st. a V Gorici, 16. januvarja 1891. „Soea" ianaja kai«jo av. Ooedidco t. j. so-baaa« ˇ klerej ja g. Jeana pcslednjo vecerjo se svo-jimi ufienci obhajal. Pusti, da to ptflaloatno opazko igrecem. Trepe tftjoiega sica at^piS t omenjeno eobano prepriCan, da je tu mesto, kjer m nam je braua za voSno zivljenje ttapravila po laatnih rokah zveliftarja na§ega Jeauaa Krsatuaa, als kaj, t omedlevico skoraj padeS, ouo poslop-jo ir» ptesvett dvocana je v oblaati Turkov; pa to ni i* vae hado. veli in bi svoje polje po starem kopitu obdelo-vali odbijajodi vse dobrohotne poduke z bese-dami: „I)a nd no si usa, che cosi* (Pri nasje to navada) in tako bi zgubili sami pojestnik', pridubili pa le advokati, ki bi postali Se le se» daj potrebni, da bi za stare posestnike pH so-di^6ih dni:>li potrebne toibe in dritgc spise, za uove pjiCbtuiKe pa odgovore, ugovore, prizive in kar bi hc bilo treba, in bi bilo mogoie in licmogoce. Neprevidno pa je, ta bi Italijani i«a to mislili, da bo drlava odkupila posredovala in storila, kar je biia vsled dogodeb I, 1848 % odkupilom 1. 1852 storila, Misliti je treba le, da turn kmetje niso bill koloni, ampak ouiojeni lastuiki, da grofi tudi niso imeli drugih pravic, ko do malcnkostnih davbein, in da drlava z odkupilom prav me ni trpila. Pu tukej se zamo* rcjo oddanc zemljiSca hipotekarno zavezati, in drzava bi, (morebiti le glede obresti in lahko,) vbogim kolonom kaj pomagala. Nevcrjetno pa tudi ni, da bi drlava ne-prisiljena tukaj prevzela poroStvo, da bojo no-vopeccni posestuiki svoje obljube drzali. In mi smo preverjeni, da hikdo na silo fie misli ne, kar bi pri bistrosti Italijanov tudi ne pricako-vali. Morebiti pa bi se breme porostva moglo naloziti dezeli. Ooriika dezela sicer ni bogata in njo ne zastopajo le Italijani, ampak tudi Slo-vend, pa blaginja dezelanov mora bit! med obe-ina uarodnostima vzajemna zadeva, ker le te-daj, ce vsi delelani enakomerno dobro stojimo, se je nadejati mnogo bolj§e pribodnosti. To te-daj ni nemogo6a stvar, da bi se na nobeno od-kupilo kolonov ne moglo misliti z javnim po-ro§tvom za to, da se odkupila vestno izpoinijo ali vsaj, da se olajsajo. Ostanejo pa ie vedno odkupila vsled privatnib pogodeb, pa za te ni potrebe interesirati javno mnenje. Kristjan kdor sit tnlad ali star, kte- rega koli apola, ki v oerke? grei, premiS- ljuj, kaj se tu na altarju godi, kdo biva tu not in dan, grozi se in tropetaj, ako so dostojno ne obnaSaS I Meni je slabo bilo, ko sem na istim mostu skoraj klecal, kjer je miza postavljeua bila, kjer se je cudeS vaeh dadelev godil: kruh in vino premenje- no v presvoto t»lo : krv Jez. Kr., ki nam je Itoilo v vefino livljeuje. Kaj se turika druhal tu u p a, ve le. ko amo skupno hotali zmoliti saj OSe na§, 6e§Lena si Marija in Vero v zsiobljeiije odpustkov, in to se ne da itteci. Tu na istem kraju ne ame§ znamenja sv, kriia narediti, ali aploh kako poboiSno se vesti. V nevamosti si, da te ne vrlejo iz Obednice, od mesta, kjer je Kr. sedel in sv. aakram. postatil, blagoe in adravilo za greinike napravil in zapc^edal. Groza! Muhamedanski fanntizem je kfjuboval in §e vedno sovra^i vse, kar spominja na kergganatvo in Se naj bolj iS6e vni5iti vse spomioe na Kriatusa izvelicarja. Sion, kraj dovrSenja izTelidanja sveta, so Mtinomedanci se na vse mocl prizadetali v svoje roke vdobiti. Popotoikom v te sv, kraje ao bianili tja, so jih odvracali na Sionu prenoSiti. Le Sv. Pran^iSku se je zahvaliti, daje.od Bo2je previdnoati in mogoe-noati podpiran, pred te6 kot 200 let skrbel in boril se, da je popotnifcOm vkljub totiko preginjanj ie §e vender mogoce na goro Sion dohajati in sicer, dokler je leta 1551, ko ao Muhamedjuiciz lazjoinhi- Glede zasebnib ali privatnib pogodeb, kl bi se pozneje sklepale, pa nam je otnenuH 'fta nib-rajo itulijanski posestniki sami 4e zdaj dkrb^ti, da se popolnorna onemogli laiki kolon s tdm spet na noge spravi, da se mu vcepi pogum do dela, da on toraj z delom postane V prihodbje zanesljiv pogodnik. Kako se to doseie, bbj6 2e Italijani sami vedeli, kajti znano je, da no-bena ret k delu bolj ne vabi, ko nada dobiCUa, katero jim posestniki na svojo korist labko iia-pravijo. 2ensko izobra2evali&<5e. Dozidavanje novega poslopja za deklilko Solo v 0oriei napreduje. Vse delo dovrfieuo mora biti koncem marLa t. 1. Veckrat smo 2e name* ravalt o tern poslopji naSo mlsel povedati; ali da naravuost izpovemo, — ball smo se, da te nam ne ocita Bog si ga vodi, kaj. Zdaj pa, ko 9Corriereu v fit, 2nl. 1. izraza tia kratk^m o leg! toga poslopja to, kar pi§e „Rhnaki K»to-lik", — torej dve cnaki sodbi o isti zadevi iz na5eloma popolnorna nasprotnih Bi taboroV, — podajamo citateljem svojim o tej zadefi sodbo „Bimskcga Katolika" doslovno: "¦ V Gorici imamo ze nekaj let zensko izo-braLevali§Le za ljudske ufiiteljice. Pa do 2idaj nismo imeli za to §e lastnega poslopja; treba je bilo hi§o najeti. Kakor sodijo nakateri, ta hi§a so ni izbrala na prim6rneui mestu, ker je preblizu gimnazije. Kdor hofie namrec, kakor mi, stvar presojati iz nravstvenega staliS6a, je moral le z zacetka pomajevati z glavo..... Tudi skusnja je utila marslkaj nev§e^nega. Vedeti se mora namreL, da se vecinoma ob enem in istem ntvSSino mnogo napravili, dosegel, da ravno pod po-elopjem, ktero so bili FraniiSkani v svotiWe in sa-vetjf. popotoikom napravili, se oa apodnjem poslopja zoajde pokopalisCo in Gora kralja Davids, nad kte-rim spoitovanje kraljevske pomaziljene osebe ne do-pu§5a, da ima stanovalifide kak nepomaailjen. Koliko Rpostovanje kralja se toliko atoletji po smrti! Ta najde vsak pravoverni lep nauk, kako ae iraajo telesni ostanki cloveka, kerje gled6dnSepo bo-iji podobi vatvarjen, po smerti castiti kajti na sodnt dan bodo z duSo zdrnieni od smerti vatali, da bodo Kristusu Sodntkn odgovor dali, kako ao se vedle po polio* ki ao bili ravno po Njegovi km in naukih za ve$ai bla-gor zaznamvani in posvedeni. Naj ne bode pa takospo-gtovanje le gola navada ali slepo posoemanje, da je turSka druhal, z izgovorom, da vze davno pozabljone-ga Kralja Davida SpoStuje, pravovernim in po-boztiim kristjannm zavirala, svojega IzvelitSarja DR po-•veLenih krajih moliti in ma svojo ljubezen skazo-vati, ter ai je na ravno istih svetib mestih moieje zidati dala, t. j.pravvisoke poslopja, pokterihmenijo. da svojega AUaha in Boga in sjegovega prsroka sa vsako dobro na tern in unem svetu privabijo. Tako jo priilo v Muhamedancev oblast meato po Kri-atuau uaj svetejSt. ,Tudi se ta Vth av.aeiele, v tadajsaji spomin Se dan daaes odlikuje i. naslovom: Guardjau gore diona." (Palje prih.) loziti v izvirniku in tudi v prepuu; zato naj tedaj vsak gleda, da pravega casa ne zamudi. Pa 8e eden svet bi radi dali onim gospodom, ki bodo napravili priziv. Ker je Se prejSnji retnrz do ministerstva pri-zadjal nekaj stroskov za koleke in prt!>is, ker bodo Be sedanjim. zdrnzeni Se veSi stroski, bi bilo morda prav, da bi tudi doticne cerkvene obcrae nekoliko pripomogla k pokritju atroSkov; saj je rec pa5 do-volj jasna, da se vikariji ne potegnjejo samo za se, ampak tudi za avoje naalednike, oziroma cerkvene obcme. Toliko v prendarek. Kanalska poddrninica Sv. Cirila in Me toda vabi svoje t*de k obcnemu zbora, ki bode pri-bodnjo nedeljo t. j. 18. t. m. po popoldaoakej alnzbi Bozji v eitalnicni aobi. Kauai 14(1 90. Odbor, Razne vesti. Zlr.tO roao ali vrtttico bodeletOf,kakoraip. via aporuftli, najbrita dnbila naXa eesarica. Ta dragocanost stane 10.00C frankov. Roia je na vejiej in ¦toji ˇ posodi od pozlatienega arebra, ki ima ob Btraueb papdtava znamenja in napis. Darilo pa pome-ni tola: Zlato kaie vaemogocnost, svtt in kraaota o-atalih kovin avetlobo nebeske modrosti. Roza ae iako slevesno bisgoslovi. Sveti oce, obleCen v maSnioko oblacilo, cita blagoslovno molitev iz knjige, ki mu jo drii skof, droga dva sfcofa pa avetita. Prvi pape-ievi doatojanatvenik? stoje okoli papeia. Papeiev ka-mornik da kleea papain rnio, Sveti oCe sedaj pomo-li in poSkropi rosso z blagoalovljeno vodo, in z bal-zamom. Enako alovesno ae tudi izroji darilo, j&den kardinal govori prejeranici besede: „Sprejmt iz rok naiib rozo, ki tijo izrocamo po poaebnem narocllo svetega oSeta. Ta cvet'ea naj ti kale veselje. vojsku-jo6e in zmagovalne c<»rk*e, ker roza, krajljica cvetic, je znamenja vecnega slave venra." Kariar prejme rozo kaka ceaarica ali kraljica, izrefie kardinal ae te beaede: VaSe valicanatvn naj izvoli aprejeti to darilo in z njim bozjo miloat, katero proai sveti oLe za Vase velicanatvo gotpoda vseb veka vekov." Viaoka go-spa poljubi potem rozo, in kardinal naznani pricujo-Cim papezev glavni odpnstek za fas nde njih obi-telji. Kardinal Mihajlovid je novarno zbolel, pa ma je ie nekoliko odieglo. Podaril je 103.000 girt. v dobre nantcne. 0.1 teb. 35.000 gld. podpornemn zakladu za daine patfrje; 20.000 gld. zakladn one-nioglih duhovnikot; 20000 gld. zft Btolno cerkev in 28.000 gld. raznm dobrodelnim bogo^aatnem za-vodom (Novice.) D.r Bajamonti, vodja avtonomistigne at ran-ke in zagrizen nasprotoik Hrvatov v Dalmaciji je vmri. V raski vojski se Se spoStnja vera. 9CiviUa Caiiolica" pise o tern: Ko vstopi novinoc v vojaiko gluzbo, nauCiti so mora vsak ,deaet bozjib zapoved,a „OCa nas,tf »vero,tt ter imena vaeh zasCitnikoT polka in kompanije. Uci ae katekizma in veckrat na teden ae ma cita o dolznostih krscanskih. Vsak voj§cak je doHan biti ob nedeljah pri bozji sluzbi, na to mo-rajo z vojasko atrogo^tfo paziti slazbujoci &tatn:ki. Bataljoni imnjo avoje kapele, vCaaih ce!6 kompanije. Postijo se vsak teden vsredo in petek. Jeden teden StirideseidaDskaga poata so za posamezne bataljone in eakadrone posebne duhovne vaje in vojaki morajo iti k izpovedi ter prejeti presr. obhajilo. Ob Veliki no6i je dolzan vaak vojak, od proataka do generala in ear-ja samega, z liatkom se izkazati, da je prejel sv. obhajilo. To velja tudi za katolicane, katarih je mnogo med earjevo teleano atrazo. — Eako pa je pri naa ? OdMonjeno pomiloSaenje. ditateljem raz-nib 5a8opisov je Sa t spominu, da je pri neki alav-nostui priliki, ko se je napivalo prisvittemn ceaarju, napil enoletni prostovolec Joannovicz Kosath-u, radi 5esar je bil na vecmesecno je{o obsojen. Tovariii njegovi, viaokoSolci v Budimpegtu, prosili ao presvit-lega eesarja pomiloscenja zanj, — a ceaar je proinjo odklonil. Dn6 6. t. m. je bilo na Dnnaji konSano Ijnd-sko Steviljenje. Pred deaetipi leti je bito na Dnnaji 704.756 prebivalcev; pri letoSnjem ateviljenjn so jih pa naSteli 809 443. Pomnozilo ne je prebivalstvo du-najsko od I. 1880. za 104 687 prebivalcev, torej za lX/t%' Stevilo imajiteljev stanovanj se ja pomniSilo Od 150.098 na 174.38. Pri skupnem stevila niso vsteti prebivalci dvornih poslopji (4020) in ne po?adka (22.000 moz.) Pomenljivo je, da ae je v okraju Leo-poldstadt pomnozilo Stevilo prebivalcev za 36.040 valed naaelitev zidov iz Ruskega in Qalicije. Zagreb po zadnjem Stetji. V meatn Za-grebn je bilo 31. grndna 1890 hiS 2113, moSkih prebivalcev 18.139, zenskih 19.230, vojakov 2081, vaeb vkupe torej 39.430. Leta 1880 je imel Zagreb % vo-jaatvom vred 29.880 prebivalcev. V Ljubjlani so naatali z vojaitvam vred okol 30.000 ljudi. V sedanjem okoligduVelikegaDnnaja se Iabko atreljajo arne, zajei, k<«ajaLir divje gosi itd.; labko se dobi izvratao dnnajako vino. Lahko ae greje % drvmi, ki ao rastla v dnnajakem okoliiLny ter brani z mesom in krnhom, ki sp je pripravilo v iatem oko* liScu nipgta. Danaj-ko prebivalstvo se ne peca vp« le s kupcijo in obrtora, kakor stanovniki po drugib ve-likih mestib, raarve6 peca se tudi z vinorejo, iebe-lorejo in gozdarstvom. Telefonske kape K *kor smo b»li v italijan-akih listib, nvedlo hode tamt»anje vajno rainister»tva pri vojaskih vajab telefonske kape C^"***© telefori-co). Pri stranicah takih kap, ki bodo priteine nSe-aera, prirejen bode te!efon»ki aparat. Rabile ae bodo take kape posebno za artilerijo, katera bode dobiva-la povelja od glavnega poveljinStva po ttiefonaki it-ci. Ne bode tedaj treba p> t^n tfk«m dinari odi-nanjnim oficirjem aem ter tjaT kstkor y ta dostej ni'v-ralo biti. Pozor o vecni laei! Pred letom je podpisani v *$*?*** »n drngib jav nib glaailih prip:»roca! pre6. e.vkv* oskrbms'vom avoi«-nove iznmljive stenje in vae p<^rebiMlin" z* »«-c»fitl. Veilinn pre6. narocnikov ae je pohvaln»= iyrekln v d^ta pod-pisanega in le wkatert ao ae prifoiHK da jsov in sieer 80 novejiih, dvoje vrst, za siab§e olje, ki gor6 od 7—9 dni in bodo stall a tremi podlagicimi vred gl 1.60 Pod pisani je pripravljen razpoailjati te skatljice na zabtevanje brezpladno, plaSa naj m ma §e le p<» poBknitiji. Ko bi bit kateri izraed atarih pred. narocnikov z doaedanjimi atenji nezad>voljen. naj se oglaai po dopisnici, podpisani mu jib nadomesti z* novej Simi. Tndi ima §e v zalogi glaJe rad^ce pt 95 kr. vijo^caate po 70 kr. in bele po 55 kr., a olje b«« razpoSiljal na sahtevo le, ako bode imel dobro in sposobno za dosedajno vrst stenjev ki gore od 9—11 dot Za obiluo naro^bo ae priporoca najttdanejie VALENTIN KOFOL farni ctrkfenik. Kanal, dne jenarja 1891. ZmukgiSrtztc Seidcnstoffe mit 25%-33Vs % oni 50% Rabatt suf die Original-Preiae vers, meter- undrobeii\feig»portc-u. zollfrei das Fabrik-Deput G. Henneberga (K. u. K. Kofllief.) Zftrich. Master umgehend. Briefe kosten 10 kr. Porto. 5 do lO gld. na dan prislu&i gotovo brez da ma je treba glavnice na lastni dobiiek ali zgubo, kdor prevzame razprodajo postavno dovoljenih lozov in drzavnih denarfiVeljavnih pa-pirjev. — Ponadbe je poiiljati: ,,iosc" an die Annoncen-Expedition j. Danneberg, Wien, I., Eumpfgasse 3. Izdjjaidli ^ odgovorni vrednik: M. Izdaten, stalen, postransk dohodek si lahko prisluzijo spo-sobne in zanesljive osebe (do-sluzenim zendrmom se daje pred-nosi), ki pridejo veekrat z obcin-M\om v dotiko. Poprasuje se: „G. S. 1890," Graz postlagernd. Polilji blago dobro ggmljeao in poitaini prorto! Teodor Slabanja m\m 7 Gorki, uliti Msrslli it. I?. pnponica ao vljudno pri visoko dastiti du* bovdditii v napravo eerkvenib posod in o odja najnovojSe nblike, kot: moustrauc, kelihov itd. itd. po najnizji ceni. Stare reLi popravi, ler jih V ogoji po* zlati in posrebii. Na biagovoljno vpiaAanje ifidovoljno odgovarja. g.tja bl^j im ipmljEs is pTttnini pr;ito 1 RESEN OPOMIN vsem, ki §8 nimajo police. Polica ([>.amor, ki dokazujo, da je kdo zavaro» v«o) j»* potrobno poaobno $$ Mo hod* ixpmodili ti denur na zautrovano Maw, ali pa Le kdo hoLf a tetHinnntorn poatnviti kako volilo za avojo druliiio, 'potiea vi-lja k»kor gotovo denar)} ooft je potrobna tMUAfomm poMeat.nik»in hti in zemljtlf, k«r pri nagU nnnii se dediJScm izplaSa zav»rovanu vaot% tako da m >rvjj amuttati, da njihove nepfemakljioe se pro»t$ dolyov; za novo porocene j$ polica vakna, ker ona »»ui.»g*^», da se piiroceni in olroci brezpogojno preskr* bij«»; tudi slu^i polica kot kavcija ali pologar in pri druiabnikih v kupi 'j kot vzajemna f acsdina; spotico pri zavarovanjih za iip'jenje se melej najbolj who, narino in dobro nalozi dmar% in toraj je polica w€* vred' msti% ko so hranilnict. Kako se najioze in nnjbnlje polica dobi, brez-pfaSno pove ustmtmo in pismeno mrovaje skrivnost: Viii nadzornik za zavarovanje Klein Duimi. I. Ob. Uonaustntsse 59 od 3-5 u>e. Bresplaim poizvedbe v vseh zademh, ki tifcja kfdifa proti savarovanju na nepremicnin* in brez zastave. Odiikovanje z tvetovnih rasstav. v Londonu 1862, Paiizu 1867, tm Dunaji 1873 in apet v Parizu 1. 1878. s Dlaci Klavirji za koncerte in za dom, kakor tudi pianlni iz slavno znane firme: Gottfried Cramer, Wilh. Mayer na Dunaji prodajajo *e [>o 380 gl., 400 gl., 450 g!., 500 gl., 550 gl., 600 gt in 650 gl. Klavirji drugilt firm po 280-350 gl.; pianini drugih Stm od 350-600 gl. Dobijo ae vedno v A. Thierfelder-jevi prodsjalaici in posojilniei klavirjev na Dunaji, VII Bnrggasse 71. .— Hilaiijanaka Tiskarna v Gorici.