. ' - GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The čHoveuafi -s in the United Statrn m mm W mry day «zcep* mmtf* —s ud Legal Holidays, -g 50.000 ~ " TKLK70H ratuAJtinS: 4687 COBTLANDT. Enter«! as Socond-Olooo MUtor, September 21,1903, at tbo Post Office aft Hew York, M. Y., nndar tho Act of Congrooo of March 3,1879. TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT. NO. 1C0. — fiTEV. 160. NEW YORK, MONDAY, JULY 10, 1916. — PONEDELJEK, 10. JTJLUA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Francozi in Angleži so imeli precejšnje uspehe. IZGUBE BO VELIKE NA OBEH STRANEH. — NA CELI FRONTI SE VRfiE NAD VSE VROČI BOJI. — FRANCOZI SO VJELI TEKOM SEDMIH DNI 9,500 NEMŠKIH VOJAKOV. — KOT SE POROČILA GLA SE, SE SKORO ZA VSAK ZAKOP BIJETA DVA BO JA; NAJPREJ GA TA STRANKA OSVOJI, POTEM PA NASPROTNIK VPRIZORI PROTINAPAD. — FRANCOZI HVALUO ANGLEŠKE VOJAKE. « * » ■ 1 London, Anglija, 9. julija. — Francoske čete so v južnem delu doline Somme napredovale za štiri kilometre. Osvojile so vas Biaches, ki leži eno miljo od mesta Peroilne. Vjetili je bilo nad tri sto nemških vojakov. Dalje se s fronte poroča, da angleške čete vedno uspešno napredujejo. Boji so nadvse vroči in žrtev je ogromno število na obeh straneh. Nemci ko včeraj vprizorili dva napada na Bois des Trones, toda Angleži so obadva odbili. Francosko uradno poročilo, ki je bilo izdano preteklo noč, se glasi: — V južnem delu reke Somme smo vprizorili zopet hude napade. Najhujši boji so se vršili pri Flaueourtu in Belloy-en-Santerre. Na eeli fronti smo bili uspešni. Od 1. do 7. julija smo vjeli 9,500 nemških vojakov in zaplenili 76 vsakovrstnih topov ter par sto strojnih pušk. Angleško poročilo, ki ga je vojni urad izdal danes zvečer, se glasi: — Sovražna artilerija je bila danes zelo aktivna. Skoro na vseh krajih so se vršili resni artilerijski boji. Pri Ovillersu so se vršili v blatu in vodi zelo vroči boji; imeli smo precejšen uspeh, kljub temu, da so se Nemci nadvse odločno in trmoglavo zoperstavljali. Na gozd Trones j;o pričeli Nemci dvakrat napadati, toda se jim ni nobenkrat posrečilo, kajti vsled našega hudega ognja so morali obakrat odnehati. Na ostali fronti se ni nič posebnega dogodilo. — Po]K)ldansko poročilo angleškega vojnega urada se glasi: — Pre trk lo noč so se vršili cel dan hudi boji med rekama Ancre in Somme. Naše čete so osvojile več nemških pozicij, katerih pa potem Nemci niso poskušali nazaj osvojiti. Pri Oivenchy-ju smo napredovali za tri milje. Nekoliko bolj proti severu so vprizorili Nemci na nek naš zakop hud napad in ga tudi osvojili, toda pozneje smo vprizorili protinapad in ga v polurnem boju zopet nazaj vzeli. V zakopu smo ua^Si več mrtvih nemških vojakov. — Francosko popoldansko poročilo se glasi: — Na obeh straneh reke Somme je noč mirno pretekla. Skupno število nemških vojakov, ki smo jih vjeli tekom včerajšnjih bojev, je 033, med njimi je deset častnikov. — Belgijsko poročilo se glasi: — V okraju Dixmuude so se vršili jako vroči artilerijski boji. Vsled našega hudega ognja so bili Nemci na večjih mestih utihnili. Zlasti veliko ognja smo pošiljali na nemške i>ostojanke pri Stennstraate. Nemci so se pri vsaki priliki odločno zoperstavljali, toda naše boiube so jih prisilile, da so se z nekaterih pozicij umaknili. Nemški vojni urad je izdal sledeče poročilo: — Na severnem delu doline Somme so se zavezniški napadi nadaljevali. Napade na naše i>ostojanke med Ovillersom in Ma-metz gozdom smo vse odbili in povzročili sovražniku ve-*like izgube. Angleži in Francozi so imeli le malenkostne uspehe, katere so morali pa plačati zelo drago. Na južnem delu doline so Francozi napadali z artile-rjio, vsled česar so nastali nato zelo hudi boji. Imeli smo nekoliko uspehov, toda večino postojank smo jim pozneje nazaj vzeli. V nekaterih bojih smo vjeli nekoliko angleških in francoskih vojakov. Blizu Miraumonta je poročnik Mul-zer izstrelil z zraka nekega sovražnega zrakoplovca. Odlikovan je bil z redom pour le Merite. Nek sovražni zrakoplovec je bil tudi izstreljen jugovzhodno od Arrasa. Paris, Francija, fj. julija. — Joseph Reinach piše v pariškem "Figaru", da je sicer res, da francoske čete bo>š rapidno napredujejo, vendar angleške so kljub temu vredne priznanja, kajti bpre se z is to tako hrabrostjo kot Fr^seozL Da tako ne napredujejo je vzrok tudi to, ker Francozi bolj ugodno fronto. Paraliza. New York bodo zdaj vsako noč o čistili, ker so mnenja, da je nečistost vzrok te bolezni Tekoin zadnjih štiriindvajset ur je bilo v New Yorku oseminosem-deset novih slučajev otroške mr-tvoudnosti;. devetnajst oseb je u-mrlo. Dozdaj je vsled te bolezni umrlo že 224 oseb; bolnih je pa še 980 otrok. Kljub temu, da je število slučajev veliko, so zdraniki, ki imajo nalogo zatreti bolezni, zelo optimistični, kajti kot je razvidno iz števila slučajev preteklega dne, je že veliko manj na novo obolelih. Toda kljub temu niso s svojim delom nič ponehali, temveč se na vse mogoče načine prizadevajo, da bi jo zatrli. Newvorski župan Mitchel se je izrazil, da bo takoj odredil, da se celo mesto takoj izčisti, kajti večina zdravnikov je mnenja, da je nečistost kriva da se je ta bolezen pojavila. Dalje se *bo odredilo tudi več drugih sanitaričnih odredb. Uradniki pri mestni upravi so se izrazili, da bo dobil department za čiščenje cest naročilo, da se vsako noč izpere vse ceste. Različna poročila iz drugih držav v Uniji naznanjajo, da se je ta bolezen pojavila že v devetnajstih državah. V Miehiganu je biio že 21 slučajev, izmed katerih je bilo že par smrtnik. Turki so umorili več znamenitih Sircev. Bern, Švica, 9. julija. — V Švico je ravnokar došlo večje število sirskih beguncev in so prenesli s jseboj tekst proklamaeije Djemala paše, poveljnika turških čet v Siriji, v kateri je omenjeno, da se je umorilo dvajset znamenitih Sircev, med njimi več žurnalistov, zdravnikov in mestnih uradnikov. Obenem je pa v svoji proklamaciji zagrozil, da se bo z vsakim tako storilo, kdor se bo predrznil kršiti odredbe vojaških oblasti. Begunci pripovedujejo, da so turške oblasti dozdaj že preko dvesto oseb umorile, ker so bile ob-dolžene veleizdaje. Vseh krajih, ki so pod turško vlado ,je velika nezadovoljnost; ta-ko pripovedujejo begunci. Pozor pošiljatelji denarja! Vslad negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošfljatve do preklica le pod pogojem, DA 8E VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAB NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak ^firtrti z morejo le zamude. Mi jamčimo i vsako denarno pošiljate? toliko časa, da sa izplača na določeni naslov.. Istotako nam jamčijo ljive ameriške banke, s katerimi smo zadaj v zven radi vojna in radi popolne sigurnosti pri pcii-ljanju denarja. Oni: K S___ 10.... II.... K..., •0™ M.«.« 40.... iliaM TO.... fc= is; i .90 1.60 0.30 ».00 S. 70 4.40 L10 Ul o.w t.oo 7. Si 8.16 9.05 iti 10.44 11.88 13.06 an 14.00 16.40 K 9 190___ 16.80 ISO__ 18.00 140---- io.«o 110--- 11.00 ioo.... SI. 40 170—. 08.80 180.— 16.10 190.... 06.80 100..— 28.00 *60„_ 36.00 900.— 43.00 MO..— 49.00 400.—. 86.00 uo._ 88.00 600. m« TO.OO «00.... 84.00 700.... 96.00 8D0.... 110.00 •00.___ 116.00 1)00____ 130.00 ■BODrt iLUiiZml Ruske čete so zavzele Detatin. Rusi so zasedli več važnih galižkih krajev. — Nemci poročajo, da so odbili ruske napade. PRINC LEOPOLD. Avstrijci so prekoračili Moldavo. Vroči boji v okolici Baranovičev. Silne izgube. Petrograd, Rusija, 9. julija. — Rusko vojno ministrstvo poroča: Rusi nadaljujejo s svojo ofenzivo južno od Stokhoda. Avstrijci se na celi fronti v velike neredu umikajo. Rusi so zasedli južuo od želez niške proge Sarny-Kovel mesti Gouleviči in Kahovo. V Galiciji so zasedli po vročih boj Ui važno železniško križišče Dela tin. Zapadno in jugozajadno od Baranovieev se Nemci in Avstrijci izvanredno hrabro ustavljajo, toda kot kaže, ne bodo veliko dosegli. London, Anglija, 9. julija. — Armada generala Baltina si je v bližini Briaze v Bukovini priborila prehod preko reke Moldave in pognala v beg več močnih ruskih oddelkov. Severo-vzhodno od Baranovičev so odbili Avstrijci vse ruske napade. — Jugozapadno od Kolomeje so začeli Rusi prodirati proti Mu-kuličinu. V Voliniji so se morali Rusi u-makniti. Petrograd, Rusija, 9. julija. — Ruski generalni štab poroča: — Naše napredovanje ob dolenjem teku reke Stokhod se izvanredno dobro razvija. — Sovražnik se na eeli fronti umika. Mesto Delatin v Galiciji so zavzele ruske čete pod poveljstvom generala Lešickija. London, Anglija, 9. julija. — Tukajšnjemu "Telegraphu" so sporočili iz Milana: Iz zanesljivih o«jrskih virov se je doznalo, da je ruska ofenziva silno preplašila Ogre. Ruske čete bodo v najkrajšem času v ogrskem ozemlju. Kozaške patrulje so dospele že do Korosmezo. V ogrski zbornici so se vršili ve liki nemiri. Poslanci so zahtevali od države, da naj brani Ogrsko. Člani opozicije so vpraševali, zakaj se pravzaprav Ogrska udeležuje vojne, ker takoalitako nima nikakili pravic. Berlin, Nemčija, 9. julija. — Vroča bitka, ki se je bila že več dni med Cirinom-Gorodiščem se je končala z našo zmago. — Na šim četam je poveljeval bavarski princ Leopold. Nemci so vjeli 633 Rusov. Berlin, Nemčija, 9. julija. — Avstrijski generalni štab poroča V Bukovini so potolkle naše čete ob gorenjem teku reke Moldave močne ruske oddelke. Med Prutom in med Dnjestrom se ni ničesar posebnega pripetilo. Naše čete, ki so se umaknile od reke Styr so zavzele svoje nove postojanke. Sovražnik jim je neka i časa sledil, potem je pa zaostal. Ruski poraz . severovzhodno od Baranovičev je popoln. — Padlo je na tisoče in tisoče Rusov. — Mi smo zaplenili veliko vojnega mate-rijala. Berlin, Nemčija, 9. julija. — Sovražnik je večkrat z vso silo navalil na fronto generala Linsinge na, pa se je moral vedno umakniti. Vzhodno od Borovna so izstrelili nemški vojaki v petek nek ru ski zrakoplov. Letalca, ki sta padla nepoškodovana na zemljo, so vjeli. Nemci grade parnike. Berlin, Nemčija, 9. julija. (Preko Londona). — Lloydova parobrodna družbo je izdala poročilo, da imajo zdaj že toliko novih parnikov zgrajenih, da se ne bo. po vojni popolnoma nič pozna lo, da so jih tekom vojne kaj izgubili. V poročilu je omenjeno, da se bo Nemčija po vojni, kljub ' voj- 1" ni po vojni' opomogla na prejšnje trgovsko stališče, kajti imela bo dovolj hitrih in velikih parnikov. Avstrijcnn Lahi. [Včeraj je dospel v Ameriko podm. čoln "Deutschland." Lahi poročajo o svojem napredovanju. — Avstrijcem se niso posrečili napadi pri Tržiču. Rim, Italija, 9. julija. — Italijanski vojni urad-je izdal sledeče poročilo: Ob gorenjem delu Astice je naša infanterija precej napredovala proti Molino Basinu in še potem nekoliko dalje proti Forni-ju. \ Sovražnik je pustil na mestu ves vojni materij al, katerega smo mi zaplenili. V Sette Comuni se niso vršili nobeni boji, to pa vsled tega, ker je bilo zelo neugodno vreme. V severnem delu smo obstreljevali sovražne zakope severno od Monte Chiesa in smo osvojili prelaz A^nelia, Vjeli smo štirideset avstrijskih vojakov. V gorenjem delu Campanelle smo osvojili prelaz Digiovanne, ki smo ga bili v prejšnjih bojih izgubili. Na soški fronti je bila sovražna artilerija precej aktivna, zlasti v okrajih Tolmina in Plave, kakor tudi na višinah severozahodno od Gorice. Naša artilerija je ogenj še v večji meri vračala. V noči od 7. na 8. julija so avstrijske čete vprizorile hud napad na naše postojanke v bližini Tržiča, toda smo jih odbili. Dungiji Avstrija, 9. julija. — Avstrijsko uradno poročilo se glasi : — Na italijanske pozicije pri Tržiču smo vprizorili hude napade, toda se nam, vsled neugodnega vremena, niso posrečili. Busko4talijanska pogodba? Rim, Italija, 9. julija. — "Veiled" poroča, da bodo italijanski in ruski diplomati brez dvoma sklenili pogodbo ali nekako zavezo, ki bo v korist Rusije in Italije, kar se tiče Balkana in Sredozemskega morja. Da je Rusija velika prijateljica Italije, je razvidno iz tega, da Rusi bolj napadajo Avstrijce kot pa Nemce. "Popolo Romano" pravi, da mora Italija paziti kako stališče bodo zavzele Združene države z ozi-rom na rusko-japonsko zavezo. Viereck slavi nemški podmorski čoln. George Vierecek, urednik new yorskega nemškega tednika, ki je tiskan v angleščini, bo z ozirom na nemški podmorski čoln "Deutschland", ki je v soboto prišel v Baltimore, napisal sledeče besede: "Prihod nemškega podmorskega Čolna je junaški odgovor na kršenje londonske deklaracije od strani Anglije. "Neprimerjivo je nemško junaštvo ; in podjetje, kot je to, mora razveseliti in navdati z navdušenjem vsako nemško srce". DENAB SE LAHKO ODPO&LJE V STABO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BBZOJAVU. KLJUB TEMU, DA JE BILO V ATLANTSKEM OCEANU VSE POLNO ZAVEZNIŠKIH BOJNIH LADIJ, JE NEMŠKI PODMORSKI ČOLN NAPRAVIL 4,180 MILJ DOLGO POT TER SREČNO DOSPEL V PRI- STANIŠČE MESTA BALTIMORE. — SEBOJ JE PRIPELJAL VELIKO RAZNIH BARVIL TER NEKAJ POŠTE. — NAJVEČJI PODMORSKI ČOLN NA SVETU. — VOŽNJA. — V VELIKI NEVARNOSTI. Naslov velja: vsaka beseda 65 centov; zaradi natančnosti je treba upoštevati tudi hišno številko in zadnjo pošto, ako se ista ne nahaja v kraju. To svoto je dodati dnevnemu kurzu; manj od 50 kron ni mogoče poslati in ne več kakor 10,000 K. Brezžične posiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto. Natančno smo poizvedeli, da take posiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere in je mogoče dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan v 20 dneh. Zgodi se pa kaj lahko, da pošiljatev traje tudi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezzičnem brzojavu; denarja se ne more i z-g u b i t i pač pa je mogoča nitev, ako se urine kje kaka napaka. Kdor želi poslati na ta način denar v staro domovino, mora natančno napisati naslov in dodati: pofljo naj m po brsojavn. Baltimore, Md., 9. julija. — V groznem viharju je dospel nocoj ob deseti uri 15 minut pred tukajšnjo kara-tensko štacijo nemški podmorski čoln "Deutschland". Norfolk, Va., 9. julija. — Kljub temu, da je na Atlan-tiškem oceanu vse polno zavezniških bojnih ladij, se je posrečilo dospeti velikemu nemškemu podmorskemu čolnu "Deutschland" v Ameriko. Ameriški kapitan Fred Coke, ki je bil s svojim par-nikom "Relief" pri Cape Henry na straži, je zagledal ob dveh ponoči neko čudno laclijo, ki se je neprestano bližala. Vzel je v roke megafon in vprašal: — Kdo je? Katera ladija* — Nemški podmorski Čoln "Deutschland"! — se je glasil odgovor. Ko je dospel "Relief" do njega, je bilo na krovu podmorskega čolna kakih deset ali dvanajst mož. Na njem ni bilo nobene zastave. Kmalo zatem je prišel v bližino vlačilec "Thomas F. Timmins", ki je čakal pri Cape Henry že več kot dvanajst dni. Poveljnik vlačilnega čolna kapitan H. F. Hinsch se je zatem podal na nemški podmorski čoln in se dolgo časa posvetoval z njegovim kapitanom Kairigom. Nemški mornarji so šele tedaj razvili nemško zastavo. Hinsch je dobil natančno poročilo o potovanju in je takoj zatem poslal nemškemu poslaniku v Washington dolgo šifrirano brzojavko. Hinsch je pozneje izjavil, da je to šele začetek ter da bo prišlo v kratkem času veliko drugih podmorskih čolnov v New York, Norfolk, Baltimore itd. Hinsch je izjavil, da je prav zagotovo vedel, da bo prišel nemški podmorski čoln in da ga je vsled tega več kot dvanajst dni čakal. V mornariških krogih, posebno pa na tukajšnjem angleškem konzulatu je zavladalo veliko presenečenje in razburjenje. Angleži so bili namreč še pred kratkim prepričani, da je obsolutiio nemogoče kakemu nemškemu podmorskemu čolnu dospeti v Ameriko. Ker se je pa zadnje dni razširila po Ameriki govorica, da bo podmorski čoln vseeno prišel, so zastražile angleške bojne ladje skoraj ves severni del ameriške obali. Kapitan Kairig je opazil bojne ladje že v petek. Na njegovo povelje je začel pluti podmorski čoln pod vodo in je plul kakih sto milj. Ko so se dvignili, je bila že tema. Nahajali so se v bližini rta Hateras. Ker ni bilo nikjer nobene bojne ladje, so začeli pluti naravnost proti Virginia Capes. V soboto je bil podmorski čoln samo dve uri pod vodo. Vozili so se ob obrežju in se proti večeru približali svojemu cilju. Kapitan Kairig je rekel nekemu časnikarskemu poročevalcu: — Naša vožnja je bila uspešna; na poti smo imeli le malo sitnosti, neprilike pa nobene. Vreme je bilo zelo slabo. Ako je vihar le prehudo divjal, smo se morali potopiti, da nas niso valovi zanesli vstran. Ako je morje nemirno, je vožnja pod morsko površino zelo prijetna. Vsega skupaj smo se vozili šestnajst dni. Napravili smo 4,180 milj dolgo pot. 1,800 milj dolgo pot smo napravili pod vodo. Nadalje smo bili pod vodo v Severnem morju, da smo se ognili angleški mornarici. Tedaj je plulo nad nami kakih dvesto angleških bojnih ladij. Podmorski čoln je dolg 275 metrov in je največji na svetu. Pod vodo vozi z brzino 12 vozlov na uro. Baltimore, Md., 10. julija. — Deset minut po polnoči je dospel v tukajšnjo karatensko postajo nemški podmorski čoln "Deutschland". Novica se je razširila kot blisk po celem mestu. Henry Hilken, zastopnik Severonemškega Lloyda je rekel: — Nemški podmorski čoln ima na sebi samo barvila, medicine in nekaj pošte. To je potemtakem čisto navadna trgovska ladja. V Nemčijo bo odpeljal za $600,000 niklja in surovega gumija. Pristaniški kolek tor Ryan je izjavil včeraj, da ni dobil iz Washingtona še nobenih navodil ter da bodo Združene države najbrže smatrale "Deutschland" kot trgovsko ladjo. Podmorskega čolna ni poslala v Ameriko nemška vlada, pač pa neka nemška prekoatlantska družba, •a k gusmioDii [(ffiorenle Daily.) r ' OwMd PnMMkcd by m ■LOVEJQO PUBLIBHUKI 00. (a eorpootkn.) I1URK 8A¥8Pnt. President. LOUIS BENBDIK, tad Ooctlaadt of tbe eorpontlflB of above officers: Bocoogh ot T«k Olty. V. Y. celo leto »eljm list m Amwfto la Canada SS.00 pol leta«*UD eelo leto a* memto Now York— 4.00 pol lata as BMato Mew York- 2.00 Impo M TM Mo 4.B0 ■ m pol lote m 2.55 m . Četrt lota........ 1.70 -OLAS NARODA" Izhaja »aak daa IitotI nedelj ln praznikov. "G L A 8 N M O D i* (-Voice of tbe People") day orvt Sundays Holidays Babecriptloa yearly saOO. portpHa la priobteieJoL Dane* aal m blagovoli poBttatt m Mcaej Order, prl pieamuibl kraja naroblkor pro-sUno, da m nam tudi prejtaj* U* nsananl, da bltrejo naj- in poiUJatraai naxadtto ta naalov: "GLAS N&BODA" M Oartlandt Bt^__Now York City. Da se sporazumemo. V ur kom slovenskem svobodomiselnem in naprednem listu je bilo te dni dvoje nesmiselnih trditev : da je v Ameriki velik del Slo-veiirev, ki ne nahajajo v taki revščini kot Slovenci v stari domovini, ter da bo avstrijska vlada skrbela za Slovenec, ker so zanjo pretili svojo kri in zanjo vse žrtvovali. Vsakemu je jasno, da niso vsi ameriški Slovenci na dobrem stališču, da je med njimi veliko reve-žev in pomilovanja vrednih družin. Tudi za te se je treba zavzeti. tudi tem je treba pomagati. Visa k revež je potreben podpore, pa naj bo Slovenec, Nemec, Francoz, Italjau ali katerekoli narodnosti. Ni kdo ne bo rekel, da so vsi ameriški Nemci na dobrem stal;sču. Med njimi so reveži in bogatini ter taki, ki si z denarjem, katerega zaslužijo v enem dnevu, kupijo življenjske potrebščine za drugi dan. In kljub temu so poslali Nem-ei na stotisoče in stotisoče dolarjev v staro domovino. Zavedajo se namreč dejstva, da žive v starem kraju njihovi ljudje, ki so stokrat bolj potrebni podpore kot so jo potrebni Nemci v Ameriki. Slab« razmere je treba razsojati s st altera splošnosti. Kdor govori o bedi naroda, mora imeti v mislih ves narod, ne pa le nekaj posameznih slučajev. Ali more kdo med nami reči: — Ameriški Slovenci stradamo, ameriškim Slovencem preti nevarnost, il« bodo lakote pomrli. Ali zainore morda kdo reci, da ni zdaj v tem easu Slovencem v starem kraju prav čisto nič hudega. da imajo vsega dovolj za sproti in da niso potrebni pomoči? Pravijo nadalje, da si ljudje v starem kraju, ne bodo z vsem denarjem, ki ga zamorejo nabrati ameriški Slovenei. čisto nič na boljšem. je, da bi niti miljoni in mi-i ne zadostovali za pokritje \ sega, kaj jim je bilo odvzeto, res je. da jim nobena moč na svetu ne more vrniti in z denarjem po plačati onega, kar so izgubili v dveh letih. Res je, da ne moremo vsem revežem pomagati, neumna je pa trditev, da niti nekuterim ne moremo. Ako ne moremo drugega, sezi-dajmo in popravimo že vsaj eno samo primorsko vas, katero je porušila, vojna Pomagajmo že vsaj družinam, ki so brez očeta in podpore ter sesto-e iz uboge in bolne matere ter šestih ali sedmih nepreskrbljenih o trok. Vsi Slovenei v starem kraju so reveži, in ker vsem ne moremo pomagati, pomagajmo že vsaj onim. ki so med reveži največji reveži, so najbolj po- strija, je stvar sledeča: Med monarhistično vlado in med državljanom je približno tak pre-pad* kot je med delavcem in kapitalistom. Kapitalist izrablja do krvi svo je ga uslužbenca, vlada je izrabila do krvi svoje državljane Slovence. Delavec dela od rane mladosti, vsak dan od jutra do večera, črpa svoje moči in kupici kapitalistu bogastvo. Slovenci so delali za svojo vlado, plačevali so davke, in ko jih je vlada poklicala, so se odpravili ter prelili zanjo svojo kri. Sveta dolžnost kapitalista je skrbeti za delavca, kateri mu je vstva-ril bogastvo, kateri mu je dal na raz polago vse svoje moči in je pri delu zanj osivel in onemogel. Ali skrbi zanj 1 Povejte, rojaki! Ali je kje na svetu kaka oblast, ki bi se zavzela za delavca, kateri bi rekel: — Vsako delo, ki sem ga napravil. je zaznamovano z mojo krvjo. Zdaj sem star, izdelan in pohabljen. Po božjih in človeških postavah je gospodar, kateri je razpolagal z mojim življenjem, primo-ran skrbeti zame. Kdo bo izpolnil opravičene in pravične zahteve takega delavca? Naša vlada je pognala v smrt naše rojake. Šli so in^ pustili doma na tisoče sirot. In naj se zberejo vse slovenske mloye in sirote, ter naj se napotijo k dunajski vladi prosit pomoči, bodo ravnotoliko dosegle, kot bi dosegle vse slovenske žrtve apieri-skega kapitalizma, ako bi še trkat na vrata kapitalistov in bi zahtevale svoj zasluženi delež. Neumna je trditev, da bo avstrijska vlada pomagala slovenskim revežem, ker jim po postavah člove-čanstva mora pomagati. Ako se ni tedaj, ko jih je peha la v največje zlo in nesrečo, čisto nič zmenila za njihove prošnje, se bo toliko manj zmenila zanje, ko bo sama v največjem pomanjkanju. Tedaj, ko je morila naš narod, je imela vsega v izobilju. Ob sklepu miru ji bo vsega manjkalo, vsled Česar je nesmiselno trditi, da bo padla s prazne mize kaka drobtina Slovencem. J. T. rali garati še za manjšo plačo 'kakor smo dozdaj. Zato pa 'hočemo, da priznajo tudi unijo, kattera bo garantirala za naše zahteve. Da se razvidi, kako strahovito si prizadevajo kapitalisti uničiti št raj k, Dopisi Braddock, Pa. — Kar se dela tiče, je še precej dobro in delo se tudi precej lahko dobi. _ Dnevna plača cla navadnega delavca je 25 centov na uro. Pri Cairnegie Oo. so delavci večina za posljeni 12 ur na dan in zasluži delavec $3.00. — Na društvene mpolju še jako dobro napredujemo; samo v Brad-docku imamo tri podporna društva, ki spadajo k raznim Jedno-tam. — Obenem opozarjam člane društva sv. Barbare, da se prihodnje seje v polnem številu udeleže, ker imamo rešiti več važnih took. — Naznanjam tudi, da smo spre mili dne 19. junija vsem rojakom dobro znanega rojaka Jakoba Dauča na zadnji poti. Pokojnik je bil tih in priljubljen vsem tukajšnjim Sloveneem, kar priča, da so mu darovali lep venec v spomin. Bival je v Ameriki od otročjih let, sedaj ob njegovi smrti je bil star 30 let. Doma je bil iz Rakeka na Notranjskem. Tukaj zapušča ženo in enega otroka. — Dne 10. maja se je ponesrečil v Westinghouse napravah nam dobro znani rojaik Jernej Zagorc. Upam, da v kratkem okreva. — Josip KoSer, tajnik dr. sv. Barbare št. 32. Qgleeby, m. — Čudno se mi vidi, da je v tem za delavski svet1 pomembnem času tako malo ali pravzaprav nič dopisov iz Oglee-by; zato si štejem v dolžnost, da napišem par vrstic o naši naselbini oziroma o tukajšnjem štrajku. Kakor je že deloma znano, smo s 15. majem zaštrajkali v treh cement ovnah ter se organizirali American Federation of Labor. Kaka dva tedna so tovarne popolnoma ustavile obratovanje. Potem pa so začeli kompanist R. Frasser in njegovi privrženci silno reiklamo ali pjavzaprav lov na skebe; na vse kriplje so si priza-devali, da so dobili nerkoifko ske-bov, iki so povečini sami Angleži, da jim sedaj kurijo nekaj peči v tovarnah, samo zato, da se kadi iz dimnikov, hoteč nas s tem opla-šiti, da bi se vrnili k delu; toda mi št raj kar j i stojimo trdno ter se ne damo Še tako hitro o plašiti. Kompasi i ja nam sicer obeta dobro { L Naznanilo. Položaj centralnih držav je kritičen", pravi nemški list, toda Harden pravi, da je še vedno 30 ko-rov doma. Vsem našim rojakom sporočamo, da smo se preselili iz doseda-naj omenim se ta slučaj: Zadnji J njega mesta v mesto Detroit, Mich.; v eno najmodernejših in najbolj teden ano Slovenci^ kak* 15 P°Lvetočib mest cele Amerike. Detroit je napredno mesto - indnstri- številu, hoteli ustaviti nekega ... , . stavkokaza Angleža, ki je prišel Jalno m v zdravstvenem ozira daleč posvetu poznano. Zato trdno n-s kolom oborožen nam nasproti, pamo, da bomo iz tega mesta še bolje pomagali z našimi zaslovelimi Kakor besne zveri so planili iz za- zdravili rojakom po Ameriki kakor dosedaj. sede mad nas kompanist Frasser in Dosedanji vspehi naših zdravil so slehernemu dokazali svojo superintendent ter še nekaj dru- drago„eno v^nost v vsakovrstnih slučajih boleznij. Ozdraveli so gih privržencev. Začel se je bojni' ... . . „ , „ ... _ . „ . „ . ples po blatu in lužah, kateregalroJ®kl.T taklb slucajlh' k-»er ze niso vee uPal1 na Pomoe- KJer so P°" izid je bil, da so odnesli krvave skušali vse mogoče stvari brez vspeha, tam so naša zdravila storila nosove in superintendent je odšel čudežna dela — popolna ozdravljenja! Zato v tem slučaju zopet po-povrh tega še skoro docela v Ada-vdarjamo: Ako bolehate in iščete pomoči, potem se obrnite do naših m o vem kostnimi. Čuvaji in šerifi rdravil. čudili se boste njih veliki koristi. Zdravila za vse bolezni za , „ so streljali ter ugrabili izmed vr-' ... - . _ .. J , ... , . . ,Nemci ne sinemq misliti, da bodo veža našega prvoboritelja Antona moske m zenske' Paate 114 nas novi naslov m naslovite P™a na: oni zmožni kaj narediti. London, Anglija, 9. julija. — Iz Amsterdama poročajo, da piše "Frankfurter Zeitung": 44 Vsi vemo, da je naš položaj kritičen in zavedamo se tudi, da jc naša usoda odvisna od naših vodilnih krojjov. Velika odgovornost je na ramah našega štaba--" Iz Haaga poročajo, da je Maksi-miljan Harden, urednik "Zu-kunfta", ki je eden najznamenitejših žurnalistov na svetu, napisal v svojem listu: "Naši sovražniki so pripravlje-iiii. Tako smo tudi mi. Toda mi Zahrastnika. Obravnava se bo vršila pred okr. sodiščem v Ottawi; za dober izid iste bodo skrbeli naši organizatorji potom, svojega odvetnika. Interesantno pa je "zvedeti javnosti, da se menda še ni J. F. DOLENC, 18 Beard Ave., West, Detroit, Mich. ker ni našel stanovanja za' zasluži povprečno 120 do 125 oni zmozm Vsak izmed nas ve. da je Francija izčrpana in da bo primorana prejalislej skleniti mir; ako prej (nc, ko pride zima popolnoma gotovo. • do-t Mi imamo doma šo trideset ar- to 600 Nesreče pri kopanj n. Včeraj je v različnih kopališčih v New Yorku in okolici utonilo 6 oseb. Veliko jih je bilo pa v smrtni nevarnosti. ~ POZOR, SLOVENKE! Išeem služkinjo za pomagat! pri kuhi v kampi. Plača $20.00 na mesec in se ne oziram na to. če je tudi starejša ženska ali vdovica. Katero veseli, naj mi piše na naslov : John Troha, Box 88, Pickens, W. Va. (8-10—7) NAZNANILO IN PRIPOBO-ČILO. Cenjenim rojakom v Clevelan-da, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik culo, da bi se koonpanist osebno SV0->0 fužino. Sešel sem se z ro- larjev na štirinajst dni. Da je to madnih zborov in vsako le udeležil pretepa, oziroma da bide-^akl Jia ki so prišli sem- lepa plača, jc gotovo. Tak človek tisoč rekmtov". iarndrn, e nenavadnega za izucene- življtanje- v nevarnost, ka,kor pa klavca, kaj sele za navadnega da bi ubogemu delavcu in njegovi ^lavca. i!a»ikdo Si morda misli, deci privoščil le trohico kruha da stanovauiJe ze naJde' se lra več. — Kolikor mi je znano, se v mal° Tisti ^ Jako mo' Združenih državah producira o- Naval P1"^1 Prellitro krog 900 imiljonov sodov cementa boIJ nenadoma, da stanovanj ne na leto. v tukajšnjih cementov- morej° tar sProti »apraviti. Vze- nali pa le okrog 20 do 24 tisoč ao-!!° mesto v sv°je r(>ke vPra" dov na 24 ur. Vse rvim avgustom bodo v cementovnah, za«trajkajte ter.za^eh ^radltI najmodernejše hiše se organizirajte v unijo in zmaga!na cestne stroške m jih bodo dali nam bo vsem zasigurana! Ravno'novodošllm naseljencem na i-azpo-sedaj je najlepši čas za to; nedav-|laf° za cen0' kdor Pa bo ho" no se je izrazil sam kompanist na-ttel hvs0 kupiti, jo bo dobil na lah-pram meni, rekoč: "Now is the ka odplačila brez oderuških obre- par letrn napra prem ozon je in si j>o tem uravna svoje potrebe. Marsikateri trgovec nima 'kaj takega, pa mora ri-skirati svoje premoženje. Da niso vsi t. glasom "Cologne Volks-zcitung-enaročil vsem škofom. Vendar jih je precej, ki imajo nad odredijo v svojih Škofijah, da vse dobre plače. Znamenitosti v ?odo VS1 wtro(11 zadnjo nedeljo v meni, nicest time for aH business in the United States." Zato je tudi sedaj sti. Potem pa bomo imeli dovolj Detroitu veliko. Vseh ni mogoče popisati v kratkem dopisu, oblju-1 bimpa, da se bom kmalu ikaj oglasiti, ker vem, da marsikoga zanima zvedeti to in ono iz tega me-J sta. Kakor vse kaže, bo Detroit kmalu presikečil druga večja me-| sta in 'bo eden prvih za New Yot-J kom in CSiicagom. K temu bo pri- j pom ogel največ Ford. Že sedaj je skoro četrtina mesta odvisna od' juliju prejeli sv. obhajilo. Škofje sc bodo brezdvoma odzvali papeževemu naročilu. stanovanj za zmerne cene. Že I se- li jegovih naprav, pa že zopet gra-j di s svojim sinom, brefc vsake Rad bi iz:\ rdel za naslov svojega prijatelja .JOSIPA TiARIilŠ. Doma je iz Mereč pri Ilirski Bistrici. Nahaja se nekje v Clevelandu. Ohio. Prosim cenj. rojake, če kdo vc za njegov naslov. naj ga mi naznani. — Ludvik Vičič, Box S07, Glass-port, Pa. (10-11—7) najlepša prilika za štrajk, da si dai mesto najema vsakovrstne de- vsaj nekoliko zboljšamo naše de-lavske razmere. — Strajkarjem so se sedaj pridružile še žene. Obnašajo se dostojno in primeroma tudi hrabro; njih uspeh je docela lepši kakor pa naš. Vsa čast ženam! — J a vin osti naj bo tudi omenjeno glede tukajšnjega slov. sa-loonerja Franca Ženica, o katerem se je zadnji čas pisalo po časopisih, da simpatizira s skebi, oziroma, da nagovarja delavce k stav-kokaštvu ter da je slednjič neznano 'kam pobegnil. Omenjeni se je tzoper to obrekovanje pritožil ■na tukajšnji odbor unije, nakar se je v seji unije odredilo, da se ta zadeva potom šestih komitejev do prihodnje seje natančno preišče. Izid je bil da je bilo vse to le zahrbtno in škodoželjno obrekovanje ter da omenjeni ostane še nadalje zvest član unije, zakar se je že primeroma izkazal naklonjenega napram strajkarjem. — Naše društvo "Lilija" S. N. P. J. je na svoji zadnji seji 11. junija izobčilo člana Josipa Dornika na podlagi pravil, ker omenjeni, kljub opominov, ne neha skebati. Njegov brat Frank Domik, doma iz krškega okraja, je tudi opravljal de4o stavkokaza tukaj; slučaj pa je nanesel, da so ga štrajkarjji zalotili pri neki nepostavnostij nakar je bil aretiran ter kaznovan za nekaj desetakovr potem pa je neznano kam pobegnil. Toraj, so-drugi delavci, zapomnit« si tega človečeta, ako slučajno pridete z njim v dotiko, da m.u skažete čast, katera mu gre. Vsak zavede delavec ve, kaj je skeb, zato je vele-potrebno, da pride njegovo ime v javnost. Imamo še dva talka znanca, katera pa si bom prihodnjič privoščil. Toraj, rojaki, upoštevajte to ter ne hodite sedaj sem za delom. — S pozdravom Frank Prelesnik. Detroit, Mich. — Redek je kak dopis iz Detroita, Zanimivosti pa je veliko sporočati, ki bi zanimale vso slovensko javnost. Saj Detroit je postal središče vsega sveta, radi svojih avtomobilskih tovaren. Ford pa je kakor nekak kralj zavladal po Ameriki in potisnil druge denarne mogotce v ozadje. Ni nič čudnega, ako se tuintam več piše o Detroitu kakor kdaj prej. Malokatero mesto se lattko pohvali s takim silnim napredkom kakor Detroit. Dela se na vse pre-tege, delavcev primanjkuje na vseh kraj Hi. Plače so dobre, bolje kakor kjerkoli drugje. Zemlja je poskočila četvorno, kise so vredne desetkratnega denarja. Kdor torej ne bi bil ponosen na napredek, ki je prišel semkaj letošnjo pomlad in ki obeta ostati tukaj preeej dolgo! Nekaj pa je, kar plačo, nikakor pa nočejo priznati mi življenje novodoilim; stano-unije in 8urneg& dielavnjika. Mi j vanja se ne dobi, pa naj kdo pla-dobro vemo. da visoka plača je le(ča kolikor hoče. Marsikdo je pri-past za nas, mi vemo, da bi imeli Šel semkaj, dobil dobro delo, 20 do 25 dolarjev ker bo v najkrajšem času začelo z zidanjem in postavljanjem hiš. Na to pa že sedaj čaka sto in sto družin. In le srečen bode, kdor bo zlezel pod streho teli modernih hišic. To je še precej daleč in ne privoščim nikomur se nanje preveč zanašati. Kdo ve, kaka manipulacija in protežija bo vladala pri oddaji tek še v oblakih stoječih hišic, ki bodo najmoder-neje urejene, s primernim vrtom in drugimi primernimi pritiklina-mi. To bo nekaj takega kakor na ljubljanskem barju, ali kje že, kjer so tudi poskusili nekaj takega in se je prav dobro obneslo. Bil sem sam tamkaj in sem videl, da so 'bili domovi kakor mali paradiži. Keš je, da se delo dobi z Hočevar, malim trudom, vendar so tudi pri tem težave. Namreč, marsikdo hoče lepo delo, lahko in dobro plačano. Vse to združiti pod eno samo točko je včasih bo-lj težko. Vendar ikdor je zdrav in trden, se ne pritožuje čez delo. Delati se mora povsod, ako pa se dobro zasluži, se iže kaj potrpi. Najbolj znamenita je Fordova tovarna. Saj to tni samo tovarna, ampak je kar naravnost celo mesto. 12,000 ljudi dela v treh oddelkih, da, zadnje čase eelo 20,000. Dela se v treh oddelkih, tako da se delavstvo menja trikrat v 24 urah. Vsi delajo le 8 ur. Najmanjša plača je 5 d-olarjev na dan in seveda gredo plače za boljše delavce precej visoko nad 5 dolarjev. Poznam človeka, ki zasluži 8 dolarjev na dan. Je pa kakor »mladi medved, mišičast in hrte ost, da bi se ga človek kar ustrašil. Nikjer pa se toliko fizične sile ne rabi kakor ravno pri Fordu. Tain se dela kakor •na paro. Brez prestanka, brez odmora, le 15 minut se dobi odmora za lunč, drugače pa hajdi naprej. V tej tovarni se upajo v enem samem dnevu izvršiti 2,000 avtomobilov. za katere so dobili naročilo prej ta večer. Precej popolna tovarna, da pa ni vse zlato, kar se sveti, in da je precej bolezni zraven, to "bom enkrat pcfcneje pisal. Slovencev mi veliko in kar jih je, eden za drugega ne vedo. Vsak se vgnezdi, kjer dobi streho. Pred časom sem došli rojaki so na dobi em, delali so stalno in stanovanja so lahko dobili na poljudnem kraju za zmerno ceno, katero še danes imajo. Kar se pa sedanjih razmer tiče, bodisi stanovanja in hrane, je pa precej drago. Seveda so vsled tega plače razmeroma vi-soike, tako da nazadnje se vse lepo počasi zravna. Kdor si pa- življenje zna zmerno urediti, ima pa najlepše življenje tukaj. Delavske razmere so še precej dobro urejene in se dela največ 8 ali 9 ur. Ali sedaj, ko je vse "rush", se dela tudi 10 ali več ur. Seveda, da ae plača delo čez čas (over time) z namečkom, isto je umevno. Na ta [način ravno ne Škodujejo tiste ure druge Ikompanije, eno največjih tovarn sveta. Ta ne bo za avtomobile, ampak za poljedelske stroje, ki bodo prevračali brazde j celega sveta. Ti stroji bodo rav-1 nali zemljo, sadili, želi in kosili' brez vsake konjske pomoči in bodo obratovali desetkratno .množino dosedanjih strojev. Tovarna sama bo stala preko 8 milijonov! dolarjev. Delalo bo okrog 25,000 ljudi najrazličnejšega poklica. Tovarna bo stala 25 milj od Detroita, ker se pa Detroit razteza' v tisti kraj že sedaj 7 milj, bo1 Mr. FRANK MEH, kateri je pooblaščen pobirati naročnino na naš list, knjige in druge v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne potrdila vsled česar ga rojakom naj-topleje priporočamo. Upravništvo 11 Glas Naroda". «)CENIK KNJIG rt/ katere ima ▼ zalogi f SLOVENIC PUBLISHING CO 82 CORTLANDT ST NEW YORK N V MOLIT VZNIKI: kuialu ves svet spadal pod mesto.'Rajski glasovi, elegantni vez ■ Tako je videti, da se bo inosto zapono brez vseh ovir razvijalo. V to ima'Rajsk| Glasovi, v usnje vez. $1.20 Sv- Notburga lepo lego in vse druge prirodue ^J8^ Gla*ovi, v platno ves.—.45 ugodnosti. Za danes naj bo do- volj, pa prihodnjič kaj več. — J. POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Seattle, Wash. — Ker sem zad nji čas prejel več kot petdeset pi-| glede hoinesteadov v Wash- sem gieae nomesieaaov v w asn- Berilo prvo, vezano mgtonu, naznanjam tempotom Berilo drug0) vej5ano vsem onim, kateri si žele kos do- Cerkvena zgodovina bre zemlje zastonj, da bo na 27. Hitri računar julija letos Ooleville Indian Re- \Pesmarica, nagrobnlee servatiom, vsebujoča 750 tisoč Poljedelstvo akrov, odprta za naseljevanje. |Popolni nauk o iebela* Zemlja je rodovitna in iina precej j gtvu, vezan lepih dolin, katere so že napol iz- Postrežba bolnikom čiščene. Vsak se mora registrirati malo preje in prinesti s seboj prvi ali drugi državljanski papir. Registrirate se lahko v Spokane, Republic in Aineek. Za zemljevid in drage informacije pošljite en dolar, vam jih pošljem poštnine prosto. Pazite na moj oglas v G. N.! Revolucija na Portugalskem_.20 Srečolovee ,_.21 —.70 Strelec ^Jag _ "" —.20 Titanik Trojka, povest t—.50 Turki pred Dunajem —.35 251 V°jna na Balkanu, 13. svc*. $1.85 ' Zgodovina c. in k. pešpolka _ ^ "t. 17 ■ slikami .—.50 Zgodba o povišanju —J&Q 40 ZS0 imeli maščujejo nad Wilsonom s tem/ Amerikauci vedno odprta vrata. •Japonska 'bi sicer 'lahko sama Slovens ko N ® kmtoliilro =0 ZA ZEIHNJENE DR2AVE SEVERNE AMERIKE Sedež: FOREST CITY. PA » dmm 21. juMuja 1002 v driavi PmiujWmI« da bodo oddali svoje glasove za njegove politične nasprotnike. Ta list in par njegovih vrstnikov, 'ki so vsi last ameriških kapitalistov, ki imajo v Mehiki velike interese, ali pa, ki so pod vplivom teh (kapitalistov, zahtevajo na vsa'k način vojno, da se bodo potem, ako bi Združene države o-svojile Mehiko, povečali njihovi dobički. Pri tem pa ne pomislijo, da bi vsled povečanja njihovih interesov padlo več tisoč mladih življenj. Skoro ni dvoma, da se bodo mehiški zapletljaji mirnim p »toni rešili, kar je vsekakor v prvi vrsti ki .. . ..... i zashoga predsednika Wilsona po vrsti. Število zdravic je veliko. • ,, - .. , je -dal CarrausEi razumeti, ti jami, kjer bo poiknial vejats vzdržavala mir na Daljnem vzhodu, toda to noče, ker se boji, da jo ne bi potem druge države pričele kaj sumiti; na sumu nas imajo izlasti Kitajci. "Japonska je vesela vsake sile, ki hoče delovati na tlo, da bo na Daljnem vzhodu mir in da se 'bo razvijali v trsrovskem oziru. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 05 WUlock, Pa. I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547. Forest City, Pl II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835. Bock Springs, Wye. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City. Pa. Blagajnik: MABTIN MUHIČ, Box 537. Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP SSAIjAR, 1004 North Chicago St., Joliet, HL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN JVEC. 800 Chicago St. Joliet, 111 NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St. Pittsburgh. Pa. I. nadzornik: JOHN TORNlC, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PA.VLOVČIČ, Box 705, Conemaugb, Pa. IIL Dtdtornlk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland. Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72. East Mineral, I. prrotnlk: MABTIN STEFANCiC. Box 78, Franklin, Kans. XL porotnik: MIHAEL« KLOPClC, 52g Davson Ave., R. F. D. 1, Greenfield. Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11%, Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Brought on. Pa. II. upravnik: PAVEL. OBBGGAB, Box 402, Witt, IIL Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Fort ft Otr, Penna. Društveno glasilo: "G LA S NARODA". Industrija — imunicijska —. ki je bila zadnjih dvanajst ali pet-' uajst mesecev najbolj dobičk«-' nosna, je pričela nekoliko pojemati. Nek angleški munrcijski tovar-iiiar je že pred dvema mesecema namignil ameriškim izdelovalcem streljiva, da ima zdaj Anglija ž»' sama toliko tovarn dotna in v svojih kolonijah, da ji ne bo treba več naročati streljiva iz Amerike, * • ~y , . i-, -i- i poleg tega, bo paše la'liko s svojim * 'Z®V,a! strel j i vom nakladala zavezniko. Velikanska naročila so dobili Amerikauci iz Francije, Anglije, Rusije in Italije, toda kot zdaj izgleda, naročil niso ponovili. Municijska industrija bo pričela že zdaj. tekom vojne, umirati, ne pa šele potem, ko l>o konec vojne, kajti zavezniške države so zdaj že toliko organizirale svoje industrije, da lahko doma izdelujejo streljivo, katerega potrebu- po kitajskem ozemlju. To so bile le ambicije nekaterih starokopit-nežev. Japonska je zato osvojila Korejo in si prisvfojila železniške kraje v Mandžuriji, ker bi bil sir cer ogrožan njen obstoj. "Svet ne misli, da je predsednika Wilsona mehiška politika o-svojiti Mehiko, kljub teimi, da so Združene države v prejšnjem stoletju osvojilfe velik del Mehike. "Prepričan sem, da -cel svet rai'ume politiko Japonske napraan Kitajski. Mi smo vedmo le za to, da ne bo nilkdar .pretila kaka vojna nevarnost na tej strani zemlje. "Povejte Amerikancem, da mi srčno pozdravljamo njihovo trgovsko aktivnost v Kitajski." Ta, korespondent poroča, da je japonsko ljudstvio navdušeno pozdravilo rusko-japonsko Zavezo. Zaveza ima tudi ta p^meii, da se je s tem končalo dolgotrajno sovraštvo med Japonsko in Rusijo, kar je tudi povzročilo rusko-japonsko vojno, ki je veliko pri poinogla Japonski, da se je opomogla na tako visoko stopnjo v vsakem oziru. Piotein ihočejo pa s tem tudi preprečiti, da ne bi imela Nemčija na Daljnem vzhodu prevelikega vpliva in prevelikega trgovskega' poli j a. Japonsko časopisje piše v sledečem smislu: "Aniglija, Francija, Rusija in Japonska, združene skupaj, bodo popolnoma lahko zatrle vse nemške intrige in pohlep po svetovni nadvladi." Domneva se, da je Zaveza sklenjena za deset let. Tozadevna pogajanja su se pričela vršiti že pred par meseci, toda dozdaj je bilo vse še tajno. Prijateljski odnosa j i med Rusijo in Japonsko so nastali šele tekom drugega leta sedajne vojne, »kajti Japonska je zakladala Rusijo z munrcyo in z vsemi potrebščinami. Kolikor se ta Zaveza tiče Združenih držav, skoro popolnoma gotovo ne bo nikake izpremembe, kajti — kot se je jarazil minister-ski predsednik Okorna — nima ta Zaveza namena kratiti interesov Amerikancev. Angliilrt pantik potopljen. London, Anglija, 7. julija. — Potopil se je angleški paroik 'Gan-net bil je neoboroxen. — Kaj je povzročilo potop, tešem Cherokee, Kans.: Frank Reilanlk. Columbus, Kana.: Joe Knafelc. Franklin. Kana.: Frank Leakovea. Froct^ae, Kans. ia efeaUca: Fraak Kernc ln Rok Firm. Kansas City, Kans.: Peter Schnallar. ' Mineral. Kans.: John Stale. Ringo, Kans.: Mike Pencil. KitzmiUer, Md. in okolica: Frank Vodopivec. Calumet, Ml eh. te akallems Pa val Shaltz, M. F. Kobe in Martin Rade. ManiaUqoe, Mick. la »smjtz Kotslan. So. Ranče. Mick. te efceHaa: ML (J. Likorlch. Chisfaolm, Mina.: K. Zgono te Jsaofe Petrich. Duluth, Minn.: Joseph Bharaboa. Ely. M bin. te okolica: Ivan Goal«, M. U Kapsh. Jo«. J. Peabel ln Loola VL Pernlek Ereleth, Minn.: Jurij Kotsa. Gilbert, Minn, in okolic*: L. VeaaL Hibblnr. Mina.: Ivan Ponša Kitzvilie, Minn.: Josip Adamlch. Maahwaok, Minn.: Ueu. Mauna-New Duluth. Minn.: John Jerlna. Virginia. Minn.: Frank HrovaUch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlaa. Klein. Mont: Gregor Zooec. Great Falls, Mont.: Math. Urlcti. Bed Lodge, Mont.: Joseph Jeraj. Roundup. Mont: TomaŽ Pa o lin. Gowanda, N. X.: Karl SternlSa. Little Falls, N. ¥.: Frank Gregor ka. Cleveland. Ohio: Frank Sakaer, J. MarlnClC, Chas. Kar linger. Jakob Res. jejo. Strokovnjaki prerokujejo, da se to še ne bo mogoče poznalo tekom tega meseca, pae pa popolnoma nik, John Prostor ln Frank Meh. gtotovo v oktobru ali pa že v sep- Barberton. O. te okolica: Math Kra tembru. Bethlehem Steel Co. je menda edina, iki "ma še toliko naročil, da jih še ne bo mogla iz vršit i v teku kratkega časa. Du Pont družba je pred par tedni že odslovila 3,ošiljatve, naj ee pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani flanov ee ne bode oziralo. Društveno glasilo:"GLAS NAHOD*' Sv. Marije Vnebovzetje, štev. 103, CoUinwood, O. ; Suspendirane: Martinjak Frcnca fc>9. 18231, 500, 26; Vinšek ? Marija 79, 14186. 1000, 31; Hafner Hermina 88, 15822, 500. 24; Za-J .plata Zofija 85, 15123, 500, 27. I Z URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE. PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH. Sv. Alojzija, štev. 57, Export, Pa. Zopet sprejet: Lauš Nikolaj 92, 18319, 500, 23. Sv. Jezus Prijatelj Malenih, štev. 68, Monessen, Pa. Zopet sprejeti: Car Tomo 81, 1401S, 1000. 30; PaviiČ Tomo, 88, 16372, 1000. 25. Pristopil: Kazimir Smok 95, 1S529, 1000, 21. Zvon, štev. 70, Chicago, HI. Suspendiran: Louis Steblaj 81. 12H01. 500, 29. Sv. Janeza Krstnika, štev. 75, Cannonsburg, Pa. Suspendiran: Adolf Tomšič 90, 150-11, 500, 22. Sv. Jožefa, štev. 76, Oregon City, Oregon. Zopet sprejet: Frank Muren 94, 15163, 500, 18. Sv. Rešnjagc Telesa, štev. 77, Crabb Tree, Pa. Pristopili: Louis Fink 95, 18r>37, 500, 21; Frank Peruisek 84, 18538, 500. 27. Zop«'t sprejet: Josip Globokar 81. 7794, 1000. 26. Suspendirani: Ljubo Mrgolovicli 88, 178:J0. 1000. 26; Vinko Gr-denich 95, 18256, 1000. 20. Sv. Jerneja, štev. 81, Aurora, HI. Pristopili: Josip Fereneek 81, 18544, 500, 35; Vincenc Suster-sich 88, 18545, 500. 28. „ Sv. Janeza Krstnika, štev. 82, Sheboygan, Wis. Prestopili k Iruštvu sv. P. in P. štv. 66, v Joliet, 111.: Josip Meznarsich 75, 6654, 1000, .32; Katarina Mcznarsich 76, 14836, 1000, 35. Sv. Andreja, štev. 84, Trinidad, Colo. Pristopil: John Turkovich 87. 18546, 1000, 29. Suspendirani: Malovec Anton 95, 17536, 1000. 18; Tomhaizer Rudolf 70, 1681^. 1000. 43. Prestopil k društvu sv. Jožefa štv. 21. Denver, Colo.: Frank Marset, 66. 11676, 1000, 43. Sv. Jožefa, štev. 85, Aurora, Minn. Pristopil: Frank Jeratovic, 88, 18548, 1000, 28. Sv. Mihaela, štev. 88, Roundup, Montr Zopet sprejet: Bajde Josip 81, 76S7, 1000, 27. Sv. Jožefa, štev. 89, Govanda, N. Y. Prestopil k društvu sv. Antona štv. 108, Youugstowu, Ohio: Jskob Gnezda, 88, 18030, 500. 27; Ivana Gnezda 98, 18351, 500, 17. Pristopili: Korbar Joseph 96, 18539, 1000, 20; Korbar John 94 18540, 1000, 22. Zopet sprejet: Pust John 74, 15552, 500, 36. Sv. Vitesi Mihaela, štev. 92, Rockdale, HI. Suspendiran: TomaŽ Kuhel 82, 14938, 1000, 30. Sv. Roka, štev. 04, Wankegan, H. Suspendiran: Birtič Anton 94, 16679, 1000, 19. * Sv. Frančiška, štev. 99, Moon Rnn, Pa. Zopet sprejeti: Gorsin John, 82, 6386, 500, 25; Goršin Mar\^ 85, 9106, 500, 22. Suspendirani: A mb rožic h Jacob 88, 13620, 1000, 22; Lustrik John 77, 13239. 1000, 33; Debevc Frank 68, 2001, 1000, 36; Debevc Jera 79. 9090. 500, 27. Prestopili k društvu sv. Janeza Krstnika štv. 37, Cleveland, O.: Paul Koreucan 71, 2026. 1000, 31; Uršula Korenčan 70, 9114, 500, 36. • Sv. Matere Boftje Kann., štev. 100, Monougah, W. Va. Suspendiran Anion Maljevac 93, 17650, 1000, 21. - Sv. Martina, štev. 105, Butte, Mont. Zopet sprejeti: Perjon Stefan 80, 860, 1000, 22; Perjon Katarina 84, 8313, 500, 22. Suspendirani; Foiiik Kari 86, 17651, 1000, 28; Jefnick Nick 82. 14671, 500, 29. Sv. Janeza Krstnika, štev. 106, Davis, W. Va. Zopet sprejet: Frank Svigel 94. 18276, 1000, 21. Prestopil k društvu sv, Janeza Krstnika, štv. 37, Cleveland. 0.: Joseph Srn el 91, 15860. 1000," 21. Prestopil k društvu sv. Janeza Krstnika štv. 71, Collinwood, O.: Anton Žigman 90, 17794. 1000. 24. ,' Duluthski Slovan, štev. 107, Duluth, Minn Zopet sprejet: J. C. Smoley 73, 18099, 500, 42. Sv. Antona-, štev. 108, Youngston, O. Zopet sprejeti: Ignac Logar 84, 7475. 1000. 23; Miha Jerina Sn. 13771, 500, 27; Anton Pišler 89, 10407, 500. 19. Sv. Marije Trsatske, štev. 109, Keewatin, Minn. Suspendirani: Frank Pribauieh 72. 15020, 1000, 40; Tonv Siro-la 88. 18311, 1000, 27. Sv. Frančiška, štev. 110, McKinley, Minn. Zopet sprejeti: Frank Bartovich 80. 16629. 1000, 32; Marv Bar-tovieh 85, 16792, 1000, 27. Sv. Jurja, štev. Ill, Leadville, Colo. Prestopili k društvu sv. Barbare štv. 47. Aspen, Colo.: Martin Oblak 89. 17951, 1000. 26; Matevž Oblak 76, 3224, 1000, 29; Johana Oblak 85, 9682, 500, 22. Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Zopet sprejeti: Mršnik Anton 85, 17263. 500. 28; Petric John «7, 17486, 500, 26; Žitnik John 87. 17480. 500, 27. Suspendirani: Dejak Matija 98, 18065, 1000, 17; Kapsh Matija 98, 17777, 1000, 16, Vujčie John 88. 17490, 1000, 26. Sv. Štefana, štev. 117, S&rtell, Minn. Suspendirani: Frank Zakrajšek 93. 17998. 1000. 22. Sv. Jurja, štev. 118, Cokedale, Colo. Suspendiran: Anton Ružie 74, 17956, 1000. 42. GEO. L. BROZICH, tajnik. OPOMBA: Poleg članovega iinena navedene številke značijo: Prva leto rojstva, druga certifikatno številko, tretja zavarovalno svoto, četrta razred. Kako je zdaj v Nemčiji, Ko se je S. S. MeClure, ameriški časnikar, vrnil iz Evrope, je napisal o razmerah v Nemčiji, kakršne je videl dne 26. aprila, sledeče stavke: "Hra ne sicer ni bilo na izbiro, vendar dovolj; edino, kar je Nemce skrbelo je bila letina, katere ne more nihče prerokovati. Zaloge mleka so za 40 odstotkov manjše kot so bile v normalnih časih. — Krav-mlekaric imajo sicer samo za 5 odstotkov manj kot prej, toda zdaj ne morejo dati kravam take hrane, kajti do pred vojno so der bivali iz drugih dežel umetna hranila, ki so imela v sebi mnogo mlečnih snovi, in vsled tega so bile krave tudi bolj molzne. Nemško ljudstvo je zdaj veliko bolj zdravo kot je bilo pred vojno; opažati je tudi. da otroci veliko manj mro kot so". Tako je opisal razmere v Nemčiji omenjeni časnikar; namreč razmere kakršne so obstojale v mesecu aprilu. Dne 25. junija je nemški hranilni minister Batoeki rekel, da še ni govora o kaki preteči lakoti in da so preiskave dognale, da se nahaja nemško ljudstvo v zelo dobrem zdravstvenem stanju. Zadnje poročilo, tikajoče se splošne situacije v Nemčiji, je bilo pri-občeno v londonskem "Timesu", dne 22. junija. V naslednjem navajamo . par odstavkov iz dotičnega poročila, ki je gotovo zanesljivo: "Zanimiv opis sedanjih razmer v Nemčiji in sedanjem nemškem mnenju je nam podal ne£do, ki »je ravnokar prišel iz sovražne dežele, v kateri je bival tekom cele sedanje vojne. Op pravi, da je med nemškim narodom ravnotako navdušenje kot je bilo leta 1914, ko so bili nemški fantje in možje pozvani k orožju. Semintja se sliši kako mrmranje in izražanje t nezadovoljnosti, toda v ljudstvu je še ravnoisti ponos in globoka vera, da bo končna zmaga nemška. V Nemčiji je bilo več nezadovoljnosti glede hrane v mesecu februarju kot je pa danes. V omenjenem mescu je bilo največ točenja in resnica je, da je prišlo do par nemirov. Toda večina poročil o velikih nemirih niso resnični!, kot pravi dotičnik. Ta poročila so pa nastala takole Gotove dfii se ni dobilo v Nemčij nekaterih stvari« kot naprimer Sladkorja, mesa ali moke, toda po tem so jih zopet dobili Ko se je dilo brez vpitja in prerivanja, vsled česar je morala tudi policija posredovati, toda to vendar nima uikakega demonstracijskega značaja, temveč je le samoobsebi razumen pojav. Ljudsko mnenje je, da potop 'Lusitanije" ni za odobravati, temveč za grajati, toda vsi so pa enoglasno zoper vlado, ker noče več nadaljevati vojevanja s podmorskimi čolni. Mnenje je. da je Nemčija popolnoma opravičena poslužiti se podmorskih čolnov, kajti Anglija ima toliko vsakovrstnih postavnih in nepostavuih sredstev, s katerimi kljubuje Nemčiji, toraj bi se tudi Nemčija smela. Angleško blokado smatrajo v Nemčiji za brutalno in za neeivi-izirano. V očeh nemškega naroda so moštva na nemških podmorskih čolnih največji junaki, katere postav Ijajo nemški mladini za vzgled. Sovraštvo proti Angliji je rav-notako kot je bilo od pričetka. Smrt Lorda Kitchenerja je napravila v vseh nemških krogih veliko veselje in zadovoljstvo, kajti malone vsak Nemec je prepričan, da je "Hampshire" potopil nemški podmorski čoln. Zazdaj je nemško ljudstvo še vedno tako vdano nemški vladi in armadi kot je Jbile vedno". ELIJA KRMPOTIČ PR I C A. H. H. von Schlicku, tovarnarju Bolgarskega Krvnega Čaja, kateri je s stotisoči bolnikov v stalni zvezi, in dobiva dannadan cele kupe zahvalnih pisem od onih, katerim je Bolgarski Krvni Čaj povrnil zdravje, je pisal naš rojak Elija Krmpotič, P. O. Box 133, IŽonald, "Vfrash. sledeče: Pošljite mi se tri škatlje Bolgarskega Krvnega Čaja, ker sem se prepričal, da to zdravilo iz-vantedno dobro deluje na človeški sestav in ga vsakemu toplo priporočam Lahko rečem, da je vsakemu pripomogel, komur sem ga dal." Eno veliko skatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja pet mescev, pofilje za 1 dolar kamorkoli: FITtiStJfcQHr PA. Ako želite počiljatev reč. ene m aom ^ v priznani prvi poljedelski državi Amerike v državi Missouri. Imam še nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja zadnja ponudba, da morete dobiti te zdolej navedene kose zemlje za posebno nizko ceno. Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na sveto lepše trtje, ki je bolj zdravo in polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAfiE. Našel boš tukaj polje, ki ga ni nikjer na svetu lepSe-ga; vrtove, zelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto katerikoli države v Ameriki Našel boš vsakovrstno sadje, ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem. Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje ter tudi vsakovrstno sočivje, kar si ga sploh kdaj jedel. Videl boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol je sajen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali 6,000 galonov kosmulje (goosberry). Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu in de-lelo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine. ČE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DcZELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENt KOS -TVOJ ZASTONJ. Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter sole, eno do dve milji narazen. Ako te zanima cerkev, na.sel jo boš katoliško prav v bližini. Našel boš vse, pote in se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tu-, kaj tako dobri kot kjerkoli drugje. Videl boš: da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko različnih rastlin z vspehom prideluje, kakor v tukajšnjih krajih. * Pronašel boš, da vedo oni ljudje, ki fe dežele nikdar videli niso, povedati o suši in bolezni, prebivalci teh krajev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave f kot kjerkoli na svetu. Prepričal se bas, da imamo izvrstno pitno vodo. Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj. lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega ne dobiš nikjer. PRIDI ZDAJ IN P06LEJ KAJ PRIDELOJEMO. FRANK ORAM, NAYLOR, MO. POSEBNE PONUDBE SO: 40 akrov ravnine, izsekan gozd, en aker izdilčen. aker $25.00. 80 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $25. 120 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čist, aken po 123.00. 200 akrov ravnine, gozd Izsekan, aker po $24.00. 160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, 5 akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00. •Vso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v najem ter plačam po $5.00 od akra. Imam valovite kmetije, deloma čist svet s hišami od flO.OO do $30.00 aker. jVsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam deset let časa za izplačati z 5 ali 6% obresti z garancijo, da se svet čisti. JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU M PRIPRAVIM ZAORATI ZA $7.00 DO $10,00 PO AKRU. Vse navedena ponudbe so poleg Slovencev, šol in železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dabi 160 dims različnega sadja m 500 trt zastonj. Vsak izvežban čebelar dobi 10 panjev čebel ped obvezo da da meni junija polovico meda kot popolno plačo. GRAM, Naylor. GiiAS NAfcODX, 10. frUIi. 1916. M i a a. Spisal A. P. Kola Pri hišnih durih se je Carlutti poslovil, rekoč, da jo poseti pod večer, ker ima sedaj nujne opravke. — Ona se je nasmehnila in nasmehnil se je tudi on. kakor se na- sraeime človek v spanju. Marte zopet ni bilo doma, ko se (Nadaljevanje). XX. Carlutti je imel veliko premo- j*. Mina vrnida od kosila, in v so-ž^irje, da*i je bil rodom bene^ii ba-h je bilo pralno; temota je via Slovene«. V raznih tnestih si je dala v stanovanju. Mina je sedla zidal mogorne palače, v katerih je !ia d i-van, se igrala s solnčnikom stanovala najvišja vojaška in ci- ki zehala. Zahrepenela je silno po vil na gospoda. Stanarina saiua mu ženski družbi. Spomnila se je svo-j«- prinašala lepe dohodke, vendar!je dobre prijateljice Pučanove in jo je neprestano zviševal. Lju- .sklenila je, da jo obiSče. Popra-dj«-, katerim je zkial hiše, so mu'vila si jr obleko in se napotila ostajali dolžni, vsled česar je imel proti predmestju. T" svoje terjatve vknjizene, kar mu je zopet donasalo lepe dobičke. Mnogo delavcev je imel uslužbe- Sla je počasi. Iz nekaterih delavnic so prihajali že deiavci, zakajeni in s poveaenim telesom, pu mh, med njuni tudi nekaj tehni- ^eči iz kratkih pip. kov, katere vse pa je slabo plačeval. Delavci, v pretežni večini Italijani, so hranili svoj zaslužek pri njem in od tega denarja je dobivaj obresti od denarnih zavodov, ''Kakšno je to življenje?" je mislila, opazujoča ta izžeta telesa in vi sedeča se, da se je sama izne-bila tega trpljenja. Spomnila se je na Treba rja in mrzlo je gledala katere so ostale njemu. Imel je tu-jpo ljudeh, ki so imeli Še mo»kre lase Ln nanovo surovo počesane; Pučanova je stanovala v veliki starinski hiši s staromodnimi slikarijami. Po nizki, plesnjivi veži, di nekaj gra*-in, ki jih je pridobil na ta način popolnoma zastonj, da je zemljišča drago razprodal zemlje lačnim kmetom, tali... da so mu ostali gozdovi in kjer je bil zid nmker, se je prišlo »raSrine k<* liii dobiček. Za M«>|i| kanienrto dvorišče. V sredini je stavbe je imel torej le« v last- dvorišča je bil napravljen velik duh gozdovih na razpolago in jej lijak, kamor so stranke, stauujo-n a prav il v njih dve žagi. ki >o re-jč-e v hiši, izlivale pomije. Med kazale neprestano ogromna debla men jem je poganjala trava, kar in dan. Poleg VMp je bil ud je bilo za egtetieao oko močno ža-nekaterih akcijskili, pri katerih Jjivo. Iz tepa dvorišča so vodile mu je vloženi denar obrestoval lesene, navpične stopniee na dolg dokaj visoko. i hodnik, na katerega železni ograji Njegov oče je začetkoma hodil se je sušilo perilo. Tu je imela po svetu kot navadni stavbui iu Pučanova v najemu precej obsež-zidarski delavec, dokler «i ni pri-{no ^anovanje in zapuščen vrt za skoparil toliko, da je stopil na hišo. lastne noge m poizkušal produk-j Pučanova je bila doma, ležala cijo produkcijo spraviti podse. To je na postelji in kadila cigareto. *e mu ni posrečilo, ker je bilo nje- Ko je vstopila Mina. je Pučanova pm premoženje skromno. Imelvstala in odložila cigareto na pe-je navadno tri do j>et delavcev v' peluik, ki je stal na nočni omari-svoji slu/bi in je prevzem-1 zida- ei. V sobi je vladal pust vzduh. vo majhnih hiš na deželi; ko je p0 zidu je bilo obešeno vse polno naposled v*l.V zeh lniel1 ka'ko sllko v eele koščke na usta, jih izžemala in se je pod m^o kakor slučajno in nato močno grizla, j dotikal njenih nog, kar vse je Pu- 44Ah — nič!" je odvrnila Mnia^anovo zelo zabavaio. v zadregi In pričela z žličico mešati čokolado. "Torej — vse v redu?" je pri- min, mu jih napravim, kolikor zahteva, po sledečih cenah: 6 razglednic dveh vrst za 25^. ■ ma- • -um Potem lahko napravim 4 različne Mina je opazila to igro m bila v, ... ,T . je huda na Pučanovo. Toda, ker ^ V 10Xl2: Na1em sh" - . ----- -------„ - . iJje poznala Pučanovo kot žensko, kl Je Xldeil ^trajnost cerkve, na obh ko in pijačo. Pred dobrimi lo "Veš, zahotelo se mi je po(pomnila zopet Pučanova, lioteč se ki se rada nor-uje je privoščila b ri se je vrnil kot bogat mož. |tel,i!" šaliti z njo, videča, da Mina' skriv-j^^^ TOalo blama^0, v katero je O postajiku njfgovi^ga bogastva, Vzela je ponudeno cigareto in nostno pogleduje čez njena rame- silil sam Hotela ju je pustiti sama in zato se je poslovila. iro- m> ne med ljudmi širile čudne go- vžigalice ter si zapailila. vorice. Naposled je prišlo malo "Saj dovoliš!" vpraša svetlobe v to temno zadevo. De- nično, lavei, ki so se j»ozneje selili z jugaj "Tebi seveda, ampak ^mo te-na sever, kjer so iskali za*dužka bi!" je dovolila s prav takim na-in kruha, so pripovedovali, da je glasom Pučanova. Carlutti hranil svojim delavcem J Pripovedovali sta si vse možne prihranke več let in ko je bila že-1 dogodke. Vsaka je hotela pove-lezniea gotova ter je prišel čas iz- dati vse in tako sta včasih govo-plačevati te prihranke, je čez noč rili obe hkra/tu ter končno buŠili izginil. Dv iavei so «ja zasledovali v smeh. zaman, zakaj Carlutti je bil Že za| "Torej pu*ti me. da se izklepe-raejo. Oblasti, do katerih so se dc- čem!" je rekla Mina. lavei obrnili, se niso -brigale za za-j "Toda tudi ti dovoli meni kak-devo in so nekatere sitneže kot ne- šno pavzo!" mirneže »n hujtškače celo zaprle.j "Ah, tebi je tako lepo, a meni Nek tuj delavce je po letih vse to tako 'grdo!" pripovedoval na delavskem sho- " Ali nisi srečna s Karinom ?" du; Carlutti ga je tožil in oblast "Srečna? Kaj se to pravi! je delavca kot tujca naposled za- Imam ga rada, toda on je prevelik prla kn izgnala. jomahljivec. Več moškega in manj Tako pa je vse kakor hočem jaz in to mi ne ugaja. Mož mora biti bolj (odločeui. več volje in moči mora tako »meti. Včasih ga hudo dražim, da j ga razjezim, toda doesedaj se mi ta nakana še ni posrečila." je premikal ob njeni strani. Ker "Čudne pojme imaš. Mislim, da je bil zelo sit in je le težko dihal, f je Karin dober mož. Čakaj, hočem je bil povitem brezmiseln in ni ni-'te o priliki zatoziti!" česar razumel o ženskih modnih' Pučanova se je tej grožnji sine- •--------—. ^ moškega Ko sta se Carlutti in Mina vra-(ljubezni bi rada pri njem. eala iz restavracije, kjer sta za-' užila obed, je rekla Mina: 4'Pojdiva na ono stran reke in v drevored. Ob vodi je lepo!" On je molčal in mehanično se'nakana še ni posrečila.5 toaletah, ki so se šopirile v izlož bah in o katerih je Mina celo pot čebljala. Ko sta pasirala široko ulico, jala od srea. 44 In tebi?" 4 4 No, Carlutti ni slab človek, v j toda moti me to, da nisem z njim kateri je stanovala pozimi ločena1 poročeaia. Zelo rada bi to. Včasih Carlutti jeva žena, se je on nehote'mislim o tem in postanem žalost o*zrl na okna prvega nadstropja.1 na. Potem pa tista pravda. Veš, Pri tem «« mu je zazdelo, da se je s svojo ženo se pravda še sedaj, nekdo hitro obrnil proč in zdelo Kakor mi je pravil, je res grdo *e mu je, da so se v soknčnem ble-'delala z njim. Vedno je bila hiša sku zasvetili naočniki. Korakal je'polna oficirjev in ou sovraži ar-pmseui miren dalje in ko je bila rnado. Enkrat jo je zalezel z ne Mina ž«j skoraj doma, mu je na-'kim lajtnantom. Jaz ga vedno enkrat prešinila hudobna misel1 prosim, naj se .poravna e ženo in glavo. I ji plača odškodnino. On pa se "Kdo je bil to?" se je vprašal brani. Pravi, čemu bom še plače- in se spomnil, da je bilo tisto ok no drugo skoneema hiše. Postalo mu je neznosno vroče in hotel je nazaj, toda poleg s« toda storil je ,to iahko. če-stol. Mimogrede je opacaovala bi-[prav smatral Mino za vlačugo ljardiiste, ki so se na široko razko- nesramno žensko, račevali, opiraii na palice in ne- Pri vratjh 8e je Mini pridružil rodno naslanjajoč se na biljard,jmlad še povsem gol in vit- tiho igrali. 1 44 Nič čudnih besedi nimam, draga Mina!" je nadaljevala Pu- Mina, da vas zopet vidim!" je č an ova, s slastjo pijoča zadnje o-! »vskliknil in jo lovil z desnico, stanke kave. "Če imaš kravico,| <asi je tvrdka nova, vendar pa ao ustanovitelji Iste znani rojakom Sirom Amerike že mnogo let. Priporoamo se za naknp zlatnine, srebrnine, žepnih in stenskih ur, L t. d. Pri nas bode vsaka ura, predno se jo da iz rok, natančno regulirana in pre-iskušena. Posebna 201etna praksa t popravi ur in zlatnine v starem kraju in Ameriki. Priznanja in pohvalo imamo ne samo od rojakov, temveč tudi od drngorodcev. Ne bomo se bahali, temveč prinesite aH poSliite pokvarjeno uro, zlatnino ali grafofon, ter se prepričajte. Nasa posebnost je novi' govorilni stroii ali grafofoni, pri katerih ni potreba menjati igle, nadalje plošče v vseh jezikih. Posebno znižane cene za tekoči naeoee, to pa zato, da se z rojaki čim ved seznanimo. Toraj, ako potrebujete kaj v zlatarskem ali grafofonskem oddelku, pridite ali pa piSite, da se seznanimo in se prepričate. Naslov trgovine: THE WILLIAM SITTER Co. 6120 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Win. Sitter, predsednik, J. Prostor, tajnik, J. Popetnik, podpredsednik. Cleveland, Ohio. Dr. LORENZ, šlK?rialist moških bolezni. Jaz srni edini hrvaško gQvnre-či š|KH-iallst moških bulezni v Pittsburgh!!, Pa. DR. LORENZ. €41 Penn A v. II. nadst. na ulico. Uradne ure: »luevno od 1). dopoldne do S. ure zvečer. V petkih od 9. dopolne do li. poi»oldne. Nedeljo od 1ft. dop. do 2. |>opol. Zdravje moč in krepost. ZASTONJ Zdravniška knjižica Kažipot k zdravju. starejša od njega. Vzel jo je v zar kon zaradi dote. Zaito je rad po- ni vedel, na kaj naj ji odgovori. "Čakajte vendar nekoliko!" je hajal za dTugkni ženskami in je pr(>sji stisfcajoc se k nji in skušal bil vsled svoje poihotnosti znan napravljati dolge korake, po celem mestu. Mina se je sezna-] Oklepal se je je za levico in jo uila z njim, ko je nekoč obiskal radovedno gledal. Carluttija v skrivni zadevi. On;| Pripovedoval je, da je šel mimo Carlutti, ji je pozneje zaupal, da j kavarne, spoznal je najprvo Pu-je prišel k njemu kot zastopnik kanovo in potem šele njo. Čakal je njegove ločene žene in je sltrtfl,' n&njo dolgo in že je stopil v lokal. ločene da je on njen najnovejši ljubimec, 'ki jo začasno zalaga tudi z denarjem. Mino je, odfiacr jo je poznat, vsiljivo pozdravljal na cesti. kar ji je bilo pa naKfležno. "Torej nekaka ribica!" je šaljivo pripomnila Pučanova in pogledala v ogledalo, kjer se je videl Orlov obraz. Najbrže se ji je zdel zanimiv, zato je svetovala Mitoi: "Spravi ga sem!" "Nočfj&i!" "Meni na ljufeol Zanima me možakar!" - Orel je sam vstal in stopil k možu: "Ljudje igovo-Jbližnji mizi, fe&koc bi iffeai kak da pri u9m Uezte ttwopi* ttritou je wpqRitig* i B kaznovan. Sklenil eem pobegniti. To sem tudi storil — zaman. Vas nisem; vež nnšel. Teta se je cad menoj raz-žaloatifo, toda fčaa^ma se je poto- j.vacAaSiP Ta knjižica pove enostavno, kako se neka-tei-e bolezni, kakor je sifilis ali zastruplje-nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, ^kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-'tok, mehurne in ledvična teškoče, nalezljive in druge moške ter ženske bolezni na spolno-urinarnib organih, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroakL Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmatizem, katar, naduha in sliene teškoče. ALI TRPITE na katerem žzmed sledečih simptomov: bolečine v križu, bolečine v zgibih, glavobol, izpuha apetita, kisloba v želodcu, povračanje hrane, bljuvanje, žolčno riga nje, nečist jezik, smrdeča sapa, izguba spanja, slabe sanje, slabost in nagla razburjenost, nervoznost in razdraženost, onemoglost oft jutrih, črni kolobarji pod očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen' in srčna tugaf — Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem ni v redu in da potrebujete zdravniških nasvetov in pomoči. Naša brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov in teSkoČ; pove vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moSkim do zdravja, moči in Bvežosti, da so zopet možje. Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, katere bi moral znati vsak mo£ki in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki se nameravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi se vase teškoče obvladale. Citajte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite ee z njo. - . Posilite ta kupon Se danes. DR. J. RUSSELL PRICE CO. S1000 Madisou ft Clinton Sts., Chicago. IL*. Cenjeni doktorji:—PoSljite mi takoj vaSo sdravnlgko knjižico popolnoma saatonj in poštnine prosto. Ime Stav. In ulica ali Box No. Marto DrUta . • ••• t M, tM'M»»*1*< VEČNI ZID. M H (Priredil J- T.) I t i ii Aii j 41 (Nadaljevanje). Adrieiia je pogledala Džaliuo. Mladi Indijec je po vsem životu trepetal. — V njem se je porodila stara strast. Ko se je bil približal Morok panterju na par korakov in ko ga je hotel /grabiti za vrat, je bila Adriena tako razburjena, da je izpustila iz r«»k velik šopek krvavordečih rož. Šojiek je padel ravno pred votlino, kjer sta se borila Morok in panter. Tedaj je pa Džaluia vtaknil bodalee, ki ga je imel za pasom, med zobe, zavihtel se preko ograje in planil na oder. Ko je :lantt'r opazil tujega človeka, je postal še bolj divji. — Malo j«' manjkalo, da se ni odtrga! z verige. — Postavil se je na zadnje noge in pričakoval Dzalino. Princ je skm-il k njemu in mu zabodel bodalo dvakrat do ročaja v srce. Panter se je *tr.«sel in omahnil ravno na Džalino. — »Strašen smrtni boj i»- trajal komaj par sekund. — Samo par seknud se jc premikala črna ina>a na beli in okrvavljeni Džahnovi obleki. Džalma jv- vstal in stopil z eno nogo na panterja. — Prijel je Šopek in ga vrgel Adrieni ravno v naročje. V njenih očeh so se zasvetile solze hvaležnosti, čutila je, kako jo zapuščajo moči. ; Sedmo poglavje. popotnik. Noč je. Zvezde bb-sče na iu-bii, preko pokrajine veje oster severni veter. — Na najvišjem vrhu višin, ki obdajo Pariz, stoji človek, katerega senca sega globoko v dolino. Nepremično strmi v brezkončno mesto, ki se razprostira pred njegovimi nogami. — Ne. — pravi popotnik ne bo. — Gospod ne bo dopustil. Dovolj je bilo dvakrat. — Petsto let je že prešlo, ko me je maščevalna roka Vsemogočnega pregnala iz sredine Azije sem.... Kot samoten popotnik puščam za seboj veliko več žalosti in obupa, veliko več razvalin kot so jih zapustile vojske. — Prišel sem v to mesto, da bom zmanjšal število prebivalstva. dvesto let je že, odkar me neizprosna roka žene po svetu. — Že tretjič prihujaiii v to mesto, polno veselja iu pouočiiih zabav. — Niti eden ne sluti, .la stojim jaz pred vratmi. Ali, v lem mestu žive moji bratje, ki so bolj revni in nbožni kot kjerkoli drugje. — Ali jim moram res prinesti smrt? — Ne, ne, tlospod se j:h bo usmilil. — Sedem potomcev moje sestre, katera blodi kakor jaz od enega konca sveta do drugega, se je sestalo v tem mestu. Nevidna roka. ki me je privedla sem, žene blodečo žensko pred menoj. — Naprej ! Naprej ! — Usmiljenje! ismiljenje! — Samo par dni! Samo par dni! — Naprej ! Naprej ! — Moji v uro van ei so na robu propada! — Naprej! Naprej! — O, povej mi. (iospod, ali bodo potomei moje sestre ušli strašni »•sodi, katera zasleduje že stoletja in stoletja moj rod? — Reši jih, Gospod, reši jih ' — Ce jih boš rešil, bodo delali za splošen blagor vsega človeštva. — Mord;. me bodo ni rešili strašen«;a trpljenja. — Saj si ven-«lar rekel: — Ljubite med seboj! — Ravnajoč se po tem f*eslu, Gospod, bodo dosegli zmago. — imej usmiljenje, gospod, usliši me! — Iztrgaj iz rok sovražnikov potomce moje sestre, iztrgaj jih vse, od navadnega rokodelca do kraljevejra sina. — 1 >aj in i iium' združiti one, katere šiloma ra-zdruiujejo. daj mi moe ščititi one, katere napadajo! Gospod! Tvoja vsemogočna roka me je privedla sem. Privedla me je, pa sam ne vem zakaj. Saj l»i|o z.- dovolj bridkosti, dovolj trpljenja. — Pred me noj m za mm..j padajo >totiso.'-L — Ako bo šlo tako naprej, bo svet cisto i/trebi jen. Ali ne slišiš stokanja, ki sejra do neba? Popotnik pade na kolena iu dvigne roke. — Oblaki pokrijejo nebo iu grozna nevihta nastane.... — <»ospod, to pomenja smrt. — Gospod, torej nisi uslišal moje molitve? — Naprej! — Naprej! — Gospod, ali naj res zanesem to strašno bolezen v mesto? Ali naj res moji bratje prvi umroT — Milost, milost, Gospod! — Naprej T — Naprej ! — Tla s. mi umikajo pod nogami----Ali sem res že dospel do mektnih vrat? — Gospod. še je ras. — 1'smili se te«ra spečega mesta! — Ne pu Mi. da bi ve prebudilo s krikom in obupom! — Gospod, sem že na pra gu!.... Torej j,- res Tvoja volja? — Pariz, uajbednejai med bed mm i — Naprej! — N a p rej GI.AS NARODA, 10. JUL.. 191R — Strahopetci.....kakor psa me puste umreti____ Njegov pogled se je ob takih prilikah srečal z Gabrielovim pogledom. Gabriel je klečal poleg njegove postelje in inu prigovarjal: — Jaz sem pri vas... . jaz vas ne bom zapustil. — Morda se mi bo z božjo pomočjo posrečilo ozdraveti vas. — Ako vas Gospod vzame k Sebi, bom molil za vašo dušo. — Gabriel — je stokal Rodin — odpusti mi____Odpusti mi. ker sem ti storil veliko slabega---- Ne zapusti me____ ne hodi od mene----Nadaljevati ni mogel. To je bila strašna doba. — Crn pajčolan je zagrnil Pariz, pa kljub temu ni solnee še nikdar tako jasno in svetlo sijalo kakor one dni. V vseli obrazih je bil izraz groze in strahu. - Vse je drvelo po ulicah, vse je bežalo pred neznanim sovražnikom. Skoraj pred vsako hišo so stali ljudje v sivih in črnih oblekah. Skoraj iz vsake hiše so prinesli po dve ali tri krste. — Ker je na po kopališčih zmanjkalo prostora, so metali mrtvece v reko Seine____ Grobokopi so imeli izvrstne zaslužke. — Če so imeli količkaj prostega časa, so se porazgubili po gostilnah ter so pili in peli. Največ ljudi se je zbralo na trgu Notre Dame. — Na tem trgi: je bila tudi javna boluišniea. — Po zidovju sosednjih hiš so bili nabiti plakati sledeče vsebine: — Smrt in maščevanje morilcem naroda! — V mestni bolnišnici zastrupijo vsakega bolnika. — Ali veste, kam spravljajo bolnike? — Samo na Seino poglejte ponoči, pa boste videli. — Z bolniki se hranijo ribe. (Dalje orihodnjič). Kje je rojak DAN K AC, doma iz Račiee na Primorskem. Rojake prosim, da mi naznanijo njegov naslov, ali naj se mi sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega. — Joe Ladie, Box 32. Oakmont, Pa. (7-10—7) Isti dan je izšlo časopisje v posebnih izdajah. Velike napise je bilo mogoče že iz daljave videti: — V Parizu je kolera! — Prvi slučaj s«- jc pojavil danes popol due ob štirih v palači Saint Dizier. — Prva žrtev bolezni je abbc Ro din. — Dozdaj s.e še ni dognalo, če je umrl ali ne. — Zdravi g a dr Baleiuer. deseti del. CHOLERA MORBUS. Prvo poglavje. MAŠKARADA. Osem dni je že prešlo, odkar se je lotila Rodiiia kolera. — Po mestu w »e širila z bliskovito naglico. — Rodina se je lotila, ko se je posvetoval z Aigrignvjem. — Kri mu je zastala v žilah, koža mu je pozelenela. Bolečina mu je zvila telo. Vsi so pobegnili od njega. Takoj, ko so se na njem pojavili prvi znaki bolezni, so odšli od njega: Aigrigiy. princezinja Saint Dizier, zdravnik Baleinier in njegovi služabniki Ko je izvedel Gabriel, da je Rodin bolan, se je takoj odpravil k njemu. — Z veliko težavo mu je preskrbel voz in ga spravil domov. Tam je ležal in kc zvijal v strašnih krčih. — Le semtertja jc s&okal s svojim zamolklim glasom: Kadar Je kako Oru&tvo namenjeno kupiti bandere, sestave, regalj* fedbecs Instrumente, kape ltd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, prlvesk* prstane ltd., ns kupite prej nikjer, da tudi mene aa eeua vprašata. UpraSsai Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Caalks. več vrst poBUjsm brezplačno. Plilta ponj IVAH PAJTK * CO.. ConemamrlL Pa Bo* na MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVBiUJE PO NIZKIH CENAH, 1 ' DELO OKUSNO, * t IZVBlUJE PREVODI V DRUGE JEZIKE. . • • * UNUSKO ORGANIZIRANA raSBNOBT BOl DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFIaETK, CENIKI I. T. D. T81 NAROČILA NflURI Ml SLOVENIC IfflUSHMf M. IZ Cortlandt 8L, Inr Tort, X. T. Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. "THE BUREAU OP INDUS-■ TRIES AND IMMIGRATION" sa državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če ao bili oaleparjeni, oropani ali če so s njimi slabo ravnali Brezplačna navodila in pouk v naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih dr. žav, kje se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi čakali novo-doile priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyoraki urad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete ure svečer. Urad v Buffslo: 704, D. S. Mor. gan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih po poldne in ob sredah od sedme do levete ure zvečer. Denarne posiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji. Lahko se pošlje denar sorodqi kom, prijateljem in znancem, kateri se nahajajo v ujetništvu v Rusiji ali Italiji Potrebno je, kadar se nam denar pošlje, da se priloži tudi ujetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako omogoči pravilno sestaviti naslov. Ako nameravate poslati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli več na istem mestu in mu ne mogli uročiti denarja. TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St.. New York, N. Y. —— rr "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ^ ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NAMJI • C ' H. POZOR ROJAKI! NaJuapoftnU« mašilo mm imfci Hm, kakor Ml ca možke brke In brado. Od tasa mazila zmatejo v Stih tadnlh krunl groatf to dolgi liiij« kakor ta<11 moikfm krstni brki in brada »e nabodo odpadali Is osiveli. Revmatizem. k oa ti bol aH tfctni* V rokah. nogah in t križn, v ownih dneh popolnoma oedra-vim. rane. opeklina, bala. tura. krasta in znate, potna noge kurje očeta, osebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moj« vtravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5 00. Pišite takoj po cenik, ki ga takoj poftljam zaet6nj. JACOB WAHOlO, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. CENE NEKATERIH ZDRAVIL: Najuspešnejša AIjP&NTINK-TURA na svetu za moške in ženske lase, steklenica $2.00. Alpen-pomada za moške brke in brado, lonček $2.00. Za samo $2.50 odstranite talko, da se nikdar vee ne povrne: revmatizem, trganje, ko-stibol v rokah, nogah ali križu. Vsaka rana, opeklina, bula, tur itd. se ozdravi najdalje v osmih dneh za sauro $2.00. Kurja očesa ali brado v ice na nogah ali rokah odstranim popolnoma za samo 75^ v treh dneh. Kneippovi prašek naj uspešne j še deulje zoper potenje nog, po-pije pot in odstrani neprijeten duh; ena škatlja stane 75^ iu tra ja eeio leto. Ako želite imeti ved no čisto in belo lice, naročite še danes "VVaheičevo katranovo milo s Tar Soap); odstrani prišee, solnčrjate pike in vse druge nečistosti na obrazu; tri kosi stanejo samo 75f. — Pri naročilih priložite pismu papirnati dolar in kar je manj, pa v znamkah po 24. Za obilo naročil se priporoča JACOB WAH0IC, 6702 Bonna Ave., Cleveland, 0. . (7-10—7) Pozor! Pozorl V ealogi imamo iz starega kraja importiran« SRPE. Cena 60 centov s poštnino. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Kos letos nimamo v zalogi, ker jih ni mogoče dobiti iz starega kraja. Srpi so naiii ostali še od prejšnjih zalog. i dobit« "GLAS NARODA" skoii itirt mesece dnevno, ixvxemii nedelj ln postavnih praznikov. "GLAS NARODA" Uhaja dnevno n« šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, ▼ mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA'* donaia dnevno poročila s bojišča in razne sli-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vt« osobje lista je organizirano in spada v strokovne vnije. •«1 NAZNANILO. Bojakom v Lorain, Ohio hi oko* lie! aasmmjame, da jih bo oMpkal JOHN IDMll, H jt pooblaščati pobirati up* no sa list Glas Nahoda. B im EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary PubUc) ▼ GREATEB-NEW YORKU ANTON BURGAR_ 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postrežem. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držat. V«-lilco«t je 21 pri 28 palcih, Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, nafeni strani /jedi njene države in na drugi pa celi 8Tetf cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske h Italijo. Cena je 75 centov. Veliki vojni atlas uočiti ne evropskih držav in pa kcfnnij-gkih posestev vseh vek&x'. Oblega i 1 rvznih zemljevidov! Oena mmo 25 cento*« Naročila in denar pošljite oa: Slovenk Publishing Company, 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Berta pL Suttner. "Doli z orodjem!" Lev Nikolajevi« Tolstoj j« pisal: Knjigo sem s velikim uflt kom prebral ln v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga sel« vpliva na človeka ln obsega nebroj lepih mislL Friderik pL Bodcostedt: Odkar je umrla madame Stsel nI bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Snttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem' je pravo ogledalo sedanja-ga časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, ds •e bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: selo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek naj raj še poljnbli. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral. Štajerski pisatelj Peter Bosegger piše: Sedaj sem v nekem gozdu pri jGrieglach in sem bral Im^go s naslovom "Doli z oroi-Jem 1" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebrat, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vss kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi ▼ Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbo, ki bi rasfilrjala to knjigo? Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdaj bral-- C. Neumann Hafer: — To Je najboljla knjiga, kar ao Jih spisa 11 ljudje, ki se borijo za svetovni mir. Hans Land (na shodu, kaierega je Imel leta 1800 v Berlinu) : Ne bom slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom posadil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostol je, ki bi BI Snjo krlSemsvet iu uči 11 vse narode. finančni minister Dunajewsld je rekel v nekem svojem goro-ro v poslanski zbornici: Saj Je bila pred krstklm t posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-Ikl strokovnjak, noben državnik, pač pa pri prosta ženska Berta pL 8uttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par or temo delu. Mislim, da se ne bo nlkdo več navduševal aa vojno, če bo prebral to fcnjtfff GENA SS CENTOV. Jtlrfl Stovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, .New York City, V. Y. . . r-