deželni odbor bo pred ■ zbral predloge članov v zvezi s prenovo programa in statuta SSK, ki jih bod° legati posredovali na dunajskem zasedanju. Prizadeval si bo tudi dobiti sred$ ^ za organizacijo naše prisotnosti na Dunaju. Zadevno gradivo za prenovo staj in programa SSK in druge informacije dobijo zainteresirani pri podpredsed Mirki Brajnik na Goriškem in tajniku Davorinu Devetaku na Tržaškem■
Člani odbora so si zadali cilj — za naslednjo sejo predvidoma 27. maja V ^ rici — izdelati konkretne predloge za bodočo dejavnost, ki naj bo opredeljena sti navzven in namenjena naši skupnosti, a tudi širši stvarnosti. Med prv^Lji budami naj bi bila npr. boljša povezava in zbližanje s Slovenci, ki žive v oS?e Italiji, v Lombardiji in na Severu ter v Rimu.
jUgnio uredništvu
Pred kratkim je izšla knjiga z na-°v°ni »Opčine — Zgodovinski oris ki jo je napisal prof. Ivan r ac, kateremu gre priznanje za op-av Jeno delo. Glede avtorjevega pri-aza 0 Prizadevanju krajanov za žu-nnij0 ®v- Jerneja, je po mnenju čla-°v delegacije potrebno, da ponov-0 Poudarijo naslednje: c" [Celotno delovanje širše delega-Pp0 krajanov z Opčin, od Banov in er ugov je imelo in ima za cilj zah-, 0 dokajšnjega prebivalstva, da os-škofova listina iz leta 1966 ne-
r(.nlena v veljavi, da ohrani torej sta-slo aVna ŽUPni)a ^v- Jerneja še naprej venskega župnika in da ostane še yaPrej Pastoralno središče za vse Slo-er*ce z Opčin, od Banov in Ferlugov. |.. ar se salezijancev tiče, niso ime-n nimajo krajani nič proti njim, naftno: njihovo delo zelo cenijo, ta	ja krajanov je nastala spon-
°' ne glede na svetovnonazorsko reH	Posameznikov	si nam-
2jf rajani prizadevajo za skupen po-no'Ven Cili' ^ato bodo še naprej bud-s , SPremljali dogajanja v župniji, po-jetijj10 .^ar zadeva spoštovanje spre-
v>dni
obvez v listini, za kar so žal že _* znaki odstopanja.
°Pčine, 2. maja 1994 Čl •
iani delegacije krajanov ^ 'ktor Sosič, Vladimir Vremec, Berta l\l^ec' Pierino Škabar, Andrej Štekar, l a ^usu, Jelka Cvelbar, Karmela Fer-JQBellafontana, Stanislava Sosič, Ma-Kacin, Peter Suhadolc, Pavel Vidau.
Jubilejni koncert
Že 60 let je minilo od nastanka mešanega pevskega zbora Ru-pa-Peč. Leta 1934 ga je namreč ustanovil domači organist Janez Pavletič. Pomembno obletnico bodo pevci proslavili s celovečernim koncertom, ki bo v nedeljo, 15. maja, ob 17.30 v Katoliškem domu v Gorici. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi brošuro, ki z besedo in sliko priča o dolgoletni zgodovini zbora od njegovega nastanka do današnjih dni.
Mešani pevski zbor Rupa-Peč vodi Zdravko Klanjšček; že 32 let je »zvest« tej pevski skupini. Članov je sedaj nekaj več kot 30. Za slovesni koncert so pevci s svojim dirigentom pripravili zahteven spored. Prvi del bo obsegal predvsem polifonske pesmi, drugi pa umetne in narodne. V zboru je tudi nekaj pevcev, ki sodelujejo že več kot 40 let, drugi pa po 15 ali 25. Najvztrajnejši bodo na slovesnosti prejeli Gallusovo priznanje. Podeljuje ga Zveza kulturnih organizacij Slovenije.
Pod vodstvom ustanovitelja Janeza Pavletiča je zbor pel v cerkvi, je dejal sedanji predsednik zbora Rupa-Peč Ivo Kovic. Po drugi svetovni vojni je vodenje prevzel Niko Pavletič, ustanoviteljev brat. Uspelo mu je, da je zbral okrog sebe veliko število pevcev in zbor je tako začel nasto-
pati tudi izven cerkve in svoje vasi. Kasneje je svoje kulturno delovanje razširil tudi na druga področja — ustanovljena je bila na primer gledališka skupina, zbor je organiziral vrsto izletov ter raznih prireditev, med katerimi priljubljeni »Praznik frtalje«, ki je bil letos — potekal je od 24. aprila od
1.	maja »— že 24. po vrsti.
V okviru kulturnega programa so letos nastopili pevski zbori iz Bilj, Akord iz Podgore in Provox iz Nove Gorice, otroški zbor Ru-pa-Peč, ki deluje že 18 let in ga vodi Tanja Kovic, in zbor z Vrha Sv. Mihaela. Lepo je uspelo tudi srečanje pritrkovalcev. Prišlo jih je 8; polovica iz Slovenije, polovica pa z goriškega območja na tej strani meje. Organizatorji so s to pobudo začeli lani, zaradi velikega uspeha pa so se odločili, da jo bodo odslej ponavljali vsako leto. Tokratno srečanje pritrkovalcev je bilo torej drugo po vrsti. V razposajenem vzdušju pa je poleg tega tudi letos potekalo tekmovanje za najboljšo frtaljo. Sodelovalo je 12 »kuharskih« parov.
S spremembo statuta je zbor Rupa-Peč pred dvema letoma tudi formalno postal kulturno društvo v pravem pomenu besede. To mu nudi možnost, da svojo dejavnost... v naslednjih 60 letih... še bolj obogati.
Umrl je Anton Klanjšček
V starosti 88. let je na Jazbinah za vedno omahnil Anton Klanjšček, daleč naokoli znan kmetovalec in vinogradnik. K večnemu počitku so ga položili v torek, 3. maja. Za to priložnost se je zbrala zares velika množica, ki se je hotela na ta način pokloniti spominu markantne briške osebnosti in hkrati izraziti solidarnost in sožalje pokojnikovemu sinu Zdravku, znanemu zborovodji in kulturnemu delavcu.
Žalni obred je v cerkvi vodil šte-verjanski župnik Anton Lazar ob asistenci štirih drugih duhovnikov. S priložnostnim petjem so v cerkvi in na pokopališču sodelovali pevci vseh zborov, ki jih vodi Zdravko Klanjšček. Tako smo med pevci videli člane moškega zbora Mirko Filej, zbora Rupa-Peč in domačega zbora z Jazbin. Petje je vodil Andrej Budin, pri orglah pa je bila Damjana Čevdek.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Helmut Peschina BOŠ ŽE VIDELA
Igra Mira Sardoč režija Jože Babič
V četrtek, 12. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu na PROSEKU v petek, 13. maja, ob 20.30 v Župnijski dvorani v BAZOVICI
Ivan Budin
Tri četrt stoletja
d.)
Na prigovarjanje nečaka Pavla Budina, ki je zdaj predsednik so-sca v Novi Gorici, je duhovnik Ivan Budin napisal po spominu pričanje, ki ga začenjamo objavljati v današnji številki našega lista. Tip-°P>s je izročil svojemu nečaku nekaj let pred smrtjo, ko je kot upoko-nec živel na Mirenskem Gradu. Gre za prerez zgodovinskega dogaja nJa na Primorskem in v Istri, kot ga je doživel slovenski primorski k °vnik' Avtor je umrl januarja 1990. Predsedniku Pavlu Budinu se ‘čaljujemo, ker nam je dovolil objavo gradiva.
Ured.
s°ci ,1Sem ro)en v letu 1900, pač pa v letu 1904. Že kot otroka me je zajelo raži n° valovje, ki se je pojavilo na začetku tega stoletja. Komaj sem začel eer) ,6Vati dobro od slabega, sem spoznal, da so v Mirnu bogataši (redki si-^od '	80SP0darski in verski liberalizem ne brani nemoteno bogateti na
biij št	etov 'n večine delavstva. Njihov pečat je bil pravi liberalizem. Niso
bj m evilni; naštel bi lahko njihova imena, pa je doba še prekratka, da ne rda užalil in prizadel kakega njihovega potomca. sebr»oe?lna Nlirencev je bila ožigosana za klerikalce. Župnik in kaplani (po-bvar) 2uPnik Ivan Rojec in kaplan Ivan Drašček) so pod vplivom dr. Janeza bj jii^®e^sta Kreka pridobili večino prebivalstva za katoliške organizacije, da koj. na ta način odtegnili takratnemu liberalizmu. Take organizacije so bile: jilr,jCe ^na društva (proti obogatelim trgovcem), ljudske hranilnice in poso-VM0 (proti oderuškim obrestim, ki so jih zahtevali maloštevilni bogataši); h ^ ,nu se je dalje lepo razvil »Orel«, mladinsko telovadno društvo za dekle-nte z Vodopivčevo himno »Dvignite orli krila ponosni, dvignite«; ome-
niti je treba tudi tamburaški zbor in dramski odsek za ljudski oder, ki je pridno nastopal doma in drugod. Še posebej je treba poudariti pomen Marijine družbe z nad 100 dekleti in Marijinega vrtca. Vodila ga je Elizabeta Špacapan, poznejša uršulinka sestra Veronika.
Vse te skupine in vsa ta društva so bila tako močna in so se tako uveljavljala, da je bilo za vsakogar naravnost sramotno, če ni bil vsaj njihov simpatizer, če ne že član. Bogataši naj le imajo svoj denar in svoje palače, v njih pa še zdaleč ni toliko sreče in zadovoljstva kot v delavskih in kmečkih družinah, četudi so slednji bili ožigosani kot klerikalci.
Toda tak žaljiv vzdevek niti zdaleč ni imel tistega pomena, ki ga danes prilepljajo nekaterim krogom. Nikomur ni namreč prišel na misel kak boj za oblast Cerkve, šlo je le za gospodarski, kulturni, moralni in verski dvig, za kar so se zavzemali člani pod vodstvom takratnih duhovnikov ter njihovih pomočnikov v vrstah laikov. V Mirnu je med laiki zavzemal vodilno mesto Anton Vuk (Tonca). Ko je imel shod v Opatjem selu, se mu je približal nekdo iz liberalnega tabora in se iz njega skušal norčevati, češ da bi se bil moral kot
Župna cerkev v Mirnu
Osemnajsta obletnica potresa
V petek, 6.t.m., je poteklo natančno 18 let od hudega potresa v Furlaniji. Središče potresa je bilo nad Hu-minom in Pušjo vasjo. Oba kraja sta se naenkrat spremenila v kup razvalin. Potres je zahteval skupno 989 smrtnih žrtev, nad tri tisoč ljudi je bilo ranjenih. Hudo je bilo poškodovanih 75 tisoč stanovanj, kakih 18 tisoč jih je bilo popolnoma uničenih. Brez strehe je ostalo nad 100 tisoč ljudi. Potresno območje je obsegalo 5.700 kv. kilometrov in je zajemalo skupno 137 občin. Leta 1977 so izračunali, da je škoda znašala 4.500 milijard lir.
Kdor danes obišče prizadeto področje, skoraj ne najde znakov, ki bi kazali na velikansko nesrečo pred 18 leti. Ljudje so dejansko vse obnovili in je treba priznati, da so pametno in pošteno porabili sredstva, ki so jim bila dana za obnovo. Po raznih zakonih je bilo v ta namen nakazanih skupno 5.810 milijard lir.
Hudo preizkušnjo so uspešno prestali predvsem neposredno prizadeti Furlani, vendar je treba ugotoviti, da se je ob tej nesreči dobro izkazala zlasti deželna uprava Furlanije Julijske krajine. To velja tudi za posamezne občinske uprave na potresnem območju.
Ne smemo dalje pozabiti, da je ob tej nesreči prišla lepo do izraza tudi solidarnost sosedne Slovenije in Avstrije. Slovenija je gmotno in s svojimi strokovnjaki pomagala predvsem pri obnavljanju od potresa razdejanih krajev v Benečiji.
Osemnajste obletnice velike naravne nesreče so se v vseh prizadetih krajih spomnili predvsem z mašami zadušnicami za žrtve.
uradni govornik bolj prazniško obleči. Osemnajstletni Tonca pa se je takoj znašel in izzivača brž takole zavrnil: »Na mojem obrabljenem suknjiču (obnošena kamižola, po mirensko) ni nobene solze ne vdov ne sirot...«
Leta 1906 je v Miren prišel za župnika Ivan Rojec, ki je že kot kurat v Biljah postavil na noge dve opekarni, ustanovil prosvetno društvo in pevski zbor. Že v tem kraju je reševal revne opekarnarje, ki sami zase niso mogli ne živeti ne umreti. V Mirnu je organiziral številne čevljarje, ki so prej prvo polovico tedna takorekoč preživljali bolj po gostilnah kot pri »škanju«. Ustanovljena je tako bila čevljarska zadruga, ki jo je vodil že omenjeni Tonca Vuk. Podjetje se je komaj razmahnilo, ko je leta 1914 bil izvršen v Sarajevu atentat: bila je iskra, ki je sprožila prvo svetovno vojno.
Leta 1915 se je Miren znašel tik ob avstrijsko-italijanski bojni črti. Kmalu so padle prve granate na Mirenski Grad in mirensko cerkev. Prebivalstvo je moralo v begunstvo. Za čevljarsko zadrugo in mirenske družine je Anton Vuk našel primerno zavetje na takratnem Spodnjem Štajerskem v krajih Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji. Poslovni prostori čevljarske zadruge so bili v gradu Vrbovec v Nazarjah. Vojno ministrstvo je odredilo, naj čevljarska zadruga v celoti služi za izdelovanje obutve za vojsko. Vsi zaposleni so bili rešeni fronte in prosti vojaške službe. Pri Vuku so se tako javljali tudi tisti, ki so ga ob rojstvu zadruge in ob njenih začetnih težavah zasmehovali. Tako so ravnali tudi z župnikom Rojcem. Vuk pa ni delal nobene razlike in je vse sprejemal, le da je bil kdo Mirenc, četudi drugačnega mišljenja. Tako je mnoge odtegnil nevarni službi v vojski. Ker pa se je vojna zavlekla v nedogled, so proti koncu prejemali poziv za na fronto tudi mnogi iz čevljarske zadruge.
Prebivalci drugih vasi na Goriškem so morali v razna begunska taborišča, kjer se jim je slabo godilo. Stradali so in so se razširile bolezni. Goriško bogoslovno (centralno) semenišče se je preselilo v samostan v Stični. Tu je bil kot gost tudi nadškof msgr. Sedej. V Stični so bili tudi bogoslovni profesorji in bogoslovci iz tržaško-koprske ter puljsko-poreške škofije. Med temi gojenci je med drugimi bil poznejši škof msgr. Antonio Santin.
Da se dotaknem razmer v svoji rojstni vasi, naj omenim, da so nekateri ljudje brez pameti prav ob koncu druge vojne, ko je bila nacistična in fašisti-
Ssk bo podpirala kandidata Crocettija
Volilna kampanja na Goriškeffl
Na Goriškem se v tem obdobju pripravljajo na bližnje občinske volitve, ki bodo v nedeljo, 12. junija, v Gorici in Krminu. Slovenci bodo morali na teh volitvah stopiti skupaj in tako sodelovati pri izvolitvi takih občinskih uprav, ki bodo vsaj delno omilile nedavne porazne rezultate na pokrajinski ravni. Kot je povedal pokrajinski tajnik Aleš Figelj, je v Gorici po dolgih in mučnih pogajanjih prišlo do sporazuma med tremi skupinami, ki so sicer navezale med seboj stike pred kakim letom dni.
Gre za takoimenovane »Transver-zalce«, novo politično gibanje, ki mu pripadajo skupine Cittadini per 1'Isontino, Progresisti (v kateri so bivši socialisti, pripadniki stranke komunistične prenove,
DSL, Mreže in Zelenih smejočega se sonca), tretja pa je Slovenska skupnost.
Te tri skupine bodo svojo podporo dale kandidatu za župana inž. Brunu Crocettiju. Gre za človeka, ki se doslej ni ukvarjal s politiko in ni imel upravnih funkcij, torej nov obraz, kot to zahtevajo »novi« časi.
Za Slovensko skupnost je ta županski kandidat sprejemljiv, je dejal goriški pokrajinski tajnik Figelj . Med drugim je tudi pomembno, da je sprejel program, ki so mu ga predstavile vse tri sodelujoče skupine. V programu je omenjena tudi slovenska manjšina.
čna oblast že na tleh, požgali prostore čevljarske zadruge in samostan na ^ renskem Gradu. Tako so ravnali predvsem iz mržnje do katoliških usia^^) in ne iz kake strateške potrebe. Prav tako bedasto je bilo razdejanje gr3 . v Štanjelu in gradu VVindischgratz pri Rakeku. Bili sta monumentalni stav ki bi danes lahko služili v druge koristne namene. Nekdanja čevljarska druga je po drugi vojni le toliko kot stavbišče vstala iz razvalin in pogor>s da je kot nekakšna lopa za potrebe kmetijskega kombinata.	j.
Na Mirenskem Gradu so po drugi vojni sestre sv. Vincencija pod stvom lazarista Antona Trontlja znova zgradile samostan. Če tega Patra{eij bi bilo, bi samostan verjetno ostal ruševina, prerasla z grmovjem. Alojz Tro11 ima tudi zaslugo, da krasijo cerkev umetnine Toneta Kralja, samostan pa di zavetje upokojenim sestram.	^
S tem pripovedovanjem sem prehitel vse razdobje od begunstva v P j svetovni vojni do konca leta 1975. Tako se lahko vrnem k dogajanjem n1 prvo svetovno vojno in dalje.	^
Med begunstvom nas je prihajal obiskovat Ivan Rojec, čeprav ni bil ^ mirenski župnik, ampak tolminski dekan. Sklical nas je ali v Nazarje a ^ Mozirje in se spominjam, kako je s prižnice ostro nastopal proti lahkom15 nosti nekaterih mirenskih čevljarjev, ki so tukaj na varnem in s pijanče njem ter razgrajanjem dajejo slab zgled domačinom. Grajal je predvsem P manjkanje sočutja s tistimi, ki umirajo na frontah.	}
Posebno na Rečici smo begunci hodili k maši ne le ob nedeljah, P p, tudi ob delavnikih. Sam sem zbiral domače otroke in litanije za ljubi rmr' ^ plan Franc Hohnjec, čigar brat Josip je bil profesor na ljubljanski bogosl0 fakulteti, je postal name pozoren. Prihajal je v hišo na Rečici, kjer sta e' ^ dve begunski družini, in nagovarjal očeta, naj me pošlje v škofove zaV,°jj! v Šentvid pri Ljubljani. Oče mu je povedal, da sem v letu 1914-15 že v Mali dom v Gorici, da bi se pripravil za vstop v prvi razred gimnazije- z jj f pa fant ne more nikamor — je dejal —, ker je dom v Mirnu razdejan, dob0 ^ v begunstvu pa taki, da se družina komaj preživlja. Pristavil je tudi, & sin težko izdelal sprejemni izpit.	,uj
HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE
obvešča cenjene člane, da bosta izredni in redni občni zbor v DRUGEM SKLICANJU DNE 15. MAJA 1994 S PRIČETKOM OB 9. URI OZ. 9.30 V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH s sledečima dnevnima redoma:
IZREDNI OBČNI ZBOR DNEVNI RED
1. Sprememba členov L, 10., 37. in 38. zadružnega statuta
REDNI OBČNI ZBOR DNEVNI RED
L Poročilo Upravnega sveta, prikaz in obrazložitev Obračuna z dne 31.12.1993
2. Poročilo Nadzornega odbora
3. Razprava in odobritev Obračuna, poročil in predloga o razdelitvi dobička iz leta 1993
4. Določitev višine zneska, ki naj ga doplačajo novi člani
5. Določitev višine posojila, ki se sme podeliti posamezniku
6. Določitev najvišje meje dolgoročnih blagajniških in podpisnih kreditov
7. Določitev sejnine članom Upravnega sveta
8. Izvolitev dveh novih članov Upravnega sveta
Volilna kampanja se bo ura no pričela to soboto. V sredo se je zaključilo zbiranje podpisov predstavitev liste, predstavni1 Slovenske skupnosti kot tudi vse ostalih strank, ki bodo sodelov3 le na teh volitvah, pa so bili tako zaposleni z birokratskimi obv# nostmi — za predložitev kanj1 datnih list je treba namreč zad° stiti celi vrsti iz leta v leto bolj j3 pletenih formalnosti — da o vol ni kampanji skorajda niso utegUj razmišljati. To velja seveda pre vsem za manjše politične sile- .
»Slovenska skupnost si bo v I volilni kampanji predvsem pr*2? devala«, je še dejal Aleš Figelj, bo županskega kandidata CroCe tija čim bolje in podrobneje seznj nila s problematiko naše man)1s ne. Priredili bomo tudi sreČarj) med njim in slovenskimi volilc1''
NOVI LIST
Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI LIST" • Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157.
Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikar, Helena Jovanovič, Drago Legiša (glavn1 in odgovorni urednik), Miro Opp®; Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidi) Vrša j.
Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst, tel. 040/772151.
fifih srar**