»Tednik« l«h«]» pod tem tmenoin ' od 24. novembra 1961 dalju po fklepu občinskih odborov SZDL I Ptuj in Ormož — Izdaja zavori »Ptujski tednik«. Ptuj Odgovor- ni urednik: Anton Bauman. — Uredništvo In uprava: Ptuj. He- roja Lacka 2. — TeL 156. Stev. tekočega računa: NB 524-3-72 - Tiska Časopisno podj. Mariborski tisk Maribor. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina 20 ND. za Inozemstvo 40 ND. ŠT. 45 PTUJ, 11. novembra 1966 Cena: 0,4 ND, 40 SD Letnik X!X Tokrat najvišji nivo vode pri Ptuju 415 cm Poplovme škode vsaj pol miljarde dinarjev Desno obrežje Drave bo moralo dobiti jez Poplava Drave v dnevih 5. in 6. novembra 1966 je bila za raz- liko od prejšnjih večjih poplav v lanskem in letošnjem letu krajši čas in tudi ni dosegla obsega glede na poplavljena območja pa tudi .škode, ki je tokrat manjša. V peteik, 4. novembra, zvečer je dO'bil občinski štab za varstvo pred elementarnimi in drugimi hudimi nesrečami pri Občinski skupščini Ptuj obvestilo iz ba- zenskega štaba v Mariboru, da se bliža nevarnost poplav in da je pretok vode na Dravi pri Ma- j iborskem otoku 1400 mVsek. Stab j C takoj obvestil ogrožena ob- močjd, zlasti podjetja »Intes« mlin Maribor, Avtoopremo Ptuj in Perutninsko farm^o v Ptuju, pa ludi krajevne štabe na ogroženih območjih Videm, Markovci in Gorišnica. S stalno dežurno služ- bo je bil v zvezi s krajevnimi šta- bi in z Mariborskim otokom (bremenilna postaja HC Maribor- 6ki otok) o stanju pretoka vode in o pripravah. Po poročilih je bilo mogoče povzeti, da voda stalno narašča in je bil pretok vode 5. novembra zjutraj že čez 2000 mVsek. Deževje v Alpah je obetalo še večji dotok vode ali \saj 2500 nv''sek., kar bi praktič- no pomenilo več kot ob prejšnjih poiplavah. Te prognoze so narekovale tu- di občinskemu štabu v Ptuju, da je pravočasno opozoril prebival- stvo v Krčevini pri Vurberku, v Orešju, Mlinski ulici, Ulici ob Dravi ter v naseljih Budina, Za- bovci, Sturmovec, Stojnci — na- selje Siget, .Muretinci, Mala vas, Formin in Placarovci. Ljudje so pravilno reagirali na opozorila •štaltia ter so se resno pripravili na pretečo nevarnost. Izpraznili 'so hleve, shram'be in drugo, ne- kateri pa so se celo umaknili iz hiš, kot npr. družina Fridl v Oreš- ju, Zajšek in Vilčnik v Mlinski ulici ter Štamberger in Burg pri farmi ter nekaij družin drugod. Na najbolj ogrožena območja je poslal štab reševalne čolne rn si- cer v Šlurmovec, na Formin v Muretince, v Mlinsko ulico, dru- ge pa k perutninarski farmi. Takoj po obvestilu o nevarno- sti poplav je začel kolektiv na H»'nifninsi6 postavljali oddajno sred- njevalovno In UKV anteno v Novi vasi pri Ptnjn na lemljiS«"« Šte- fana Beljaka ir Nove vasi pri Ptuju št. 12, kjer je postavil v lastni režiji in ob fi?ičnem sodelovanju kolektiva temelje r.a anteno in sidra. Vse je 7qrajeno po načrtih Instituta ra strojniStvo pri fakul- teti ra strojništvo v Ljubljani, ki so jih Izdelali dr. inž. Prelog. inž. Pertot in inž. Cvetaf ie Ljubljane. Anteno postavljajo tehniki Radio televizije Ljubljana, Cveto Naqlič kot vodja skupine. Tranc Mormal in Jože Kocjan, ki Imata irkušnje s postavljanjem i»nlen na nafin, kot so postavljali bratje Derganc tovarniške dimnike po Sloveniji. Ptujisika ra.(1ijska antena bo vi- o-bčine, ki so prispevali denarna soka 50 metrov in bo fie^stavljena iz 11 elementov, iz temeljev in ka^bine ter iz 10 kovinskih delov, ki jih je izdelalo montažno pod- jetje »Eleiktrokovinar« Ptuj. Mon- taža te antene predstavlja skoraj konec skrbi kolektiva Radia Ptuj, saj so priprave na vse to trajale skoraj 3 leta, preden je bilo mo- goče doseči sredstva za anteno, načrte in izdelati prva dela pri temeljih in sidrih za jeklene vr- vi, ki bodo utrjevale anteno. Direktor Radia Ptuj Franc Plohi in radijsiki tehnik Ciril Jiirkovič sta rs.i mnogo priza'^fevala vsak po svojih močeh, da je prišlo do uresničenja načrtov za zgra- ditev antene, največ zaslug za to pa imajo vsi koleiktivi iz ptujske sredstva za poravnavo računov za nabavljeni material in za za- četna ter poznejša dela v lastni režiji, zavoda. Med kolektivi, ki so največ prispevali, je kolektiv TGA »Bori« Kidrič« Kidričevo (6 milijonov), podje'tje »Panonija« (600.000), TAP (600.000), »LES« (500.000), Komunalno podjetje (prevozi materiala) in podjetje >;Drava« (delo){ ta podjetja so prispevala v denarju, delu in nrevozih po 500 do 600 tisoč di- narjev, dalje podjetja »Izbira« in v.Perutnina« (po 300 tisoč)), Kre- ditna banka (200 tisoč), Zavod za socialno zavarovanje, podjetje J2 za popravilo voz (po 150 ti- soč"), Volnenka Majšperk (100 ti- soč), »Vinko Reš« {50 tisoč). Pri Radiu Ptuj upajo, da bodo tudi druga podjetja in zavodi prispe- vali po svojih močeh, ker so do- slej radi pomagali na svoj način radiu in tisku na svojem območ- ju. Naklonjeni jima ne- dvomno tudi sedaj, ker vedo, da ostene Radiu Ptuj še vsaj za 8 milijonov din neplačanih raču- nov. Nekaj bo še priispevals ob- č;n-ka skupnost. Nemali delež pri vsem nosijo tudi poslušalci ra- did ki naročajo in plačujejo če- stitke. K njim je zč>pet potrebno prišteti še vse kolektive ob raz- nih praznikih in izrednih prilož- nostih. Radio Ptuj ima tudi na novo urejen studio In novo opremo v VEhodnem grajskem stolpu, kjer so mu sedaj na razpolago vsi prostori, ki jih s pridom uporab- 2ja.ka, Ludvika Mohorja in Franca Gaveza iz Nove vasi pri Ptuju pri njihovem delu> Fantje iz Ljubljane, ki s^ ne boji- jo višin na antenah, so kar spret- ni in podjetni, pa tudi sicer zelo ljubeznivi. Veseli jih, da se ko- lektiv Radia Ptuj zelo briga za nje in da so direktor Franc Plohi pa tudi drugi čla'ni tega kolekti- va stalno v stiku z njimi. Delo je šlo že prvi dan lepo od rok in tudi vreme je pnpomoalo, da je montaža planiS'ko napredovala. Vse je kazalo že v sredo, prvi dan montaže da bo na dan izida »Tednika« že »likof« v splošno veselje ptujskih naročnikov del, pa tudi monterjev iz Ljubljane, ki so radi na ante.nah. še rajši pa na zemlji med veselimi radijski- mi ljudmi, t Za 29 november bo število po- slušalcev Radia Ptu' povečano qlede na dometni kroa nove an- tene in to bo najlepša čestitka tega kolektiva za dan republike V J Ob montaži 50 m visoke ptujske radio antene v Novi vasi pri Ptuju je bilo vedno dovolj občudovalcev. Sloveniegoriška cesta zopet v ospredju Cesta Radgona-Ptuj je na svojem odseku do Kapele že nsfaltirana Vse kaže. da vSe bo delo pri modernizaciji cfeste na- daljevalo v prihodnjem letu. Prebivalci Vidma ob Sčavnici že zbirajo sredstva za modernizaci- jo ceste, o tem pa razpravljajo tudi nrebivalci v Bučkovcih. .Tur,5inčani ter prebivalci Gomi- le želijo, da bi bila ta cesta čimprej asfaltirana in so pri- pravljeni prispevati sredstva za modernizacijo Za to zavze- majo tudi v Pacinju in v Pod- vincih. kjer na bodo začeli zbi- rati sredstva pozneje, ker sta bila kraja letos prizadeta zaradi toče. Brod Dravo v Ormofu lahko služi namen« lo oh normalnem vodostaju, ob poplavah pa je most pod vodo. V Ormožu visoka voda onemogočila edini prehod preko Drave v noči od 4. na 5. nov<. ob 16. uri, v pro- storih Stanovanjskega podjetja Ptuj, stanovalci nove poslovno- stanovanfske zgradbe v Trstenja- kovl ulici fi/b, zaradi izvolitve hišneija sveta, tolmačenja nalog novoizvoljenega hišnega sveta in drugih vprašanj. Poleg poslovalnice »Jasmin« trgovskega podjetja »Merkur«, je v tem novem poslopju v garso- njerah 16 stanovalcev, 4 moški in 12 žensk, ki so se vselili po prevzemu poslopja. Kooperacijska proizvodnja je donosna 680.000 S din zaslužka s piščanci v 53 dneh KZ Hajdina se je letos pripo- jila z referendumom k Trgovske- jila z referendumom k trgovske- mu podjetju Perutnina-Ptuj. Se- daj je obrat za zadružno koope- racijo tega podjetja. V obratu še neradi izjavljajo, kako so zadovoljni z delom po združitvi, čeprav so dosegli lepe poslovne uspehe. Imajo večje možnosti v širjenju kooperacije. Kmetijske proizvajalce bo za- nimalo, kaj menijo o obratu in delu v kooperaciji organizatorji proizvodnje; upravnik obrata Maks Kampl, referent za koope- racijo piščancev inž. Erih Sara in referent za kooperacijo vzreje goveje živine in prašičev Anton Pucko. Na naša vprašanja smo dobili naslednje odgovore: Kot je znano, se vaš obrat bavi s kooperacijo v živinoreji. Kate- re vrste domačih živali pitate? V kooperaciji pitamo govejo živino, svinje in prašiče. Ali date v rejo odbrane ple- menske pasme in katere? Pri goveji živini izbiramo za pitanje lepša teleta. Prašiče tre- nutno nabavljamo iz Hrvatske. Piščance dobimo na naši farmi, kjer se umetno valijo, in sicer vsak «^etrti dan 40.000. Kmctovalce bodo zanimali po- samezni postopki v kooperaciji. Kje dobite živali za vzrejo? Teleta redimo v posameznih dvoriščih od 20—.'»O glav. Te da- mo potem v pitanje kmetom do teže .500 kg. Svinje damo v pita- nje še kot odojke. Kooperanti jih spitajo v dobi 120 dni do te- že 120 kg. Pri nas jih redijo od 50—100 glav. Kooperant dobi en dan stare piščance. Spita jih do teže 1,5 kg. Pitanje traja od 56— 61 dni. Kooperanti vzredi.io od 1000—5000 piščancev. Kako si pridobite kooperante, kaikšni morajo biti prostori? Večina kooperantov se sama odloči in javi za kooperacijo. Ostale »ajdemo na terenu. Naj- prej pregledamo kooperantov prostor in mu povemo, kako ga naj uredi. Pred vhlevljenjem ga ponovno pregledamo. Za enega prašiča je potrebno 1,20 m"'^ po- vršine, za tele pa 1.80—2.20 m- površine, medtem ko za odrasle pitance po eno primerno stoji- šče, Piščance lahko kooperanti vzgajajo v vseh gospoda rslvi h poslopjih, v poletnem času tudi na podstrešju. Na 1 m^ je lahko cev je zlasti ugodna, ker se vlo- 13—14 piščancev. Vzrcja piščan- ženo delo vrača že po dveh me- secih. Tako dolgo traja pitanje piščanccv do 1,5 kg, ko gredo v zakol. Kako spravite rejence in ma- terial kooperantom? To opravimo z lastnim prevo- zom takoj po naročilu. Vso po- trebno opremo za vzrejo pi.ščan- cev (krmilke, napajalke in elek- trične koklje) kooperant odpla- čuje v dobi desetih let. Kako potekajo vmesne kontro- le, zdravstvene in tehnološke? Za zdravje pitancev skrbi naš veterinar, za strokovno vodstvo proizvodnje pa strokovni centri. Ti so na posameznih večjih pod- ročjih. Kako zaključite turnus koope- racije? Vso vzrejeno živino in piščan- ce prevzamejo pri kooperantih naši prevzemalci. Odpelje.jo jih z našimi prevoznimi sredstvi In na naše stroške. Kako je z zaslužkom koope- ranta pri obračunu? Vsi stroški vzreje, zdravljenja in transporta so v breme podjet- ja. Kooperant vlaga pri vzreji le svoj prostor in delo. Pri prevze- mu se napravi obračun, da dobi kooperant svoj zaslužek takoj iz- plačan. Pri reji prašičev dobi ko- operant 50 starilKdln od kg pri- rastka. Pri pitanih teletih je za- služek 140 starih din za kg pri- rastka. Pri rejcih pitane mlade živine se napravi finančni obra- čun, ker večina kooperantov uporablja lastno krmo. Za krmo, prostor In delo, ki ga .je porabil za eno glavo živine dobi od 150— 180 tisoč starih dinarjev. Zgodi sc, da kooperanti vsled preveli- kega raztrosa pokrmijo preveč krme. Posamezniki so celo krmo razprodajah. Posledice so bile minimalen zaslužek in nezado- voljstvo. Pri teletih je vzoren kooperant iz Pleterja z vzre.jo 45 telet zaslužil 681.000 starih din v dobi sto dni. Tudi s prihran- kom krme so zaslužili do 120 ti- soč starih din pri 26 prašičih. Pri vzreji pi.ščancev dobi ko- operant za 1 kg prirastka od 70 —100 starih din. Dohodek lahko zviša, če prihrani krmila. Vzoren kooperant iz Podlchnika je za- služil z vzre.jo 4.500 piščancev 680 tisoč starih din, v dobi 53 dni. Tudi pri manjšem številu piščancev je lep zaslužek. Pri vzreji 1000 piščancev zasluži ko- operant v manj kot v dveh me- secih 140 tisoč starih din, samo s tem, da nudi delo in prostor. Delo pri vrrpjl plSčancev je mi- nimalno. Polavtomatske krmilke je treba nasipati vsak tretji dan. Tudi napajalniki so polavtoma- tični. Vzreja piščanccv je pri- merna za stare,iše ljudi na kme- tih, kjer Imajo ustrezne prostore. To je tudi način, kako pomagati stare.jšim ljudem na deželi, ker jim .je to lahko vir dohodka za preživljanje. Koliko kooperantov imate? Obrat ima ca. 500 kooperan- tov. Vsi so večinoma iz ptujske občine. Prirejate v ta namen strokov- ne posvete in predavanja? V zimskem času imamo namen prirediti za naše kooperante strokovna predavanjBu Nekateri bodo obiskovali šolo za kmeto- valce na Turnišču, ki bo trajala 4 mesece. Verjetno bomo tudi drugo leto organizirali živinorej- sko razstavo. Vaši načrti v bodoče? Nameravamo raz.širiti celotno kooperacijo, posebno še za pi- ščance. V to nas sili nova. mo- derna klavnica, ki bo pričela obratovati že v tem letu. Njena kapaciteta, je 5 milijonov piščan- cev letno. Ker kurja farma na Bregu proizvede samo 2.5 mili- jona piščanccv letno, bomo mo- rali kooperacijo zelo razširiti. Tako bomo lahko zadostili potre- bam naše klavnice In tržišča, na katerem je vse večje povpraše- vanje po cenenem piščančjem mesu. Naš razgovor je zaključil Inž. Sara. Kooperanti, ki upoštevajo navodila pri vzreji, so s koopera- cijo zelo zadovoljni. Naročujejo si vedno nove pošiljke rejencov. Plan in dodatna kooperacija s perutnino da.lata kooperantu ga- rancijo, da bo v bodoče imel ^e večje možnosti zaslužka. Izkupi- ček bo izkoristil xa moderniza- cijo In izpopolnjevanje la»;tne proizvodn,)e S tem se bo dvigni! njeaov standard. Tudi mladi ljudje na vaceb "^^o Imeli vpčje možnosti zaslužka. ZR Ptuj pri^d mnogimi kotnunainimi probSemi OMREŽJE KANALIZACIJE ZAOSTAJA Občinska sredstva preskromna m vse potrebe Svef za komunalne zadeve je istočasno s svetom za urbanizem spznani'l po odbornikih občinske- na zbora in zbora delovnih sikup- nofiti javnost občine Ptuj na .'^e)) oktobra z najznačilnejšimi ugotovitvami najnovejše analr/e s komunalnega področja, ki pa niso zaskrbljujoč; samo za občin- '"O predstavniško telo, temveč zlasti za občane, ki najbolj obču- tijo zaostajajoče stanje na ko- munalnem področju v mestu in na podeželju. Tokrat nekaj ugo- tovitev iz te analize. NG[bo!j pereča komunal- na problematika Zadnja analiza je pokazala, da e v občini najbolj pereča komu nalna problematlika. Čeprav je bil v zadnjih 10 letih tudi na tem področju dosežen velik naipredek in vloženo sorazmerno veliko sredistev (vodovod v Ptuju je ta- ko rekoč zgrajen, tudi del kana- lizacije, komunikacij in javne razsvetljave), bo še potrebno v to področje vlagati zelo velika finančna sredstva. Ker predstav- ljajo komunalno neopremljena stavbna zemljišča oviro za po- spešeno stanovanjsko qradn|o. bi bila potrebna velika začetna fi- nančna sredstva za izgradnio ko- munalnih naprav Glede na ve- like potrebe in omeiene možno- sti financiranja komunalnega urejanja zemljišč je treba nujno prekiniti s sedanjo prakso novih majhnih gradbišč. Zato predlaga- ti sveta, da bi se razpoložljiva finančna sredstva za izgradnjo komunalnih naprav usmerila na posamične že odprte gradbene kompleikse v skladu z eta'po gra- ditve glede na urbanistični na- črt. Za izgradnjo kanalizacije v Ptuju, na levem bregu Drave, bo potrebno v doglednem času na- ročiti izdelavo .študije kanaliza- cije, glede na idejni načrt kana- lizacije iz leta 1955 in glede na urbanistični načrt, kt predvideva na tem območju 7000 prebivalcev več kot idejni načrt. Potrebni načrti kanalizacije Nujno pa bo potrebno čimprej naročiti načrte kanalizacije nove zazidave nad Ljudskim vrtom in ob Volkmerjevi cesti. Ker, še za kanalizacijo Ptuja na desnem bregu Drave do sedaj ni bil iz- delan načrt, bo prav tako potreb- no naročiti izdelavo načrta kana- lizacije za ta predel. K temu navs sili tudi predvidena gradnja hi- drocentrale SD 2, katera gradnja se predvideva 1970 leta. Do ta- krat moramo imeti načrte za ka nalizacijo na desnem bregu kon- čane, ker se bomo le tako lahko z njo vključil! v gradnjo SD 2 V doalednem času bo potrebno dat^ izdelati načrt kanalizacije tudf za Budi no. Pri gradnji komunalnih objek- tov ho p-otrebno glede nujnost; dati prednost aradnji kanalizacije v Ptuju in vodovoda v Majšper ku. Na nujnost nradnje kanaliza cije v Ptuju najbolj nazorno ka- že dejstvo, da je na vodovod pri- ključenih lIHfi zqradb, dočim na novo zgrajeno kanalizacijo samo 1R2 znradb v glavnem v novem delu me.sta. še vedno problem pitne vode Prav tako pereč je problem pre.skrbe Mrtišperka s. pitno vo- do. V zadnjem času je bila zazi- dava v*subgrflvitaciiskpm centru Malšperka /eln mnčna. Zgrajenih je bilo vpllko število družbenih stanovanj kfiknr tndi ra.sebnih Sedaj sp dn-končuip nova ntsnov- na šola. Vsi ti objekti pa nlsn presikrbljen! ? dobrn :n /adofstnr Voi'r'rir r>ifnp v.idt^ Spdanii kalni vodovod ne knje niti po- treb šole. Za'to je gradnja vodo- voda Majšperk zelo nujna. Pro- jekt za vodovod je gotov. Sedaj bodo morali lokalni činitelji po- kreniti akcijo za financira^nje gradnje tega vodovoda. Načrte je v celoti financiral komunalni sklad občitne Seveda pri tem ne bo mogoče povsem odložiti grad- nje ostalih komunalnih objektov in naprav. Vendar bo potrebno pri teh objektih bolj kot do seda' iskati udeležbe neposrednih po- trošnikov teh komunalnih na- prav. Fi na n sira nje tudi iz proračuna Financiranje komunale je do sedaj potekalo v glavnem iz pro- računa. V zadnjem času pa ved- no bolj nastopa kot finanser ko- munalnih naiprav tudi Komunalno podjetje Ptuj. Tako je komoinal- no podjetje do sedaj vložilo v komunalne objekte 36 milijonov starih dinarjev, delno iz kredita, delno iz svojih sikladov. Po mne- nju svetov bi naj prešla gradnja komunalnih objektov individual- ne potrošnje — vodovod, kanali- zacija, povsem na komunalno podjetje, ki ima te objekte tudi v upravljanju. Tudi Vodna skup- n0'st Drava—Mura Maribor je prispevala h gradnji vodovoda in kanalizacije v prejšnjih letih 45 milijonov starih dinarjev. Gospodarska reforma zahteva tudi reformo komunalnpaa gospo- darstva. Tudi to gospodarstvo (Konec na 5. strani) Sredstva zo cestno razsvetljavo C)(l sredstev, ki jih ima kra- jevna skupnost Majšperk letos na ra/polaffo, pomeni precej tu- di i/.flatck za vzdrževanje javne razsvetljave v Scs-teržah, v Majš- pt-rkii in (irnsofl, le potreb- no /.anuTijavati dofjorvMe žarni- ce / Tiovu.ii. ki niso poceni. /.nntcn izdatek sredstev kra- jevne skui)n(>sti pn predstavlja tudi v/.drzevanjc cest ter oskr- bovanje cest s cevmi za pretoke v- trj-biijejo letos H cevi raznih pre- merov. enako število tudi z« l.eije. I'i>vs(Ki SI ljudje prizade- vajo. da bi ostale ceste čim dalje v dobrem >itHiiju. to pa za- hteva rfMiiio v/clrževanje cestišč in orlstranjevHnje voda. ki nd- rifišnjo s cestišč navoženi mate' rial. sti TEDMK — petek, 11. novembra 1%6 Stran 3 Problemi mladine Kot jo znano, m> bilo v minu- lem nieM^cu v aktivih ptujske občine inlailin>k«' konference, na katerih so lulaflinci kritično ocenjevali doseclanjc delo orga- nizacije in izvolili nova vod- stva ter sprejeli delovne načrte. Tudi nilarlinska organizacija v Kidriče^veni je sredi minulega Tneseca razpravljala o doseda- njem načinu dela v svoji orga- nizaciji, o uspeiiih in proble- mih, s katerimi se je ukvarjala v pretokloru obdobju. Spodbud- no za nadaljnje delo tega ko- lektiva je, da so večino nalog 7 lanske konferenco uspeli re- šiti. Kaj so vse storili';' V zim- skih [)očitnicah so organizirali skupno s TVI) I'artizanoni Ki- dričevo smučarski tečaj na Po- horju. ()rgianiz:iirali in izvedli so plesni tečaj pod strokovnim vodstvom za mlade, ki je dose- gel izreden uspeh. Na kviz od- daji so se mladinci pomerili v znanju ter dosegli nekaj loipih uspehov. Njihova želja je, da hi bila prihodnja kviz oddaja boljša od minulo, ."^lovosnost ob sprejetju novih članov so pri- redili na gradil fitatonborg. Omembe vrodna je tudi akcija pri izkopavanju jarkov za raz- svetljavo v naselju, za kar gre mladini vse priznanje. Na svojo konferenco so mla- dinci povabili tudi predstavTii- ke družbenopolitičnih organi- zacij. ki pa se vabilu niso od- zvali v takem številu, kot so mladinci j)ričakovali. Nove peči za centralno kurfavo Pred nekaj meseci je stano- vanjsko podjetje iz Ptuja pri- čelo z raznimi adaptacijskimi deli na izvoznih jaških za pepel in za montažo novih peči za centralno kurjavo v velikih blokih v Kidričevem. Nedvom- no je bilo vse to potrebno in je tudi prav, da se je končno pristopilo k tej adaptaciji in montaži, vendar pa stanovalci zaskrbljeno vprašujejo, ali bo vse do pričetka prave zime go- tovo, kajti do te ni več daleč. Zaskrbljenost stanovalcev je upravičena, ker ta dela ne po- tekajo ravno po pričakovanju. Polog tega pa precej stanoval- cev v teh blokih nima štedilni- kov na drva. Popravljajo tudi strehe na blokih, kar je že bilo ponekod zelo potrebno. Ni zna- no, zakaj so začeli s tem šele v jeseni. Aktivne komisije sindikata Pri tovarniškem odboru sin- dikata TGA delujejo razne ko- misije, katerih naloga je reše- vati določene probleme med članstvom. Na sindikalnih se- stankih so padle pripombe na račun dela tovarniškega odbora sindikata in komisij, češ da so le na papirju, da pa ne oprav- ljajo svojih funkcij. Vendar se je prav pred nedavnim sesta- la komisija za skrb za delov- nega človeka in razpravljala o plačevanju boleznin do tri dni in pa o vprašanju invalidov v podjetju. Več skrbi za stanovanjske zgradbe v zadnjem času so razprav- ljali stanovalci v nekaterih blo- kih v naselju 1 (predvsem tisti, ki imajo cf^ntralno kurjavo) o nekaterih problemih stanovanj- skih zgradb. Med drugim so ugotovili, da jiso bili hodniki in stopnišča v zgradbah preple- skani že od tistega časa. odkar so bila kot nova izročena svo- jemu namenu. Nihče ne priča- kuje, da bo stanovanjsko pod- jetje v kratkem času uredilo pomanjkljivosti iz prejšnjih let. toda nekaj bo le treba ukrenti za ureditev stavb. V blokih s centralno kurjavo so štedilniki na trdo gorivo, ki pa so že v večini primerov odslužili. Po obvestilih na hodnikih bi morali zamenjati, toda najem- niki bi jih naj nabavili sami- Stanovalci so poudarjali, da bi za določene stvari v stanova- njih moralo skrbeti stanovanj- sko podjetje, kajti najemnina ni tako majhna, da hi moral stanovalec vse urejati sam. Predlogi proizvajalcev Na sestankih proizvajalcev delovnih enot v prejšnjem me- secu je bilo precej razprav o negativnih in pozitivnih stali- ščih v organih samoupravlja- nja. V DE glinice so proizva- jalci zahtevali naj bi bile seje samoupravnih organov v po- poldanskem času, da se bo vide- npravljavec, in da bodo tisti, ki delajo v izmenah, izenač<^ni z onimi, ki delajo le od 7. do 15. ure in kot taki presodijo ves svoj delovni čas na sejah. Mno- go je bilo ETovora tudi o rotaciji na položajih predsednika DS, UO in pa sindikata ter TK ZKS. Poudarjali so. da se na teh položajih iz leta v leto po- javljajo isti ljudje in dfl je moč že v naprej vedeti, na kak- šnem položaju bo kdo prihod- nje loto. Nekateri proizvajalci vidijo v sedanjih delovnih eno- tah le formalni organ, ker o vsem dokončno sklepa central- ni delavski svet. Mislijo, da čla- ni svetov proizvajalcev niso za- interesirani za sodelovanje na sejah, kor njihovi s^klepi niso pravnomočni. Glede nagraje- vanja jTo delu mislijo, da še zdaleč ni takšno, kot hi mo- ralo biti. M. F. Martinovanje na Gomili Sezonsko turistično gostišče Ivanke Znuderl na Gomili pri- redi v nedeljo, 13. novembra, le- tos martinovanje s pričetkom ob 13. uri z veselo godbo, kolinami in drugimi specialitetami, sta- rim in novim vinom. Zagotov- ljen prostor za parkiranje. Pozimi se moramo spomniti socialnih podpirancev Bližanje zime najbolj občutijo vsako leto socialni podpirane! v Ptuju in v vseh predelih ptuj- ske občine. Da bi njihovo vsakoletno sti- sko čimbolj omilili, so se pone- kod že sestali odborniki krajev- nih skupnosti in so prediskuti- rali, komu vse bo potrebno tudi to zimo pomagati, v kakšni ob- bliki in obsegu. Ptujska krajevna skupnost je o tem vprašanju razpravljala v začetku novembra. Poleg sred- stev občinske skupnosti v ta na- men in sredstev, ki jih daje vsa- ko zimo za pomoč oskrbovancem RK, bo potrebno dobiti še ne- kaj sredstev iz dobrodelnih pri- spevkov občanov, ki večkrat ne- posredno pomagajo podpiran- cem ali pa s prispevki Rdeče- mu križu, ki potem razdeli zbra- no pomoč. V ptujski tiskarni uveden 42-urni delovni teden Med kolektivi v ptujski obči- ni. ki so že realizirali v svojih obratih zakonita določila o 42-urnem tednu, je tudi kolek- tiv PTUJSKE TISKARNE, ki je v enomesečnem poskusnem uva- jan.iu 42-urnega tedna dosegel pričakovane uspehe tudi ob spremenjenem delovnem času. Zato bo lahko ostal pri no- vem načinu dela brez strahu, da bi zaradi tega trpela proiz- vodnja ali osebni dohodek zapo- slenih. Naročil imajo dovolj, pa tudi papirja in kartona, da lah- ko izvršujejo vsa prevzeta naro- čila. Praznik kolektiva TGA »Boris Kidrič« Kolektiv Tovarne glinice in aluminija -Boris Kidrič* v Ki- dričevem bo praznoval 21. no- vember, ko bo praznik te tovar- ne. Kot vsako leto bo tudi letos njihovo praznovanje na primerni višini. Naloge in odgovornost za pri- prave programa za ta praznik je prevzela posebna komisija, ki je že oktobra začela z delom. Velika, moderno urejena, v ptujski občini najlepša dvorana restavracije v Kidričevem bo 21. novembra 1966 zopet nabito polna, ker bo v njej vsebinsko bogat kulturni program, o kate- rem še sedaj nočejo ničesar po- vedati, ker bi radi presenetili javnost, ko se bo udeležila pro- slave in prireditve. Tudi letos bodo 10 let zaposle- ni v tovarni prejeli praktična da- rila. »Petovia« se pripravlja na zimo v zadnjem času je na dvori- šču obrata »Petovije-« Ptuj na Bregu med novo cesto in železni- ško progo polno vprežnih vozil. Kmetovalci iz okolice so prodali »■Petoviji-« večje količine zelja za pripravo kislega zelja v velikih bazenih, iz katerih zalaga »-Peto- via-« z zeljem večja mosta in in- dustrijske centre v Sloveniji pa tudi Ptuj. S kvalitetnim kislim zeljem močno vpliva -Petovia-« Ptuj na potrošnike, ki sedaj v mnogo manjšem številu sami kupujejo zeljne glave in pripravljajo do- mače kislo zelje, ker ga lahko dobijo v zadostnih količinah ob vsakem času v trgovini »Povrtni- ne* (pri Magdi). Zato tudi ni več zeljnih tržnih dni v Ptuju na Hrvatskem trgu, kot so bili vča- sih, ko so pripeljali okoliški pri- delovalci voze zeljnih glav za prodajo potrošnikom. Stanovanjska gradnja v Ptuju ne dohiteva potreb Med najbolj boleča vprašanja šteje Ptuj še vedno, kako ugo- diti nad tisoč prosilcem za sta- novanja, v glavnem za primer- nejša stanovanja, kot jih imajo sedaj ali pa sploh za stanova- nja. ki jih še nimajo in živijo ponekod v nezavidnih stano- vanjskih razmerah. Stanovanjsko podjetje Ptuj je strelovod, na katerem se zbira vse upanje, potrpljenje in ne- volja prosilcev. Bistveno stanja na tem področju ne more spre- meniti, ker je sedanja stano- vanjska novogradnja prepočas- na glede na razne težave, ki jih je potrebno premostiti pred začetkom novogradenj, enako pa tudi širit€>v stanovanjskega pro- stora na že obstoječih zgradbah, kjer so za to še možnosti. Ptuj je pod zgodovinskim var- stvom, zato mora vsako spre- membo starih hiš odobriti za- vod za spomenico varstvo in ta postopek ni vedno tako hiter, kot bi moral biti. S kvalitetnimi Izdelki na širši trg JIZABSTVO" IMA MNOGO NAROČIL Poleg novih strojev še primerne prostore ziral že pred leti na izdelavo trgovskega inventarfa, gostinske opre- me, gradbenega pohištva in na razna mizarska dela po načrtih. Ob nedavni otvoritvi trgovske poslovalnice »Jasmin« trgovskega pod- jetja »Merkur« Ptuj je bil kolektiv tega obrata za kvalitetno opre- mo novega lokala deležen posebnega priznanja. To je tudi spod- budilo marsikoga, da je povprašal, kdo vse so stranke tega obrata in kakšni izdelki so mu utrdili renome, da ima sedaj dela čez glavo. Eden izmed mnogih lepih izdelkov »Mizarstva« v trgovini »Jasmin« v Ptuju- Obrat »Mizarstvo« oibstaja že od 1945. leta. Prvotno se je bavil poleg mizarstva tudi z uslužnost- nim razrezom hlodovine, pozne- je pa se je specializiral samo-na mic.iiske izdelke, pri čemer je ostal in je njegov kolektiv s to dejavnostjo po- ' oma za)po.slen. N-' -vil si je nekaj novih stro- jev, ki mu doibro služijo pri iz- vrševanju del po raznih naroči- lih in načrtih. Izdelovanje sob- iiP-^^n -ohištva je sočaGno opu- ščal, ker je dobival vedno več naročil za izdelav- t-^ovskeoa inventarja, gostinske opreme, la- boratorijske opreme in drugega. Danes ima tolifco naročil, da bo letošnji proizvodni in finančni plan izpolnil z uspehom, ima pa naročila zagotovljena tudi za na- slednje leto. Sedanjemu zahtev- nemu trgu se je obrat najholj približal s kvalitetno izdelavo in s praktičnimi izdelki, tako da ni imel relklamaciij, pač pa vedno več novih naročnikov. To pome- ni, da so videli interesenti kvali- tetno delo obrata, kar jih je sipodbudilo, da so mu dali prilož- nost udeležbe na raznih razpisih in tudi na prevzemih del. Poleg naročil ptujskih podjetij izvršuje obrat »Mizarstvo« tudi naročila za naštete mizarske iz- delke v drugih krajih Slovenije in v sosednji Hrvatski, od koder stranke rade prihajajo v Ptuj sklepat pogodbe za izvršitev raz- nih del, ker nimajo ob koncu po- godbenega časa težav z zamuje- nimi roki niti z reklamacijami kvalitete. Predsednica sveta delovneg« kolektiva Albina Sirec meni, ^ je rezultat obrata »Mizarstvo« uspeh prizadevanja vodstva obra- ta skupno s celotnim kolektivom. Dobra organi-zacija dela, primer- ni stroji in vestni delavci, so naj- več pripomogli, da si je pridobil obrat sedaniji sloves. Vsekakor ima obrat več pogojev, da se bo lahko razširil v obsegu novega idejnega načrta za gradnjo ustreznih mizarskih delavnic, kjer bo dovolj prostora za vse stroje in za delavnice ter skla- dišče. Obratovanje bo lažje, na- ročil pa bo lahko še več, glede na še boljšo organizacijo dela, zmanjšanje stroškov in drago, kar vpliva na produktivnost de- la. Trgovsko podjetje »Panonija« Ptuj je med strankami tega obra- ta, ki bodo lahko v kratkem po- kazale javnosti posebnosti nove- ga inventarja iz obrata »Mizarst- va«. Ob letošnjem dnevu repub- like bo več otvoritev gostinskih in drugih lokalov, ki jih je opre- mil obrat »Mizarstvo« v sosednji republiki. V. J. V MARIBORSKI IZOBRA- ŽEVALNI SKUPNOSTI TRIJE PREDSTAVNIKI OBČINE PTUJ Izobraževalna skupnost za ob- močje bivšega okraja Maribor, ki obsega tudi občino Ptuj, ima iniciativni odbor, ki opravlja zanjo začetna dela. V ta iniciativni odbor je ime- novala občinska skupščina Ptuj tri svoje predstavnike in sicer Franja Rebernaka, predsednika občinskega odbora SZDL Ptuj, ki je tudi predsednik občinskega sklada za šolstvo, potem Jožeta Stropnika, ravnatelja Ekonom- ske srednje šole Ptuj ter Adija Praprotnika, ravnatelja osnov- ne šole Ivana Spolenjaka na Bregu v Ptuju. Jugoslovansko kmetijstvo danes In jutri Letošnja rekordna letina in večje količine tržnih viSkov de- lujejo zelo povoljno na promet Vmetii-sikih pridelkov, na večji Iz- voz in na porast življeni6.keaa standarda, kar pomeni realizaci- jo gospodarske reforme. 670 kg žita na prebivalca Statistika ugotavlja, da je le- tošnja letina boljša od najboljše povojne letine 1959. leta za okrog 13 "/o, da pa je glede na leto 1955 večja celo za polovico. Pšenice in koruze smo pridelali v drža- vi 12,7 milijona ton, kolikor je bilo planirano za leto 1970. Re- kordna proizvodnja pšenice je dosežena na površinah ,ki so za 10®/o manjše, kakor so bile v le- tu 1965. Do srede avgusta je bilo odkupljene dvakrat več pšenice kakor v istem obdobju leta prej, čeprav je bilo mnogo težav pri kreditiranju odkupa in še pose- bej pri skladiščenju kmetijskih proizvodov. Predelava kasni Glede na dobro letino tovarne sladkorja podaljšujejo dobo pre- delave, tovarne olja pa ne more- jo predelati nad 50.000 ton sonč- nic. Podobno je v pogledu pre- delave vrtnin in sadja. Ponudba govejega mesa je velifka, ravno talko peratnine in mleka. Proiz- vodnja se je znižala edino pri svinjah, ker je ta proizvodnja trenutno v nepovoljnem položa- ju. Marže ob dobri letini Velika proizvodnja bi morala vplivati na cene kmetijtsikih pri- delkov. Prevladuje pa prepriča- nje. da je način določanja cen v trgovini na veliko in na malo, glede na to, da to izvajajo orga- ni občinskih skupščin, negativno vpliva na prilagojevanje cen stvarnim pogojem na tržišču. Do- ločene marže verjetno ob pogo- jih dobre letine ne spodbujajo trgovine k večjemu prometu. Cene nekaterih proizvodov so se kljub temu znižale. Tak je pri- mer glede koraze, ko je dosegla lani npr. ceno okrog 80 din za kilogram, kar je bilo znatno pod ceno, predvideno po reformi. Kaj pričakujemo v prihodnjem letu? Ocenjujoč razvojne možnosti v prihodnjem letu planerji niso ra- čunali 6 tako po voljnimi klimat- skimi razmerami. Glede na to so računali s 4 ali 5-odstotno manj- šo proizvodnjo kakor letos. Nekateri pa mislijo, da so vpliv klimatskih razmer upošte- vali v preveliki meri in da je mogoče doseči večje pridelke, če se podvzamejo ustrezni ukrepi. Vsekakor bo zasejanih letošnjo jesen s pšenico okrog dva mili- '-na hektarjev ali 200.000 ha več kakor lansko jesen. Večje je tu- di zanimanje za umetna gnojila, kakor je bilo lansko jesen. Novi ukrepi Prevladuje prepričanje, da je potrebno ukreniti vse za pove- čanje kmetijske proizvodnje in za stabilizacijo tržišča. Eden iz- med teh potrebnih uOcreipov je ustvaritev materialnih rezerv. Razširilo bi se naj kreditiranje kmetijstva, posebno kooperacij- ske proizvodnje. Razmišljajo tu- di o razširjanju sistema garanti- ranih cen za živino in uvedbo prostega formiranja cen goveje- ga mesa. S. S. Partizanski materi Tereziji Vučak v slovo 3. novembra letos smo na jur- šinskem pokopališču pokopali dobro partizansko mater Terezi- jo Vučak iz Sakušaka, Veliko ljudi na njenem pogrebu do- kazuje njen velik prispevek za osvoboditev v najtežjih dneh preizkušnje — v času okupacije slovenskega naroda. Ob slovesu na pokopališču simo slišali, da p>okojnica ni bi- la samo dobra, temveč tudi pra- va partizanska mati. Poznali so jo borci vse od Radgone, Ljuto- mera, Ptuja in Maribora. Pri njej je bila vedno polna omara opranega in zlikanega perila in obleke za izmučene borce, pod podom njene sobe pa so bili za- boji sanitetnega materiala, orožja in municije. Dr. Rakuš je pogosto pripeljal pod gozd na Lipovcu sanitetni material. ki smo ga takoj odnesli v varno zavetišče k Vučakovim, pozneje pa dalje po naših zvezah. Leta 1943 je bil ravno v tej hiši os- novan odbor Osvobodilne fron- te, ki je takoj nadaljeval z usta- navljanjem novih odborov in mladinskih organizacij. Vučakova mati je storila vse, kar je mogla za svoje soborce, zanje je živela in kot takšna je ostala v njihovih spominih na težki čas narodnoosvobodilnega boja. Ptujska ZB se je pokojnici od- dolžila z lepim vencem in poslo- vilnim govorom. Najlepše plači- lo za njen prispevek v boju pa je njena zavest, da so jo zagrebli v domačo slovensko zemljo. Naj ji bo lahka rodna gruda. Martin Bec V spomin na Viktorja Kmeteca Viktor Kmetec Kolektiv tovarne ghnice in aluminija »Boris Kidrič« Kidri- čevo se je poslovil 3. novem- bra 1966 na hajdinskem pokopa- lišču ob odprtem grobu od svo- jega člana Viktorja Kmeteca iz Sp. Hajdine 144. Slovo je bilo težko od dolgo- letnega člana kolektiva, od 36 let starega uglednega člana de- lavskega sveta, upravnega od- bora, predsednika sveta proiz- vajalcev delovne enote, aktiv- nega sindikalnega odbornika, predsednika vzajemne blagajne pomoči, člana ZKS in člana ZROP, zglednega tovariša in iz- redno vestnega delavca, ki je bil tudi odlikovan z medaljo de- la. Povsod je bil enako aktiven, na delovnem mestu, v samo- upravnih organizacijah ter dru- štvih. Bil je vzoren mož in oče dveh nedoletnih otrok in v oko- lju, kjer je živel, zelo priljub- ljen in cenjen, saj je imel za vsakogar prijazno besedo in pri- pravljen je bil vsakomur po- magati v stiski. Kot senca je padla nanj za- hrbtna bolezen, ki mu je spodko- pala zdravje. Vesel je bil življe- nja, ki mu je začelo teči v Šiko- lah pri Pragerskem. 23 let star je prišel v službo v tovarno in je ostal v njej kot zgleden de- lavec, dokler ga ni odtegnila iz kolektiva neozdravljiva bolezen, ki ji je tako mlad in na pol življenjske poti podlegel. Mnogo ljudi iz okolice, Sp. Hajdine in iz kolektiva ga je spremljalo na zadnji poti skup- no s težko prizadeto vdovo Ano z dvema otrokoma in drugimi svojci in sorodniki. Mnogi venci in več govorov ob odprtem gro- bu je potrdilo, kako je bil ce- njen in priljubljen in kako glo- boka vrzel je ostala povsod za njim. Vsem bo ostal v neizbris- nem spominu kot vzgleden dela- vec, tovariš, družinski oče, druž- beno politični delavec in borec za napredek. V soboto v ptujskem gledališču Večer braicev Delavske enotnosti v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom smo se v uredništvu Delavske enotnosti odločili za prvi VECER BRAL- CEV letos med našimi najzve- stejšimi naročniki in dobrimi prijatelji v Ptuju. Najprej nekaj osnovnih in- formacij : Dragi Ptujčani, srečali se bo- mo v soboto, dne 12. novembra, ob 19.30 v vašem gledališču. Brezplačne vstopnice vam po- klanja občinski sindikalni svet, kjer jih lahko dvignete že od petka zjutraj dalje, dokler ne bodo —-pošle! 2e ves teden so naši novinar- ji med vami. Ustavljajo vas na cesti, v trgovinah, gostiščih, mo- tijo na delovnem mestu, sitnari- jo na političnih in upravnih fo- numih; poizvedujejo o vsem, kar vas tare in razveseljuje v vašem lepem mestu. O vseh teh drobnih in velikih skrbeh pa bo stekla beseda ne- posredno v vaši gledališki hiši. Dvoje bi vam želeli pokazati v tem neposrednem pogovoru: najprej to, kako novinarji po- magajo s svojimi prispevki v ča- sopisu razreševati vse zanke in uganke našega občana, proizva- jalca, samoupravljavca, potroš- nika; in drugič: na kakšne te- žave zadevajo novinarji pri tem, ko prosijo za besedo tiste, ki so v delovnih organizacijah in po- litično upravnih vodstvih dolž- ni in odgovorni urejati nerešena vprašanja, ki vas tarejo, oziro- ma odgovoriti in pojasniti, zakaj vsega tega ni mogoče razreševati tako hitro, kakor bi si želeli. Naš program, v katerem boste spoznali ves novinarski kolektiv vašega časopisa, bodo s svojim sodelovanjem obogatili še vaši priljubljeni humoristi, pevski zbor »Svobode« Ptuj, ptujska in- strumentalna ansambla in radio Ptuj. Še eno skrivnost bi vam radi izdali: ptujski delovni kolektivi so se z razumevanjem in ljubez- nivo odzvali naši prošnji ter prispevali večje število praktič- nih nagrad za obiskovalce VE- ČERA BRALCEV DELAVSKE ENOTNOSTI. Zato vas vljudno opozarjamo, da hranite vstopni- ca. stran 4 TEDMK - ppfp'.;, 11. novembra l"»umno (komunala splošne rabe). • Komunalo kreditira banika s sredstvi, namenjenimi za ko- munalno in stanovanjsko gospo- darstvo. • Investicije za komimalno opremo stavbnih zemljišč morajo Dotekati časovno in prostorsko usklajeno. Investicijski program tp-melji na urbanističnem projek- tu na'8elja. • Republika naj s svojimi za- koni predpiše prej omenjena na- čela. • Republika naj z zakonom uredi status komunalnih delovnih organizacij s posebnim ozirom na režim gospodarjenja ter investi- ranja v osnovna sredstva komu- nale. Plačevafi bomo še prispevek za uporabo mestnega zemljišča Posebno pozornost bo potrebno posvetiti prispevku za uporabo mestnega zemljišča, kot bodoče- ihu pomembnemu viru za finan- ciranje komunalnih naprav ko- lelktivne potrošnje. Ker nimamo v Ptuju kanalščine, kot prispev- ka za uporabo kanalizacije, spa- da kanalizacija med komunalne naiprave kolektivne potrošnje. Občinska skupščina je siCer že sprejela odlok o prispevku za uporatbo mestnega zemljišča, iz- vajanje odloka pa je začasno od- loženo. Oba sveta smatrata, da se je okrog uvedbe prispevka raiZČistilo vprašanje, ali je mo- goče občane — uporabnike mest- nega zemljišča — obremeniti z omenjenim prispevkom. Splošna ugotovitev je bila, da je možno komunalno gospodarstvo izgra- jevati le na temelju solidarnosti vseh uporabnikov mestnega zem- ljišča. Ker je predvideno, da bo republiška skupščina sprejela predpise o prispevku za uporabo mestnega -zemljišča, predlagata sveta, naj občinski upravni organ za komunalne zadeve skupaj s Komunalnim podjetjem Ptuj, kot upravljalcem komunalnih naprav, pripravi do konca leta program izgradnje komunalnih (wj©ktov in naprav za 5-letno obdobje. V skladu s' tem programom naj se potem pripravi nov predlog od- loka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča in naj se pro- gram kakor tudi predlog odloka predložita v raizpravo zborom vo- livcev na območjih, kjer se pred- videva ta prispevek. Do konca tega leta mora biti tako program kakor tudi odlok sprejet, da se lahko začne prispevek pobirati z letom 1967. Treba je računat\ s tem, da bo proračunska situacija v letu 1967 še težja, kot je bila letos in tako iz proračunskih sredstev ne bo mogoče dati ka- kršnih večjih sredstev za gradnjo komunalnih naprav. Gradnja teh pa je zelo nujna. Učiteljica in učenci z osnovne šole »Toneta Znidariča« v Ptuju med nazornim poukom. Drobni nasveti Rdečega vina ne smemo po- stavljati v hladilnik. Serviran mo- ra namreč imeti temperaturo vin- ske kleti. Narezana limona se vam bo ohranila dalj časa, če boste nanjo poveznili suh, čist kozarec. Zlati predmeti bodo dobili spet lep sijaj, če jih boste pustili le- žati kakšno uro v čistem alkoho- lu. Rjaste madeže odstranimo fi tkanin tako, da jih najprej pre- krijemo z rezino limone, prek te položimo belo krpo, nato pa vse skupaj slikamo ž zelo vročim li- kalnikom. Krompirja ne smemo shranje- vati v hladilniku, temveč v zrač- nem, suhem in temnem prostoru. Da bomo ohranili lončeno po- sodo čim dlje, jo bomo pomivali v mlačni vodi, nikakor pa ne v vroči ali celo vreli. Krompir ima takoj pod kožo mnogo mineralov, zato ga je naj- bolje olupiti že skuhanega. Posušeno listje gozdnih {agod je odlično sredstvo za kuhanje čaja proti ohripelosti. Najboljši način, da prenehamo kolcati je ta, da v majhnih po- žirkih pijemo vodo in si pri tem zamašimo nos, ali pa da zelo hit- ro pogoltnemo žličko sladkorja v prahu. Jeklena nožna rezila se zelo le- po očistijo 8 surovim krompirjem. Ko se posušijo, jih zdrgnemo s krpo, namočeno v alkohol. Slonokoščene predmete čistimo z zmesjo limone in sode bikar- bone. Kadar boste v dvomih, ali ima- te opravka s pravo kavo ali pa z nado«Tiestkom, vrzite ščepec kave v skodelico mrzle vade. Prva bo ostala na površini, nadomestek pa bo potonil. Sir moramo shranjevati pod steklenimi zvonci, ki jih je treba redno umivati v topli vodi in de- tergentu. Zidne tapete bodo dobile zopet svežo barvo, če jih boste vsaij dvalkrat na leto zdrgnili s krpo, namočeno v enaka dela bencina in terpentina. Manjše rjaste madeže odstrani- mo z mešanico soli in limonine- ga soka. Sedaj, ko &o se po desetletjih vrnile v modo čipke, posebno razni čipkasti in kvačkani ovrat- niki, zapestniki in ostali modni dodatki, ste gotovo večkrat v za- dregi, kako jih oprati. Naše ba- ,bice so se posluževale načina, ki je v našem času utonil v pozabo, ki pa se ga bomo, kakor starih čipkastih ovratnikov, z veseljem posluževale: čipko ovijemo oikoli steklenice, ki jo nf^polnimo z vd- do, da se ne bi prevrnila in jo pritrdimo z belim trakom. Nato pripravimo v nekoliko višji po- sodi toplo vodno raztopino nare- zanega mila, eno pest na tri lit- re vode, in žlico sode bikarbone. Posodo 2 ražtopino postavimo na močno segreto ploščo štedilnika. Paziti je treba, da voda ne zavre! V posodo postavimo steklenico s čipko in pustimo vse skupaj na štedilniku deset minut, nato pa počakamo, da se raztopina ohla- di. Ko vzamemo steklenilo iz po- sode, pustimo nanjo teči tekočo vodo, da s čipke speremo milni- co. Potemnele srebrne predmete lahko očistimo tudi brez poseb- nega čistilnega sredstva. Posta- vimo jih v vročo milnico in jih pustimo v njej nekaj minut, na- to pa jih zdrgnemo z mokro in nato še s suho krpo. Madeži svežega sadja so ved- no problem, posebno v poletnih dneh, ko je sadje na vsakdanjem jedilniku. Madeže na bombažnih tkaninah najlaže odstranimo z li- moninim sokom, kadar pa se na- redi nesreča na svili, navlažite m.adeže s špiritom, nato pa jih pazljivo podrgnite s koščkom prav tako v špirit namočene vate. Pr: tem vato pogosto menjajte. Tanke, svetle rokavice so v skoraj vsaki ženski garderobi, saj so neobhodni modni dodatek. 2al pa so take rokavice kljub pazlji- vosti lastnic kaj hitro umazane al: pa vsa jizgubijo svežino. Ce so rokavice iz jelenove kože, jih bomo pri pranju nataknile na ro- ke, namilile, temeljito izpralema- deže in nato še milnico. Ce pa so rokavice iz kozjega ali podobne- ga občutljivega usnja, jim bomo madeže skrbno odstranile z meh- ko in čisto radirko. Travne madeže odstraiiimo s tkanin tako, da jih — ne pre- močno — podrgnemo s krpo, na- močeno v čisti alkohol. Na isti ndčin čistimo tudi madeže kemič- nih svinčnikov. Pozlačene okvire čistimo s kr- po, namočeno v amoniak. L. S. Gasilski dom tudi v Medvedcah Gasilsko društvo Medvedce si že dalj časa prizadeva priti do f?asilskega doma, ker pred- stavlja na svojem požarnovar- nostnem območju pomembno gasilsko četo, ki pa nima svo- jih prostorov za opremo in za zbore in prireditve. Ti ne služi- jo nikjer samo gasilcem, pač pa vsej okolici ob raznih političnih in društvenih zborih, roditelj- skih sestankih, proslavah in pri- reditvah ob raznih državnih in drugih praznovanjih. Graditev novega gasils-kega doma v Medvedcah je preraču- nana na nekaj nad 2.200 novih dinarjev. Nekaj vrednosti bo zneslo prostovoljno delo član- stva, druga sredstva pa bi jim naj priskrbela krajevna skup- nost Majšperk. Kot kaže, njena prizadevanja ne bodo zamau in bo zbrala ta sredstva ob razu- mevanju občinske skupščime Ptuj za potrebe Medvede. Mostna tehtnica v upravi krajevne skupnosti Krajevna skupnost Majšperk je prevzela od Tovarne volne- nih izdelkov v Majšperku v upravljanje mestno tehtnico, ki jo je kupila od Tovarne >Ko- nus« Slovenske Konjice ob lik\'i- daciji Tovarne stroji! v Majš- perku. Ker potrebuje to tehtnico ce- lotna okolica, ne pa samo To- varna volnenih izdelkov Majš- perk, so predlagali organi upravljanja in uprave te tovar- ne, da bi prevzela skrb za to tehtnico krajevna skupnost Majšperk. Zaposliti bo morala tehtničarja in skrbeti za tehtni- co, tovarni pa zagotoviti, da bo lahko tehtala svoje stvari na tej tehtnici, za to pa bo prispe- vala k večjim popravilom. Kra- jevna skupnost je sprejela to ponudbo tovarne in tudi pre- vzela tehtnico v svoje upravlja- nje. Za tehtanje bo zaračunavala za tovore do tO.OOO kilogramov ■ do 8 novih dinarjev, nad 10.000 pa 10 novih dinarjev. Za tehtni- čarja je določen Alojz Curk z Brega 53. ki je bil že več let tehtničar. Verjamete ali ne? LISJAK V PEKARNIŠKI SHRA^^BI Slavko Jerenko in Milan Kajžnik iz Ptuja sta se znašla kot lovca v soboto, 5. novembra 1966, v neverjetni zagati, ko sta zvedela, da je v manjši shrambi pri Kozlovi pekarni ob Ormo- ški cesti v Ptuju blizu psa ču- vaja skrita lisica. Na prepričlji- vo prigovarjanje, naj ulovita ne- pričakovanega skrivača blizu psa živega ali pa ga naj ustre- lita, sta res vzela puško in od- šla na navedeni prostor. Slavko Jerenko je imel v roki električ- no žepno svetilko, Milan Kajž- nik pa lovsko puško. Res je zagledal Slavko v pra- menu svetlobe v kotu lisjaka, ki se je prestrašil in se pognal po zaboju s tal. vtem pa je Milan Kajžnik sprožil in ga zadel, da se je zgrudil na tla. Po vsem so- deč je tega lisjaka prignala iz bližine Drave poplava. Približal se je hišam in se tam umaknil v prostor zraven psa čuvaja, kjer ga je tudi doletela smrt. Kozlovi so opazili, da je v bli- žini psa dolgorepa, rjavkasta ži- valca, prav gotovo lisica in so o tem obvestili navedena lovca, ki sta skrivača tudi našla in po- končala. Lisjaka pri Koteksu niso ho- teli sleči, da bi jim ostala lepa lisjakova koža, blizu pa tudi ni bilo nikogar, ki bi hotel to sto- riti, zato je mrtev lisjak s kožo vred odplaval po deroči Dravi. Opolcliie ¥ Miamijii Človek nikjer nI tako varen kakor opoldne na glavni aveniji v Miamiju. Tedaj sonce neu.smi- Ijeno pritiska in vsi, ki imajo ko- ličkaj pameti bežijo v senco. Miami je opoldne mrtvo mesto. Johnu Santerju se je zdelo, da bo od vročine znorel. Z robcem si je brisal znoj z obličja, »srajce pa si ni mogel obrisati, najbolje bi bilo, če bi si jo slekel in izce- dil. Ves se je kopal v znoju in potok vlage mu je tekel po no- gah v sandale Kljub temu je bil zadovoljen. Dokler se ga ne loti sončarica, bo gospodar svojih misli, tako da lahko upa, da bo njegov načrt uspel. Svoj avto je parkiral nedaleč od križišča. Vlačil je svOje noge po razbeljenem asfaltu, dokler ni prispel do vile, ki je nosila tab- lico s številko 13. Odrmil je vrata in stopil na stezo, ki je vodila skozi bujno vegetacijo subtropskega rastlinja do vhoda v vilo. Ni se niti ozrl, da pogleda, ali ga je kdo videl. V tem času se nihče ne sklanja skozi o-kno in se ne izpostavlja soncu. Njegova žena Miriam zdaj po- čiva. Porinil je ključ v ključav- nico in vrata so se brezšumno od- prla. Debele preproge so zadušile zvok njegovih korakov. Krenil je skozi dnevno sobo in previdno odrinil težko zaveso. Miriam -le ležala na ležišču iz leopardovega krzna. Spala ie Za trenutefk jo je opazoval ,nato pa je izvlekel Iz žepa zamašeno epruveto in pri- stotpil k ženi. Odprl je epruveto in počakal, dokler nI iz nje zlez- la kača, ne večja od gli.ste. Ko se je prepričal, da bo kača ob prvi ženini kretnji opravila svoje delo, se je obrnil in se s,>lazil iz sobe. Se preden je za- prl vhodna vrata, je zaslišal krik. Krik, ki qa je pričakoval in ne- strpno čakal nanj že več mese- cev . .. Na misel, da bi ubil svojo že- no, je prišel tistega dne, ko je Miriam srečala tistega mladega moža kostanjevih las in sivih oči, s katerim se je pozneje mnogo družila. Opozarjal jo je, naj se ne igra z oanlem. ona pa se je njeaovim grožnjam smejala. »Miriam,« ji je dejal nefkega dne »jaz sem mož, ki ne prenese poraza.« »Res? Potem se boš, dragi moj, moral temu privaditi.« Ni lahko prišel do svoje blagi- nje. Več kot samo enkrat je bil na robu obinpo, ko je nlul po re- kah in roikavih pod ovijalkami, na katerih so dremale strupene kače, kuril taborne ogn'p, kjer jih pred njim ni nihče kuril, in spal z odprtimi očmi, kajti smrt nf prihajala samo iz džungle-, le- žala je 7 njim pod šotor- in poto- vala s čolni po divjih kfinjonth in se spu-^^čala po '»lapovih. Ta smrt je bila nevarnejša od vsake druae, ker ji ie h''o ime clnve-k Naposled sta našla diamante Nabirala sta jih tako, kot drugi nabirajo prod na rečni obali. Bilo jih je toliko, da bi z njimi obo- gatel bataljon pustolovcev, toda vsega nista mogla vzeti s seboj Vračala sta se vsafk s svojo vre- čico kamenčkov okoli vratu, oo- tovala sta tedne in tedne po re- ki smrti, sekala z noži ovijalkein se prebijala k ženskam, whisky- ju, jahtam in bogastvu. Naposled je srečal Miriam in se z njo poročil. »In?« ga je vprašala, ko ji je pripovedoval o svojem pustolov- skem življenju. »Nn nič. Eden od naju je moral umreti . ..« Nekaj časa je vladala med nji- ma tišina. Nato je Minam prijela za čašo in trčila z njo ob njego- vo. »Prav imaš, eden mora vedno umreti.« Naslednjega dne je odšel na pot. Moral je oditi od samega se- be in Miriaminega smeha. Pre- gledal je svoja naftna polja, spu- stil se je do Mehiškega zaliva, opijal se je z inženirji in dekli- nami in izgaibljal denar po tretie- razredn'h igralnirah Vest mu ni dala miru. Povsod ga je spremljal lik tovariša, ki ga je ubil in mu odvzel njegov delež. Miriam je ostala v Miamiju. Ob njej le bil njen riavolasi mla- denič. Santerjevi detektivi so jo zasledovali na vsakem koraku in so mu poročali o vsakem njurif^rn sfsfankii vsaki Izgovorjeni be- sedi v družbi, s.premljali so Miri- am na vsakem koraku — in mu do podrobnosti opisovali, kaj se je donajalo z njima. Poročila so mu pošiljali v Mexico City, New York, Chicago.- Napo«led mu je postalo prene- umno. Nenadoma je uvidel, da je vse to, kar počenja, bedno in ne- vredno moškega. Sklenil je. da napravil vsemu konec. Znancem je povedal, da gre na križarjenje po Karibskem morju, in izginil. - . Miriam mu je pisala, da se ne počuti dobro in da obžaluje, ker ga ne bo mogla spremljati na po- tovaniu. To je bila njena največ- ja napaika, zadnja, ki jo je na- pravila. Zdaj je mrtva. Nihče ga ni videl, nihče ne ve, da je na skrivaj prišel v Miami ia jo ubil. Sedel je za krmilo in pognal svDj avto. Bilo je pol ure po pol- dnevu. Miami je spal svoje opol- dansko spanje Kazalec na brzi- nomeru ie kazal 100 milj. Bil je nervozen. Veter mu je prijetno hladil oznojeno čelo. Priznal si je ciga- reto. Kmalu bo prispel do odcepa, ki vodi proti Skoljkinpm zalivu Tam bo skril avto in počakal, da se bo znnčilo Njeaova 'tihta ho prišla ponj ob devetih zvečer. Nflsmehnil se je. Kitajec Cu-Li ne bo izdal, da jp Santer dav; zapustil jahto. Te- ga ne b: izdal niti tedaj, re bi ga rezali na koščke. Cu-Li mu je tu- d' rabavil tisti dv^ stnipenjači Cu-Li je bil pameten in spreten Kitajec. Stranska cesta je bila mnogo slabša od glavne, zato je Santer vozil počasneje. Zdaj mu ni bilo treba več dirjati. Bil je že dovolj daleč od Miamija in policije, ki drema na svojih nostajah. S -mehljajem je pozdravil tablo, na kater! je bilo napisano »Privitt«. Niegova Školjkina laguna je bila idealen prostor za počitek in skri- vališče. kakršnega si je lahiko šma- rno želel. Na milje naokoli ni ži- ve duše, povsod samo morje, ve- ter, pinije in mokri pesek. Ko je spravil avto v garažo, je krenil proti hiši. Počutil se je ču- di^vito. Bil je zadovoljen. Odprl 10 vrata in presenečen obstal na nragu. Pred njim je stala Miri- am. V tem trenutku je začutil močan udarec po tilniku. Ko se je zavedel, je stala pred njim na mizi epruveta, njegov zlat vžigalnik, tobačnica ter klju- či od stanovanja in avta- Poiz- kusil-se je dviqniti, toda ugotovil 'e, da je privezan na stol. V sobi ni bilo nikogar. Zdelo se mu je, da sanja, Miriam je mrtva. Njeno truplo leži v Mia- miju. Nekdo ga je udaril po gla- vi. Nato mu je ta Izpraznil žepe in ga z\'ezal. Zn vraga, kaj počno z njim? Kapljice znoja so mu orosile obhčje. Tedaj je zaslišal v sosednji so- bi korake. Zdrznil se je. Kača v epruveti se je stegovala čisto do tamaška, obloženega z vato. Korak: v so^^dnj; sob' so ^no- va utihnili. Se enikrat je napel | svoje sile, da bi se rešil vrvi. Stol, ki je na njem sedel, se je prevrnil in Santer se je, še vedno zvezan, s stolom vred prevrnil na tla. Pred seboj je zagledal na tleh nekaj belega. Z groizo je ugotovil, da Je to zamašek od epruvete. »Ne, nočem, meee...!« je zatu- lil. Nato te nastopila tišina. Samo morje je še nadalje šumelo in premikalo zrnca peska. »In potem?« Glas, ki je to vprašal, je bil oster. »Zvezal sera gospodarja in od- šel k telefonu, da bi obvestil go- spodarico.« Kitajec se je smeh- ljal s svojimi poševnimi očmi. »Da bi obvestili gospodarico — o čem?« »Da sem našel gospodarja tu v hiši brez zavesti. Da je gospodar pobesnel, ko je prišel k zavesti.« »In potem?« »Potem je prispela gospodari- ca.« »Kaj pa ta kača?« »Ta?« Kitajec se je ljubeznivo nasmehnil in prijel kačo 2 roko. »To je čisto nedolžna kačica, ka- kršne uporabljajo naše plesalke v tempi jih pri svetih plesih . ..« »Zdi se, da ta človek ne laže,« se je oglasil policijski zdravnik. »Umrl je zaradi sončarice,« je pr vtftvil in žaprl torbo ? instru- menti. Stran 6 TEDMK - petrk, II. noTenLbra Strno f» Samo šc kockanjc in most čer. (irajcno v riuju bo zopet odprt Obrat za zadružno kooporacijo »Jože Lacko« širi v Ttuju svoje trgovinske prostore. Na fronti samoupravlianja Za u\od uaj poiio\mio bese- de, ki jili je izrekel tovariš Sta- ne Kavčič oktobra 1903 v l.ju- l>ljani ua p(j-s\eia\aiiju o druž- be 11 o-pol i t i e u em i zob ra ze v a u j u: >C.e danes delavski sveti že sprejemajo iiklepo, da ue bodo sprejeli v dcloMio rii/.inerje ui- kogar, ki ue bo imel koučuue osemletke, ali potem iii per- f-pekti\a iu začeiek popoliuHitu novega procesa ua široki fron- ti samoupravljuDja, da se pro- uvajaUi skozi seminarje uspo- sobijo za iiprčivijanjei'... \c vem, če si duiies kdu upa jav- no zapisati, da ne potreoujemo nobenega /uariju %eč, radi bi, da bi naši delavci ostali v zna- nju čimbolj omejeni!:'« S temi besedami je dobila de- lavska univerza občine l'tuj še euo novo spodbudo, da se je odločila za organiziranje semi- narjev za samoupravljavco. skupno z občinskim siiulikal- iiiui svetom je temeljito iu kva- litetno pripravila vse, da bodo seminarji uspešni iu da bodo zajemali široko fronto samo- upravlja vcev. loda... ko 'e delavska uni- verza že bila prepričana, da l>odo seminarji uspešni, saj so jih narekovale potrebe, pa je vse skupaj izzvenelo tako kot misek ki se je utrnila (Vinku 'Iriiikausu, glavuemu uredniku Delavske enotnosti): >... Na- čelom ui kaj oporekati! Pri uas je sploh malo oporckauja, ni težav z načeli, zanje se kmalu zediiiirno, težave so le v tej tr- doživi praksi.. .< Da, ta trdoživa prak&a! Tako delavska univerza Ptuj kot občinski sindikalni svet sta obveščala in vabila za udeležbo na semimarjih. S programi, ki so bili skrbno pretehtani in tu- di usklajeni z vsebino progra- ma za konferenco samouprav- Ijavccv, so bili povsod dobro se- znanjeni. Prvih seminarjev naj bi se udeleževali preds-edniki delavskih svetov in upravnih odborov ter sindikalnih po- družnic, vabljeni pa so bili tu- di drugi člaui. Od 81 podjetij je 1 > podjetij poklalo skupno 35 ljudi na se- minarje. Dve podjetji sia ise opravičili, češ da sicer smatra- ta, da je seminar zelo potreben iu je v kolektivu tudi interes zanj, vendar pa ljudi ne more- ta poslati. Eno od podjetij se je izgovarjalo, da termin seminar- ja ne ustreza zaradi i/voznih posloA'. Pri preverjanju, kdo bi prišel za seminar v poštev. se je izkazalo, da je predsednik sijidikata pomočnik skladiščni- ka. eden od članov dela na od- delku za izračunavanje oseb- nih dohodkov, en član je vod- ja prodaje. Vprašanje je, koli- ko posla imajo z izvozom in, ali res ne bi mogli v večernih urah na seminar. Drugo pofl- jetje navaja v svojem opravi- čilu. da iraajo člani dclo> c sku.pno5fti večinoma še manjše kmetijsko posestvo in predla- ga, da delavska univerza or- ganizira seminar v zimskih me- secih. Drugo podjetje — iz so- sednjega podjetja — iz istega kraia pa je poslalo na seminar (i (šest) proizvajalcev, čeprav imajo prav tako manjše kme- tijsko posestvo. Ce primerjamo obe podjetji, se uam nehote vsi- ljuje vprašanji!: uli je izgovor prvega podjetja umesten i' Ali ne i/./veni tudi tu misel:... Na- čelom ni kaj oporekati... >leža\e so le v tej trdoživi praLsi!« Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič. Kidričevo se je dogovorila z delavsko univerzo Ptuj za organizacijo štirih se- minarjev, v katere "želj tovarna vključiti vse člane samouprav- nih organov v podjetju. Za se- minarje je i)Oslala tovarna svo- je lastne programe. Kakšne zaključke lahko na- pravimo ob ugotovitvi: eno podjetje je samo od sebe spo- znalo potrebo po s^eniinarjih za sainoupravljavce in je tudi po- stavilo programe zanje. Od 81 podjetij, ki so bila vabljena, naj pošljejo svoje člane na se- minarje. je bilo 13 takih, ki so svoje člane poslala, dve fM>d- jetji sta se opravičevali. 66 pod- jetij pa sploh ni reagiralo na vabila, ležko hi bilo reči, da so slednja na široki fronti samo- upravljanja! Pa poglejmo še nekatere prnlat- | ke ankete, ki so jo izdelali ude- leženci seminarjev: 49 odst. ude- leženeev je ocenilo temo >.Mesto in vloga gospodarske or.sraniza- cije pri uresničevanju družbe- nogospodarske reforme« kot koristno, temo »Delitev po de- lu v pogojih reforme« so oce- nili kot zelo koristno, še večje je bilo zanimanje za temo o notranji zakonodaji v delovnih organizacijah, vse tc teme pa tudi vse ostale preveva ^mne- nje, da bo seminar vsem več ali manj koristil tudi v vsak- danji praksi. 45 odst. udeležen- cev želi, da bi si znanje še po- globili na podobnih seminarjih. 28 odst. anketiranih je mnenja, da hi bilo zelo nujno, 55 odst. pa. da hi bilo potrebno orga- nizirati enake ali podobne se- minarje tudi za ostale člane delavskih svetov, upravnih od- borov ter sindikalnih podruž- nic. Pri vprašanjih, kaj bi bilo treba po mnenju udeležencev v podjetju takoj urediti, so se udeleženci opredelili takole: pravičnejša delitev dohodkov, ureditev medsebojnih odnosov, fmživitev sindikalne podružni- ce, boljša organizacija dela, or- ganiziranje tečajev za pridobi- vanje kvalifikacije ipd. Zani- miv je tudi podatek, da imajo člani kolektivov zadovoljiv in- teres za izobraževanje, da pa v kolektivih malo o tem razprav- ljajo. Morda lahko zaključimo: >.... ui težav z načeli, ... teža- ve so le v tej trdoživi praksi!« Le kdaj se bomo rešili toga oklepa? F. M. Mostno dvigalo - izdelek podjetja J2 Podjetje J2 za popravljanje voz v Ptuju je olajšalo delo v svojem strojnem oddelku z iz- delavo mostnega žerjava za na- kladanje koles in nosilnih vzme- ti. Prej so dvigali nosilne vzmeti ročno, kolesa pa v strojnem od- delku, kjer imajo novo dvigalo, akšen način dela je zaviral delo na stroju za struženje kolesnih dvojic, zaprt pa je bil tudi dohod do lesa, ko je bil vagon pod dvi- galom za nakladanje. Novo mostno dvigalo že. upo- rabljajo poskusno, dokončno pa ga bodo uporabljali po inšpekcij, iikem pregledu, ki mu bo sledilo odobrenje za uporabo novega mestnega dvigala. Izdelali so ga v svojih delavnicah po obstoje- čf:m načrtu za mostna dvigala. Spremenjen je v toliko, da ima- jo stebre namesto zidne opore. Nosilnost je 2 toni, kar zadošča za nakladanje in rčizkladanje ko- lesnih dvojic in drugih bremen teža nad eno tono. Največ je bila zaposlena pri i/delavi novega mostnega dviga. l3 hišna bkupina treh delavcev ;n sicer Ivana Horvata, Jože Ač- ko in Janko Vdlič, pri montaži pa je sodelovalo tudi več delav- cev iz raznih skupin. Spremembe v načrtu in izračune je izdelal direktor podjetja Anton Valen- tin, ki je tudi nadziral dela skup- ne s poslovodjem Alojzom Kože- ljem. i I V letošnjem letu bo ludi go- ! tovd ograja okrog prostorov pod- | jetja, ki je prej ni bilo in bo v celoti izdelana v lastni režiji. Ži- va meja ni mogla več služiti na- menu, poleg lega pa je zakrivala objekle lovarne, zalo je odstra- njena, namesto nje pa postavlje- na nova žična ograja z železnimi stebri. Vredna bo v celoti do 6 milijonov starih dinarjev in bo v glavnem spremenila videz okrog tovarne. Tudi mrežo sami pletejo na stroj, ki so ga sami izdelali. . Na severo-zapadni strani de- lavnic bodo uredili cesto, po ka- teri odvažajo lesne odpadke iz mizarske delavnice. Prej je bil tam vrt, vendar proces dela za- hteva možnost za odvažanje sko- belnih odpadkov. Na vozili bodo ogorke in gramoz, da bo cesta trdna in suha ter trajna. V. J. TRZNE CENE POVRTNINE IN SADJA V PTUJSKI POSLOVAL- NICI POVRTNINE (PRI MAGDI) Cene v novih dinarjih. Grozdje kg 3,20, hruš>ke 3, ja- bolka II. 2,20, jabolka II. 2,10, jabolka III. 1,40, kaki 2,20, smok- ve odprte 5,40, banane 4.90, pa- radižnikova mezga (250 g) 2.13, limone 4,20, orehi (jedrca) 38. rozine 7,94, slive (suhe) 5, cve- tača 1,90, čebula 1,50, česen 4,50, korenje (jedilno) 1,20, krompir I. 0,90, krompir II. 0,60, ohrovt 1,20, pesa 1,30, paprika (babura) 2, peteršilj 2, redkev (črna) 1, repa (kisla) 1, solata (endivija) 1,80, zelje (sveže) 0,60, zelje (kislo) 1,30, fižol (prepeličar) 4. fižo! (tetoverj 3,50, papir, vreče 3,15, olje belo 1 1^5. Tedolk »TV 15€, glasilo ZZB NOV Slovenij«. je po«t«l člaacro t® orgMLizadje — združenja t>or- cev, ToJ, vojnilj tnvalidov ter rezervnih oficirjev la i>odor;clrje» — ne^gr«>