----- 415 ------ Slovensko slovstvo. * Jesenkova zemljepisna začetnica in pretres poslednjega pretresa v 49. listu „Novic." — Jako je želeti, da sposobni možje o vsakterem delu, naj bo veče ali manjše, svoje misli naznanjajo, da je iz raznih obzirov v pretres jemljejo. Le tako moremo napredovati in ves plevel, ki bi sem ter tje pognal, proti zatreti. Napačna je misel, ki med nami Slovenci še skoraj povsodi vlada, da bi kritika naši mladi književnosti škodovala, jo zaverala in dosti pisateljev čisto zatrla. Tega nikakor ne bo. Ako bi kdo mislil na take spise in buk-vice, ki bi, razun čiste besede, ne imeli nikakoršne veljave, bi mu le rekel, da so ti pisatelji in njih spisi le zanj veljavni, nikakor pa ne za slovensko slovstvo. Kaj nam pomaga , ako bi nam naš književničar vsako leto naznanil dolgo vrsto knjig in knjižic, pa bi te za nas ne imele druge pomenljivosti, nego to, da bi njih naslov kakemu neprekanjenemu tujcu v oči stavili, bolj prebrisani tujci in zlobni odpadniki pa bi nas zarad njih še grše napadali. Kritike nam je tedaj potreba kot ribi vode. Se ve da ona ne sme samo zanikovati in poderati, ampak mora popravljati, in kjer je treba tudi iznova zidati ali vsaj pota pokazati, po kterih se bi na narodnem polji delalo z boljšim vspehom. Za tako v resnici pospešljivo kritiko je pa treba, da tisti, ki hočejo kake bukve pretresovati, ne vedo samo, kedaj se d ali e piše , ampak da so dobro izvedeni v vednosti, ktero dotične bukve obdelujejo; pravim, na vse strani izobraženi v dotični vednosti, ker le taki — sposobni — možaki ne bodo napravljali s svojim pretresom nepotrebnih ugovorov. — Ali kam sem zašel! Saj ne mislim o slovenski kritiki pisati. Vsakterega gotovo je veselilo, da se sem ter tje kdo oglasi o imenovani zemljepisni začetnici; ki nam živo spričuje, da se je zemljepisna tvarina vsaj nekterim Slovencem tako priljubila, da jo resnejše in natančnejše premišljujejo. Jaz pridajam tu le nekoliko opomb onim, ki je je gosp. Cigale v zadnjih „Novicah" priobčil. Tela ali telesa? Ali je Robida prvi tela pisal, ne vem; vem pa, da so tudi drugi (Erjavec, Tušek itd.) tela pisali in Miklošičev ;,Lexikon" str. 1024 iz staro-slovenskega opravičuje obe obliki. G. Cigale priporoča „v e s v o 1 j n i s v e t ali v e s m i r" za o s ve tje ali sosvetje (Weltail); zakaj nista zadnja izraza dosti razločna in priiična? Sploh naj nam pri terminologii velja, da se zmiraj za vsakteri pomen le ena beseda jemlje. Meni so vsi omenjeni izrazi enaki in razločni, vendar mi je silo težavno pisati ,;lepo vre-denega vesvoljnega sveta"; naj si vsak prideva k temu še kak drug pridevnik, kako dolgo! Težavno je tudi, ker se more pri „vesvoljni svet" kot pri enacih le pridevnik povdarjati. Ker začetničar zmiraj osolnje piše, mislim, da ni tiskarni pogrešek. Zakaj bi vendar „osolnČje" bolje bilo? Osolnje pomenja, kar je o-ob-solnci. Solnce je pomanjševavka iz solno (Mikloš. Lexikon 861. stran). Ktero je tedaj boljše: osolnčje iz dimi-nutiva ,,solnce" ali pa osolnje iz izvirnega substantiva „solno"? Svetlina zz Photosphare; trebujemo gotovo besedice te ali pa kake druge. Kdor bo iz znanstvenega stališča le količkaj pisal o solncu in stalnicah, ne bo mogel izraza pogrešati in veliko veliko jih bo mogel iznova izkovati. Kako bi se glavne lastnosti solnca opisale? Tedaj svetline je nam treba! O svojivnih prilogih na in in OV bi bilo dobro , da bi nam gosp. Cigale to reč bolj natanko razjasnil. Naši slovničarji se o jeru in joru kavsajo in pravda še ni dognana! Nekteri: „zemljini" drugi ne, ampak: ze-meljni: pred n glas spuščajo in ga v deblo vstavljajo. Erjavec tudi v ^živalstvu" str. 4 piše: prirodna kralj. Jaz ločim tudi po pomenu „celinski" in „celini" itd. Ako oblika „čelini" koga v oči bode, mu le povem, da poznam dosti krajev, ki pravijo: brina — brinna mladika; lina — linna mreža; sina (sicer tujka) šinna razpoka; votlina — votlinna dolgost itd. Sicer mi je „lanna caprina", ali se i pred n stavi ali pa e v deblo vtika. Obor, Reich, Gebiet. Cigale ne naznanja starega izraza: Cig. Wolfov Lex. str. 1085 „s t varstvo nach andern M. kraljestvo nature ali prirode; str. 1411: Schopfung; alle erschaffenen Dinge zusammen: stvarstvo, svet, stvari." Da beseda „kraljestvo" ni natančna in da ž njo nikakor povsodi ne moremo shajati, mislim, je vsakemu jasno. Se bolj nenatančna pa je beseda ^stvarstvo" v slovniku prav dobro: alle erschaffenen Dinge zusammen. Obor pa meni ni nov izraz, nahaja se na Krasu, zlasti na Divinskem, in pomenja „Einfriedung", tedaj Gebiet. Za-nj govori tudi etimologija. Brez vetje se lahko izgovarja in lepo glasi; razločna je gotovo toliko kot trdo glasna brezvetrij e ali brezveterje; narejena je po analogii „za vetje", ki je tudi staroslovenska poleg staroslovenskega „zavjetrije", ne pa novoslovenskega. Passatvvinde (fr. vents alires, angl. tradewinds) po Jes. živi ali pasatni vetrovi, po Cigal. stalni ki. Ali bi se takemu vetru ne moglo reči po tuje in ob kratkem: pasat? Beseda „stalnik" je sicer kratka, vendar se po izpeljavi ne prilega nobenemu vetru. Stanovitnost tega vetra pa Jes. „živi veter" gotovo natanko zaznamuje. Tudi se Cigal. s ta In i k ne vjema z drugo njegovo lastnostjo, po kteri se med zdaj šir-jimi zdaj ožimi mejami ravniku bolj bliža ali se pa od njega oddaljuje. Ako Arabci vetrove, ki vsacega pol leta iz ravno nasprotne strani vlečejo, mausim ali musim, Perzi-jani pa monzun zovejo (latino-grški hippalus), mislim, bi se tudi mi lahko poprijeli tujega izraza. Sicer ne vem, kako je prestopnik nastal. Priličen bi bil le za monzune na indijskem odprtem morji in sicer le zato, ker ondašnji živi veter polutnik prestopa; pa tudi tam ne veljd za vse kraje, zato imena: adenski muson, guzeratski. Ako se pa sploh vsakteri pasat, ki ga naravni vzroki ob gotovih letnih časih na strani ali ravno nasproti zavračajo, monzun zove, bi beseda prestopnik nikakor ne bila prava. Ne pozabimo grških itrjaiai. Jaz mislim po analogii grške besede izraz izkovati, ki ga bom, ako Bog d& in sreča junaška, prihodnje leto priobčil. Prav lepa sta pa Cig. sušnik in raornik. V odstavku „Voda" (stran 12) začetničar ima o faze mlj in o in ves o In je morje; jaz bi zmiraj stavil drugo besedo. Nad prvim izrazom se Cig. spotika, a druzega boljšega ne zastavlja. Zakaj bi Jes. zemlji na za ,,Erdtheil" ne bila dovolj razumna, ne vem, tudi gosp. Cigale nam ne pove. Tu velja posebno ono pravilo, ki sem je omenil pri „sosvetji'i; dosti časa smo že prežvekali „del zemlje" „del sveta." Kdorkoli bo o zemijinah kaj pisal, bo silno potreboval primernega izraza. Kako bi Cig. po- ----- 416 ----- -----------------Ji slovenji: Der nordliche Theil des nordlichen Erdtheiles; der nordliche oder siidliche Theil des ungegliederten siidlichen Erdtheils? (Kon. prih.) ------ 424------ Slovensko slovstvo. * Jesenkova zemljepisna začetnica in pretres poslednjega pretresa v 49. listu „Novic." (Konec.) — Je-senkovo otočnato morje (Inselmeer, Archipelagus) popravlja Cigale z „otočiščem." Res lepa beseda, ako bi nas preveč ne motila poleg druge: otočje (In-selgruppe). Kako pomotljiva je beseda, vsak še bolje vidi, ako v začetnici pred „otočnatim inorjem" bere : „Ce se otočje otočja drži, je kličemo vkup ar hi pel." Vsak bi rekel, pišimo raji za arhipel Cigaletovo o točiš če. Pa dvomnostin nenatanjčnost bi vendar ne bila odstranjena. Iz tega se vidi, da je dostikrat kak izraz sam za se prav dober in lepoglasen, ako pa človek na vse različne druge izraze misli in stvari med seboj primerja, pa mu nikakor ne služi. Ali Jes. pojem, pojema ali Cig. hrv. pojem, pojma, ne vem. Pri nas govorimo najem, najema. Ali bo tok ali tek obveljal, se tudi ne da določiti. Vem pa, da on, ki Humboltove (tfosm. I. Examen criticf. d. Ch. III.) Rennallove Investigations of Curents}7 Maurvtove (The physic. Geog. of the Sea) Irmingerjeve in druzih preiskav o potakanji vesoljnega morja natanko pozna, ne bo nikakor besede tok le morju lastil. Hum-bolt in drugi so le ono potakanje primerjaje z rekami tok morja imenovali. Ali „Quellenbezirksgebiet" Jes. ob vir je ali pa Cig. virje natanjčnejše zaznamuje, naj sodijo drugi. Ob-virje se meni bolje zdi; k temu ali namesti tega bi pa jaz stavil še p o virje. Nikakor pa ne more obveljati drugi Cigal. izraz: vrhovina, ker vsakemu izvedencu vrhovina le pomenja tuji „Oberland", kterega del je moje p o vi rje. Sploh je vrhovina ravno tako občni izraz kot nemški ,,Oberland." „Miindung" Jes. ima ustje, izliv: iztok pa za izlivom oklepa ( ). Slovenci vsi poznamo iztekati, iztakati se in tudi iztok. Zakaj bi tega občno znanega, lepoglasnega izraza (iztok) zarad drugih Slovanov ne rabili? Vem, da je začetničar dobro premišljeval, ker jer iztok oklenil. Cigale se obotavlja nad ,,poprečno posego"; tega izraza ne nahajamo nikjer v začetnici, ampak le (str. 35) „poprečno dolgost ali posego." Začetničar tedaj ne veže poprečne sposego, kar tudi kazalo na strani 57 nedvomljivo kaže. Zakaj bi izraz poprečna dolgost ali posega za ,,direkter Abstand" ne bil dober, kritik ne pove. Mislim, da beseda posega že sama na sebi reko posega od vira do ustja. Kmetje je res še ne poznajo, brez učenja jo tudi drugi nikoli trebovali ne bodo. „Binnenflusseu, „Steppenfl(isse" po Cigal. poni-kvarice, ponornice; Jesenko pa str. 35 in drugod: pustinj ske ali celinske reke. Kaj je bolje? Mislim, da Cigal. ni iz dosti visocega stališča, iz stališča splošnega in primerjavnega zemljepisa tekoče vode opa-zeval. On misli le na reke ali za pravo rečice kraškega sveta; ker tu se nahajajo ponikve, ki je Ilirci ponore zovejo. — Iz znanstvenega stališča se Cigal. izraza ne moreta potrditi. Karol Ritter loči oceanische und continentale Fliisse. Vsi zemljepisci evropejski kot amerikanski se ravnajo po tej ločitvi, in mislim, da je začetničar tudi na Ritter-ja mislil, ko pustinj-ske ali celinske reke stavi nasproti morskim; morebiti ni hotel reči oceanske zarad tujega izraza? Iz druzega ozira loči Ritter tekoče vode v „entwickelte und unentwickelte"; ker pa k zadnjim prišteva vse brežnice, tedaj se tudi tem Cigaletova izraza ne prilegata; ob kratkem ona dva sta le lokalne veljave. V Vukovi (Cig.) matici za „Rinnsal" namesti za-četničarjevih: struga, korito tu le omenim, da je Vukova matica odveč,^ker naši kmetje dobro poznajo strugo in korito. „Sola mora se ravnati po življenji, f* Tudi že imamo „siovensko matico" kot slovensko in še več drugih matic. Zakaj ni tu Cigaletu beseda dvoumna? Ravno to velja o Cigal. česko-hrvaški stopnje-vinijiamesti začetničarjevega znanega gredja. Clenovje kot členovitost se nahaja na več straneh z. začetnice. Ako pa Cigale členovitost za clenovje jemlje in clenovje odpraviti hoče, se silno moti. Clenovje je vsaj meni in mislim vsakemu izvedencu konkretno: vsi členovi skup; členovitost pa abstraktno, tedaj „Gliederung"; lastnost, daje kaka dežela Členovita. ,,Gebirgssistem": Cigal. gorstvo, Jes. gorovje; ^Gebirgszugkette": Cigal. pogorje, Jes. gorstvo: 425 ----- „Gebirgsgruppe", Cig. gorje? (ni na tanko), gorovje? Jes. obgorje, ohribje. Tu je pravda težka, skoraj bi rekli nerazsodna, ker ne vemo, kako bi Cigale druge dotične izraze na-rejal in kako bi se ti z omenjenimi vjemali. Skusimo! Obrazilo evje, ovje samostavniku pridjano, pomenja veliko skupnost ali množino enacih reči (Janeziceva slov. slov. 3. iz. 124) tedaj: gorovje, hribovje, kot germovje, vodovje (ali enako sosvetje, so-zvezdje; glej obrazilo je). Zoper Cigaletovo gorstvo s pomenom „Gr. sistem"; kaj pomenja obrazilo stvo (v raznih izgledih Janezič l. c. 123.). Ako pri siovni-čarjih to obveljd, kar je Janežič trdil, bo začetničar tudi dalje svoje izraze pisal. Kdor se dobro zave, kaj je zemljepisu „Gebirgsgruppe" (začetničar jo dosti na tanko zaznamuje), bo lahko sodil: ali je Cigal. ali Jes. izraz bolj pripraven. Gorje se samo v terminologii ne nahaja, ampak začetničar je veže s pred, pri (Glej Janezič 121 in 124). Jes. stavi pogorje za Abhang, Abdachung (ima še veliko druzih izrazov), tedaj je narejena beseda po analogii: povodje, porečje, pomorjeitd., tedaj ne more nikakor zaznamovati Cig. „Gebirgszug." Po-gorci so pri nas tisti, ki po pobočjih gorskih stanujejo. Tudi slovnica bi po sestavi ta pomen opravičila. Ali Jes. moča ali Cig. padavnica (Niederschlag), naj še drugi sodijo. Padavina, mislim, je tudi vsa-ktera mokra! (Vlažno vreme — vlaga??) Ali Jes. osek in p 1 em ali Cig. oseka in plima? Slovar ima oboje, zadnje je srbsko in se le zarad tega priporoča. Bog ve, ali naši primorski Slovenci imajo dotična izraza? Cigale piše tudi v „avstrij. cesarstvu" str. 21 biba (pritok in odtok). Za lastna imena bi meni bilo pravilo to, da je zmiraj po tuje pišemo: francozka francozki, španjska španjski, ruska ruski itd. Da začetničar napačno piše Petrograd mesti Petersburg, kdo bi se nad tem spotikal. Cigale, ki je nam sam (po predgovoru str. XIII.) silo veliko zemljepisnih imen v slovarji priobčil, piše str. 2004: St. Petersburg = Sanktpeterburg (russ.), neu Petrograd od. Petrovgrad. Drugače pa je pri njegovi opombi o goriBalkan. Jaz nimam pri rokah bolgarskih knjig, da bi mogel razsoditi, ali ondašnji zemljepisci res Balkan s Staro-p lani no zaznamujejo. Nemške, francozke in angležke knjige, ki so mi pri rokah (in več zemljekazov iz raznih atlantov) tudi imajo oba izraza: Balkan in Stara planina. Vsi ti poroki, ki so iz znanstvenega ozira turško gorovje opisovali, spričujejo in zemljekazi kažejo, da Stara-planina nima z Balkanom nič opraviti. Znanstveno rečeno: ona se ga še ne dotika. Stara-planina pokriva zahodni del Bolgarije in sicer med Timokom in Iskerjem; nje predgorja in brda segajo skoraj do Donave. Na nasprotni strani jo loči nisavska in iskerska dolina in cesta, ki dolini veže, od drugih gord. Vse gore, ki so na vzhodu od Iskerja in na levem bregu zgornje Marice, so balkanske gore, ki najmanj dve tretjini bolgarske zemlje pokrivajo. Ali Bolgari razun one Stare planine po Bolgarii tudi balkanske gore ravno tako zovejo, ne vem. Čudno, da ni nobeden preiskavni zemljepisec tega imena pristavil! Več malenkosti bi še imel omeniti, pa se tako bojim, da bi že to „Novicam" preobširno ne bilo. *) J. P. Anonvmus. *) Zlasti ker je zadnji list letošnjega tečaja, in sestavek mora biti končan. Zato je treba bilo izpustiti še marsikako stvar, ki se bistveno ne ujema z gospod Cigaletovo čisto objektivno kritiko. Častiti gosp. pisatelj pač lahko sam previdi, da bi antikritika njegova napolnila tretjino vsega lista; potem pa bi godrnjali mnogi Čitatelji „Novic." Ni vse zanimivo vsem — in to je težavni stan vrednistva. Vred. * O „Umnern Gospodarju.- Kakor nas, tako je gotovo vsacega druzega zabolela sledeča novica, ki jo je prinesel 12. list „Um. Gosp." tako-le: „Ker ne mislim „Umnega Gospodarja" prihodnje leto več vredovati, naj vzamem s poslednjim tem listom od častitih bravcev sjovo. Vsem podpornikom ostanem vedno hvaležen. — Ce vredništvo (v materijalnem oziru dobro založenega) „Umnega Gospodarja" kdo drug prevzame, bode to kmetijska družba po ^Novicah", ali kakor bodi, še za časa razglasila. Za zdaj ni treba, prosim, naročnine za leto 1866 nikomur pošiljati. Andrej Marušič. Gotovo so znane zopernosti italijanske stranke vrlemu vredniku delo tako pristudile, da ustavi svoje domoljubno pero. * Glasonom — nehaš tem listom. — „Slavische Blatter" pa se tako veselo širijo, da je mogoče, njih ceno po pošti za celo leto znižati od 8 gold. na 6 gld. Dobro!