Razne novice. Cesarjevič Budolf, nastolnik avstrijski, tako se imenuje najnovejsa knjižica, ki pride te dni na Dunaji na svitlo, v slavo poroke cesarjeviča Rudolfa. Knjižica je ozaljšana s prelepimi podobami cesarjeviča Eudolfa in njegove preTzvišene neveste princesinje Štefanije ter je namenjena šolskej mladini. Slovenski učitelji naj uže zgodaj delajo na to, da se ta knjižica v prav obilnem številu razširi mej slovensko mladino. Spisal je knjižico učitelj Ivan Tomšid, natisnil in založil jo je Karl Raucb, tiskar na Dunaji. Knjižica 20 strani debela velja 10 kr. Vsa naročila na knjižico naj so pošiljajo naravnost na Dunaj pod naslovom: Karl Rauch, Buchdruckerei in Wien, (VI. Hornbostelgasse 4). K poroki cesarjeviča Rndolfa s princesiujo Stefniiijo 10. maja 1881 je izšla pesem, kateri je mojster Nedved dvoje napevov naredil. Pesem s kratkim životopisom visokib zaročencev je priloga »Učit. Tov.« 15. aprila (list 8). Naredili smo tudi nekaj ponatisov šolam v porabo; taki ponatisi 4 strani v 8° dobivali se bodo pri Milicu na starem tergu, in sicer posamezni po 3 kr., 10 po 2y2 kr., 100 pa po 2'/4 kr. Učitelji prepričajte se sami, ali je pesem z napevoma kake vrednosti. ,,DeutSfher Schulverein" je bil pred kratkem naznanil, da bo svojo pozornost in delavnost obrnil najbolj na Kranjsko — izvzemši Kočevje, ker tam nemška šola ni v nevarnosti. Zato bo to društvo tiste učitelje, ki bi si prav posebno prizadevali otrokom nbijati nemščino v glavo, podpiralo z denarjem za napravo nemških šolskih knjig in dajalo jim remuneracije. Za Kranjsko je v ta namen za letos odločenib celih 300 gold. in pomožni učitelj Schott na Hotiču je dobil za to, da utepa peščici otrok svoj »kuheltajč«, uže 60 gold., namreč 30 gold. za svoj Judežev »lon«, 30 gold. pa za nakup neraških knjig. No, s 300 gold. ne bodo čudežev delali, ko bi jih vse enemu samemu dali, bi ne bilo grelia vredno zoper narodnost. Evo zopet nemško umazanost! — V Ijjuljljani je poveijenik (ega društva, čogar središče je na Dunaji, neki finančni uradnik z uigernianskim imenom P. Ipavitz (Ipavee) in reči se mora, da je priden v tem poslu. Te dni je namrcč začel po Ljubljani s svojim lastnoroenim pisniom vrcd razpošiljati tudi pravila tega »ad majoreni renogatorem gloriam«: osnovanega društva po postrežčkih ter nadlegovati ljudi z berauenjem za »nemško šolo«. Vspeh sicer ne more prevelik biti, veudar bega nekatere sirote učitelje, ki so bolj lačni kakor značajni. »Nov.« Hetelko Geriuaiiicnst Ranjki duhoven g. Franc Metclko je naredil 6 nstanov Ijudskim učiteljem, ki se odlikujejo med drugim tudi v slovenščini. Jletelko Gcrnianicus alias »deutscher Schulverein« obeta tudi v »Eingesendet« »Laib. Schulzeitung« dno 10. aprila t. 1. 300 gl. nagrade ueiteljem, ki se bodo odlikovali v nemščini. Na pervi videz je stvar koristna, ali vsaj nedolžna, kajti denaijii dajati ljudskim učiteljem, da so pridai v svojem poslu, nihče ne more preiiovedovati; tudi je res, da bo vsak odgovoril na vprašanje,*ali si želiš več jezikov znati, da, želim si. -— Keci pa davkoplačevalcu, da bode otrok naučil se nemškega, mora boditi toliko in toliko let več v šolo, ali je tudi s tem zadovoljen — odgovor bode drugačen. — To nam je treba pred vsem itneti pred očtni, preden o stvari dalje govorimo. — Da bi si otrok v ljudski šoli vzlasti pa na lrazredni naučil nemškcga jezika, tega ne verjame nihče izmed omikanih, naj bode germauizator tak ali tak. A stvar ima vse drugačno lice. Ni dvomiti, da so bode oglasilo nekaj učiteljov, da dobi to nagrado in potem se lahko roče: učitelji in občino spoznajo potrebo nemškega jezika, ako je to po nekodi koristno, zakaj ne povsod? Taki učitelji pa ne pomislijo, da sebi in drugovom breme le obtežujejo in da lezejo pod nov šolski jarem. Metelkove štipcndije daje vladu, tudi tukaj bode vlada ali direktno ali indirektuo posredovala, drugače ne, ako bode »Schulverein« svoje nagrade tako klasično razdelil, kakor je pervo pomožnemu učitelju v Hotiou. — Iz tega se vidi, da te nagiade so kakor navlašč za to, da nastane še veči razpor in razkol med kranjskimi uCitelji. »Das ist der Flucb der bosen That, dass sie nur Boses kann gcbaren«. Veliko zlega je uže nidilo gorraanizovanje na Kranjskcm, d. Schulverein bodo vžgal zopet na novo sovraštvo in prepire, in tako se zmirom skerbi, da se dežela vznemirja, in duhovi begajo. — Nagrade se imajo dati tri čisto slovenskim šolam in tri obojezičnimi (slovensko-nemškimi), izvzomši Kočevje in Ljubljano, kjer se vže dovolj ponemčuje. Ta naredba bolj, kakor vse drugo, kaže namero tega društva. — Ko bi se to privoščilo šolam z namešanim (slnvensko-nemškiiu) prebivalstvom, kakoršni kraji se nahajajo okoli Kočevarjev, n. pr. v Dragi, Stari Loki (Altlag) i. dr., bi nihče ne mogel drugega reči, nego: Slovenec, pojdi tje in tudi ti stori kaj jednacega; ali da se občine in učitelji vabijo, naj se same ponujajo za ponemčevanje, za orodje gennanizatorjem v deželi, to je, kar mora vsakemu oči odprcti. Ljudsko Štenje. Pokazalo se je, da ima kranjski okraj 1196 Ijudi menj, ko pred desetimi leti, toraj se je prebivalstvo znižalo za 5 odstotkov. To je nekaka čudna prikazen. Ali so se ljudje izselili ali kteri so vzroki? V TeržiČH, tergu na Gorenjskem, je 1680 prebivalcev; med njimi se jih je vpisalo za Nemce 100 — koliko se jo vendar svoj čas govorilo o Nemcih v tem tergu, in sedaj jih je vseh skupaj — 100. Na Skionskeiu otoku (Chios), v egejskem morju, je bil 3. t. m. ob 1 iti 30 min. popoludne tako liud potres, da so tri četertine mesta enacega imena čisto razdjane in čez 16.000 ljudi oškodvanih. Otok, v turški oblasti, iroa kacih 60.000 prebivavcev, katoliških, gerških in mohamedanskih; glavno mesto Chios samo pa 15.000 duš. Iz Dunaja. Zboruica poslancev je v četertok imola zadnjo sejo pred veliko nočjo. — 28. t. m. so zborovanje zopet pričue. Cesarjeviča Kudulfa poroka bode 10. maja t. 1. Tako sta določila naž cesar in belgijski kralj, cesarjevič je sedaj v Palestini; v Terst ima priti med 25. in 28. aprilom. Slovensko učileljsko društvo je iraelo odborovo sojo 7. t. m. — Učiteljem logaškegu okraja, ki zahtevajo, da pristopijo slov. učit. društvu, n aj se pravila prenarede in »Učit. Tov.« pod drugo firmo izhaja, irua se odgovoriti, da se pravila prenarejajo samo pri občnem zboru (§. 13) dr. pr. in takrat je lahko razgovor o glasilu učitcljskega društva. Pismo g. Lapajneta, ki nnsvetuje, naj se učitelji po najnovejši šl. postavi potegnejo za veče kvinkvenije, se odloži zit primeren č;is. Prihodnja seja ima biti 5. maja t. 1. Občni zbor (17). ,,Slovenske Hatice" bode 27. t. m. ob 4. uri popoludne v Čitalnici. Versta razgovorov i. dr. v vabilih. G. Jakob Smolej, ravnatelj na c. kr. viaji gimnaziji v Ljubljani, je imenovan nadzornikom srednjih šol na Kranjskem. ¦f Sila žalostne smerti je umerl g. Vincenc Grum, poslednjič učitelj na protestantovski šoli v Ljubljani. V nedeljo ob 3. uri zjutraj se je v tukajšni Zvezdi v serce ustrelil, in dolgo časa je bilo videti torišče žalostne smerti. Služil je ranjki ves čas v Ljubljani, na I. in II. mestni šoli, in bil kolegom ljub in prijazen. Bil je še le 25 let star, in uže se je naveličal živeti. Kedar se v temni noči zabliska, s strahom zagleda popotnik brezno, ki se mu odpira, okoli kterega tava, taka žalostna smert, kakor je le-ta, nam odkrije strahovito biezno, okoli katerega tava — naš liberalno a lažnjivo omikani svet. J G. Jernej Š t a m c a r, bivši učitelj v Čeniem Verhu pri Logatci, je umerl 1. aprila ter pokopan bil 3. t. m. Eanjki je bil rojen v Velesovem pri Kranji 1. 1817, in učitelj je bil od 1. 1845. 6d 1. 1871 je bil učitelj v svojem rojstvenem kraji, kjer si je tudi kupil malo posestvo, a p. 1. se je na višje povelje preselil v Černi Veih, kjer je bil uže svoja mlada leta. S to selitvijo je bil pa pokopan tudi notranji mir iu pokoj, dražina je bila razkropljena na dva kraja, iz tihega zatišja v Velesovem je prišel pokojni v visruvan na Černiverh, in kakor pravijo, so te okoliščine veliko pripomogle, kopati mu nepričakovan grob na veliko žalost njegovi obitelji in znancem, katerih je ranjki mnogo imel med učitelji. N. v m. p. I