YU ISSN 0040-1978 l£TO XXX., ŠT. 20 Ptuj, 26. maja 1977 CENA 3 DINARJE GLASILO SOCIAUSnČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Za pomoč manj razvitim KS (stran 4) Organizacija teritorialne obrambe (stran 5) Zatiranje metljavosti (stran 5) Prosvetno društvo Žetale (stran 7) Velik uspeh ptujskih boksarjev (stran 9) Ormož Vse za ljudstvo in tovariša Tita že od prvega marca se v občini Ormož vrstijo različne prireditve ob praznovanju letošnjih jubilejev tovariša Uta in Partije. Vecia slavja so bila najprej v Ivan^ovcih, 23. aprila je bila pri Tomažu otvoritev hkovne razstave z naslovom ,3kozi viharje in kri je zrasla svoboda". Ta razstava se potuje in sicer po vseh osnovnih šolah in organizacijah združenega dela. Ob koncu aprila je buo srečanje mladih in praznovanje OF; 21. maja so na Kogu pripravili revijo mladinskih in otroških pevskih zborov. V torek, 24. maja pa ie bUa osrednja občinska pr o slava v M estni gr abi Ves torek je bil v znamenju prosiavljani. Najprei so s krajšo svečanostjo zaprli likovno raz- stavo, popoldne je bilo svečano zasedanje občinske konference ZKS Ctoinož. Tu so tudi sprejeli 40 novih članov Zveze komunistov, komunistom, ki so nad 30 let v članstvu pa so podelili zlate značke ZKJ. Osrednja občinska prodava pa se je začela z intemacionalo ob 20. lurL Slavnostni govornik je bil Milan Ritonja, ki je govoril o vlogi tovariša Tita in njegovem revoludonamem delu pri obliko- vanju in organiziranju komuni- stične partije. V kulturnem programu so nastopili mladi z recitalom o življenjski poti tovariša Tita, ki je bil povezan s telovadnimi, pevskimi in glasbenimi vložki V, glasbenem delu so nastopili še Pihalni orkester g^lasbene šole iz Ormoža in Središča ter tambu- raši iz Središča. Med pevskimi zbori pa so nastopili ženski pevski zbor iz Ormoža, prav tako moški pevski zbor in združeni mladinski Eevski zbori osnovnih šol Ormoža, redišča, Tomaža in Miklavža. Med telovadci so prijetno presenetili osnovnošolci e Velike Nedelje. Mestna graba je bila lepo prizorišče prosla\4janj letošnjih pomembnih jubilejev. Takšnih prireditev si še ffilimo. zk Ni letališču v Mo8kaqJcih se Je zbralo nad S tiso£ mladih iz ptiUske občine. Foto: Ozmec Slavnostni govornik Franci Krian in mladinski pevski zbor OŠ Toneta Žhidariča. Foto: Ozmec Mladost na krilih Lepo, sončno vreme je bilo v petek, 20. maja udeležencem osrednje proslave ob mesecu mla- dosti še posebej naklonjeno. Že navsezgodaj so iz raznih krajev in vasi v ptujski občini krenili proti svečano odetim Moškanjcem po- sebni avtobusi, polni pionirjev in mladine. Iz smeri Cirkovc pa je posebni vlak pripeljal čez 1500 udeležencev. Pred hangarjem Aerokluba Ptuj se je do desetih dopoldan, ko je pričela slovesnost, zbralo prek 5000 mladincev, pionirjev, letalcev predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in društev iz ptujske občine, da manifestirajo naš praz- nik, mesec mladosti, Titove in par- t^ske jubileje ter dan letalcev. Po intonaciji himne ptujskega pihalnega orkestra je letak) aero- kluba Ptuj poneslo v modro nebo mrežast napis „POZDRAV TI- TU". Za tem pa je Milan Čuček, predsednik OK ZSMS Ptuj vse udeležence pozdravil in začel slo- vesnost. V slavnostnem govoru je Franci Kržan, predsednik konference mladih v izobraževanju pri repu- bliški konferenci ZSMS orisal po- men meseca mladosti, ki je in bo vedno predstavljal vrh aktivnosti mladih. Poudaril pa je, da to ni samo praznik mladih, ampak praznik vseh delovnih ljudi in ob- čanov naše širše domovine. V kulturnem programu so naj- prej nastopili člani mladinsko kul- turno umetniškega društva na Gmnaziji Dušana Kvedra v Ptuju, izvedli so recital ,,Zapoj mladost". V kulturnem programu so sodelo- vali še pevski zbor osnovne šole Toneta Znidariča in najmlajši iz folklorne skupine v Markovcih. Za tem je bil svečan sprejem v ZK. Zaradi aktivnosti v ZSMS in na področju družbenopolitičnega delovanja nasploh je OK ZSMS Ptuj podelila osemnajstim mladim družbenopolitičnim delavcem, trem mentorjem in trem organiza- cijam posebna priznanja ZSMS. Med organizacijami so priznanja prejeli Aeroklub Ptuj, pihalni or- kester Ptuj ter štab teritorialne ob- rambe pri SO Ptig. Prireditev je bila namenjena tu- di 1200 pionirjem, ki so z včeraj- šnjim dnem postali člani ZSMS, hkrati pa sovpada 35. obletnico Zveze pionirjev Slovenije. Zato je za vse udeležence gotovo bilo nepozabno in enkratno doživetje aero miting, ki so ga člani Aero- kluba Ptuj nadvse uspešno izvedli z vsemi svojimi sekcijami: motor- no, padalsko, jadralno in mode- larsko sekcijo. Mladi radovedneži so z zanima- qjem pasli oči v propagandnem ta- boru, kjer so lahko opazovali od- k>mke iz vsakdanjosti gasilcev, judoistov, tabornikov, strelcev, radioamateijev, pripadnikov JLA, planincev, karateistov, krosistov in seveda članov Aerokluba Ptig, ki se na prireditvi zares dali vse od sebe ter nadvse uspešno predstavili svojo dejavnost. M. Ozmec Alojz GoJOč, sekreUr komiteja OK ZKS PtnJ Je podeUl članske ki^Jiflce ki nageljne 40 novim članom ZK. Foto: Ozmec Mlan Čuček fai Franci Prime podedujeta priznanja OK ZSMS Ptuj Foto: Ozmec Madi radovedncii v propagandnem taboru na letaliSču. Foto: R Za konec so mlade presenetili Se člani uspeSne ročk skupine Horizont iz Ljubljane. Foto Ozmec Brodarji ob dnevu mladosti v veliko čestitko jugoslovanskih narodov in narodnosti tovarišu Titu ob njegovih jubilejih, so se vključili tudi ptujski brodarji. Svečanost odhoda brodirske štafete mladosti so člani brodar- skega društva „Ranca" pripravili skupaj z OK ZSMS Ptuj, 21. maja in jo združili s slovesnim trenutkom praznovanja dneva letalstva JLA 21. maja. Ob tej priložnosti je zbranim, med njimi so bili tudi predstavniki družbe- no^litičnega življenja iz pobra- tene občine Arandjdovac, o Eomembnih jubilejih, ki jih v !tošnjem letu praznuje cdotna jugoslovanska skupnost; prego- voril, predsednik brodarsk^a društva ,^anca", dr. Mi^a Mrgole. Stafetno palico je brodaijem predal predsednik OK ZSMS Ptuj Milan Cuček,l6ije tudi prebral pozdravno pi«mo tovarišu Titu. Tudi brodarska štafeta mladosti je zaključila svojo pot v šopku n^epšfli želja, ki smo jih včeraj izreli tovarišu Titu ob njegovem jubileju, ki je tudi jubilej vseh nas, naš skupni praznik. MG Ptujskim brodaijem so se pridružili tudi člani Aerokluba Ptuj s pozdravi tovarišu Titu Foto: M. Ozmec 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 26. maj 1977- T^f)f|fflg Razvejanost mladostnega vala 25. maj— rojstni dan našega dragega voditelja, tovariša TITA. Tisoče in tisoče najlepših ielja se je včeraj na sklepni slovesnosti ob dnevu mladosti ob svečani predaji štafete mladosti, strnilo kot največja manifestacija mladosti in druibe kot celote, v kateri smo ponovno izrekli vso predanost mlade generacije Titovi ideji, njegovi revolucionarnosti in zavzetost v uresničevanju številnih nalog, ki jih pred mlado generacijo postavlja sedanji politični trenutek in misel v prihodnost. Ob praznovanju dneva mladosti, ki je bilo v sleherni sredini, kjer iivi in dela mladi rod; postaja jasno, da razne oblike svečanosti in delovne manifestacije mladostnega dejstvovanja ne morejo in ne smejo biti same sebi namen. Biti morajo veliko več: izpovedovati vso širino aktivnosti mlade generacije na njenih področjih delovanja in hkrati iskati nova pota za dosego novih uspehov. Dan mladosti pa je ponovno trenutek za razgrnitev uspehov, s katerimi mladi dokazujejo prisotnost povsod tam, kjer iivijo in delajo. Uspeh mladine pa daje manifestaciji mladosti nov kvaliteten prispevek v obliki obračuna minulosti in smelejšega pogleda in akcije v bodoče. Temeljna naloga vsake skupnosti je skrb za oblikovanje mlade osebnosti, ki ji moramo posvetiti kar največ pozornosti, naporov in odrekanj; našla pa je mesto tudi v programskih zasnovah delovanja Zveze socialistične mladine. Neposreden stik z revolucijo nas gradi in uči; pomeni dvojno graditev. Ko v jubilejnem letu naša misel ponovno vrača svojo nit v obdobje nqjteijih dni; dokazuje v obujanju, razvijanju in prenašanju revolucionarnih tradicij mlada generacija svojo predanost revolu- cionarnemu izreku svojih predhodnikov in središčni osebnosti naše revolucije, tovarišu TITU. Vsa praznovanja in manifestacije Dneva mladosti v svoji srii izražajo odločnost mladih za dosledno uresničevanje ustave, dokumentov kongresov ZK, ZSMS, ZSMJ, zakona o združenem de- lu... Svojo pripadnost samoupravnemu socializmu mladina izraža s svojo razredno opredeljenostjo, deležem v samoupravljanju, bratstvom in enotnostjo naših narodov in narodnosti, v borbi zp mir in napredek v svetu. V jubilejnem letu pa pišemo pesem hvalnico tudi vsem oblikam organiziranega prostovoljnega mladinskega dela. Geslo mladih: ..pomagati ob vsaki priložnosti", je že več kot tri desetletja stvarnost, skozi katero mlada generacija gradi ustvarjalen odnos do dela in do družbene lastnine, ki temelji na delavsko — razrednih osnovah. Se ne- kaj dni in znova se bo na številnih krajih naše ožje in širše skupnosti oglasil: ..brigadirski zdravo"; mladi bodo s svojim delom zidali nove in nove kamne v svojstveno hišo razvoja našega samoupravnega so- cialističnega družbenega sistema. Na vseh deloviščih bo tako ponovno v vsej širini zaživela vrednost brigadirskega življenja, ki temelji na samoupravnih osnovah in ki postaja trajna lastnina mlade generacije in našega razvoja. Skozi manifestacijo mladosti pa mlada generacija hkrati opredeljuje visoke ideje, zaupanje, upanje in vero v naš bodoči raz- voj. ____ _ Štafeta mladosti — v rokah pionirke — je ob prazniku mladosti; mladi generaciji — svetlo in smelo izročilo današnjega in jutrišnjega dne. Svojo voščilnico pa je mlada generacija podpisala z besedami: Bodi še dolgo med nami dragi, naš tovariš TITO! Majda Gajzer DELAVCI AGISA PO PARTIZANSKIH POTEH Na dvorišču ptojskega delov- nega kolektiva AGIS, so v soboto zjutraj, razvili zastave. Blizu 40 članov društva ljudske tehnike je krenUo na pohod po partizanskih poteh v osrčje Haloz. Med j)Otp so se usta^^i pri ^ominskm obležjih NOB nad Selami, v Zgornji Pristavi in pri Sagadinovi domačiji v Srečah, kjer sta se jim na partizanskem mitingu pridru- žila tudi prvoborca Zenka Sagadinova, Ki živi sedaj v Mariboru in Janko Vogrmec, predsednik občinskega odbma ZZB NOB Ptuj. Udeleženci pohoda so pazljivo Drisluhnili obujanju ^ommov Zenke S^adinove, pri »omeniku pa sta pregovorila tudi sekretar AGISOVE konference ZK Franc Krabonja in j)redsednik DLT Ludvik Gojkovic. Pohod delavcev AGISA^ ki so ga posvetili jubilejem tovariša Tita m partije, je nedvomno lepo upeL. JOS Udeleženci pohoda med komemorativno svečanos^o pri ^omeniku ob Sagadinovi domačiji (Foto: JOS) Namen in cilji združevanja Na kratko smo že poročali o ijripravah nazdiužrtevmed tovarno i^inice in aluminija ,,Boris Kidrič" v Kidričevem in TOZD Livarna lahkih barvnih kovin IBT Trbovlje, katere v tem času zelo intenzivno potekajo v obeh delovnih organi- zacijah. O tem je razpravljal že poslovnokoordinacijski svet TGA ter DS TGA in že tudi nekateri DS TPZD, v teku so razprave o OO ZKS TOZD in OOS kar pomeni, da se kolektiv nahaja tik pred referen- dumom na katerem se bo treba izreči „ZA" ali »PROTI". Prav tako je prek 40 članov delovne organizacije TGA Kidriče- vo obiskalo omenjeno livarno in se na kraju samem prepričalo o dejanskem stanju, da bi tako lažje in konkretno poročali v svojih TOZD ali v delovni skupnosti skupnih služb o tem kaj so videli, o čem so se pogovarjali in kakšno je pravzaprav dejansko stanje. Prav o tem namreč mora biti sleherni delavec konkretno ter resnično obveščen, saj bo le tako moč priti do rezultata, ki je za TGA še kako pomemben in važen za prihodnje. - Ni treba povdarjati današnjega gospodarskega jroložaja, ki tudi nas v Kidričevem sili, da razmišlja- mo, kako in čim uspešnejše obstati na tržišču in v novih pogojih krepiti našo proizvodno in poslovno dejavnost. Tudi sam finančni polo- žaj pospešno sili OZD k združe- vanju, tako finančnih in proizvod- nih sredstev kot umskih in strokov- nih sposobnosti. V okviru razvojnih koncepcij OZD TGA in v osnutku srednje- ročnega plana je bil jasno opredeljen razvoj OZD TGA tudi v smislu višje stopnje predelave aluminija v polproizvode in v finalne proizvode. Pri izdelavi raz- vojnih programov v TGA je prišel v razpravo projekt o proizvodnji litih izdelkov, s tem pa se je pojavila možnost najožje povezave s TOZD livarno barvnih lahkih zlitin sedaj v okviru OZD „IBT" Trbovlje. Povezovanje s TOZD livarno v Trbovljah pomeni istočasno tudi uresničevanje razvojnega programa* OZD TGA v smeri nadaljnje predelave aluminija in to na področju visoko in nizko-tlačnega ter kokilnega litja. Obenem ta predelava odpira TGA možnosti povečanja proizvodnje primarnih livarskih zlitin v začetni fazi, poz- neje pa tudi z novo proizvodnjo iporabo sekundarnih livarskih zUtin. Za obe organizaciji so še drugi pomembni cilji in sicer širitev proizvodnega programa edine slovenske aluminijske bazne industrije v Kidričevem, kar pomeni nov kvaliteten korak v po- gledu povezanosti baze s predelavo. Prav tako pomeni za obe delovni organizaciji rentabilnost poslova- nja in reprodukcijska sposobnost novih livarskih kapacitet livarne v Trbovljah, saj je le-ta možna le z naslonitvijo na močno bazno alu- minijsko industrijo. To pomeni tudi skupen nastop v okviru večje OZD TGA, ki mora prinesti večjo poslovno učinkovitost, učinkovi- tejši nastop v predstavniških organih in bankah. V ta namen bi se v tako enotni OZD TGA formirala enotna proizvodno- razvojna politika, enotno obliko- vala komercialna, finančna, fianska in kadrovska politika. To so tudi cilji razvojnega programa slovenske aluminijske industrije. Vsi, ki smo bili na obisku v livarni ,,IBT" Trbovlje smo lahko na lastne oči videli kakšne stroje imajo, kakšna je že njihova sposobnost pri upravljanju z njimi, kar še bolj utrjuje misel, da je taka združitev več kot koristna za oba partnerja. Glede na vse dosedanje razprave lahko odkrito govorimo, o tem, da so delavci za tak način združevanja, seveda s povsem jasno in konkretno obrazložitvijo, kar pomeni nov kvalitetni korak naprej. O tem bodo delavci v TGA na referendumu konkretno odločali. Upajmo, da bo odločitev v skladu z našimi skupnimi prizadevanji za boljši jutri, kar je prav tako moč najti v omenjeni združitvi med TGA in IBT Trbovlje! FRANC MEŠKO V občini Ptuj oblikovati dve skupnosti krajevnih skupnosti Na 1» svetu predsednikov in sekretaq'ev krajevnih konferenc socialistične zveze delovnega ljud- stva so razpravljali o oblikovanju potrošniškin svetov v krajeviuh skupnostih, v osrednji točki dnev- nega reda pa so razpravljali o mjnosti oblikovanja in ustanovitvi skupnosti krajevnih skupnosti na manj razvitem območju občine Ptuj. Imenovali so tudi iniciativni odbor, ki bo pripravil samouprav^ ne akte o oblikovanju te skupno- sti Za predsednika iniciativnega odbora za pripravo aktov je bil izvoren Albin Pifek, predsednik mestne konference SZDL Ptuj. Posveta sta se udeležila tudi predstavnika OK SZDL Ormož, Franc Forstnarič in Vlado Cvahte iz Slovenske Bistrice. V občini Ptuj bi bilo potrebno zaradi specifičnosti dela in organi- ziranja oblikovati dve skupnosti krajevnih skupnosti in sicer eno za območje Haloz, drugo za Sloven- ske gorice. Skupnost bi bila oblikovana predvsem zato, da bi opravljala poleg koordinacge dela še pomembno nalogo pri sodelo- vanju med vsemi krajevnimi skup- nostmi na manj razvitem območju občine. Skupnost bo tako uresni- fevala skupne potrebe in interese vseh delovnih ^udi in občanov. Potreba po povezovanju med krajevnimi skupnostmi je velika in ponekod se že srečujemo s kon- k-etnimi oblikami sodelovanja. Lažje je graditi ceste, vodovodne mreže in razvgati drugo in&a- struktiuo, če pri delu in akcijah sodeluje več ljudi in tako se zbira tudi več denaija- Po uvodnem referatu, ki ga je podal Albin Pišek, je v razpravi sodelovalo več razpravljalcev, ki so menili, da je ustanovitev skupnosti krajevnih skupnosti po- trebna. V Ormožu so podobno skupnost že imenovali, vendar je drugače oblikovana, kajti ni or- gan, ki bi sprejemal sklepe in o cem odločaL V občini Ormož je čutiti potrebo po ustanavljanju takih ^upnosti, kajti z združe- vanjem bi bil dosežen veqi na- predek. Povezovati se v Ormožu nameravajo s Ptujem in s krajev- nimi skupnostmi iz sosedne repu- blike Hrvatske. S temi krajevmmi skupnostmi bi reševali probleme gradnje cest. Vse samoupravne akte o oblikovanju skupnosti KS bo potrebno vskladiti tudi med občinami, tako da ne bo v prihodnosti prihajalo do razlik in drugačnih teženj. Akte bo potreb- no vsklajevati prdc OK SZDL, V občini Slo»vendca Bistrica so že lani oblikovali podobnbno skupnost in sicer za manj razvite KS Laporje, Makole in Studenice. Tudi v Slovenski Bistrici se zavze- majo za oblikovanje skupnosti, ki bi med seboj tesno povezovala vasi in ^udL Skupnost KS bi morala biti stvar povezovanja tako med krajevnimi skupnostmi kot tudi med občinami. Seveda pa je najmg potrebno ugotoviti skupna stičišča in šele na tei osnovi graditi in snovati zamisfi o delu skupnosti. Naj občindca meja ne bo ločnica za razvoj skupnosti krajevnih skupnosti v občinah Slovenska Bistrica, Ptuj, Ormož in še kje. V nada^evanju razprave je bese- da tekla še o financiranju skup- nosti in o solidarnostnem preliva- nju sredstev za razvoj manj raz- vitih krajevnih skupnosti Raz pravljavci so menili, da. bodo pri oblikovanju skupnosti KS morale sodelovati tudi samoupravne inte- resne skupnosti, ki bi imele nalogo financir^ potrebe krajanov, ki bi svoje p^ttebe in interese izražali tudi prek skupnosti. Veliko pozor- nosti bo potrebno posvetiti tudi delitvi sredstev. Skupnosti bi mo- rali dobivati sredstva, ki bi jih enakomerno razdelili po krajevnih skupnostih Haloz in Slovenskih goric. Mejne krajevne skupnosti bi se morale v prihodnje še tesneje povezovati s KS sosednih občin. Tako KS Majšperk z občino Slovenska Bistrica in sicer s KS Laporje, Studenice in Makole, krajevna skupnost Polenšak, Jur- šinci in Vitomarci pa s krajevnimi skupnostmi občine Ormož in Lenart. Na posvetu OK SZDL Ptuj so razprav^ali še o vsebinskih ^e- membah našega knetijstva, ki morajo imeti prednost pred orga- nizac^sko vsebino. zk Od včeraj odprte Ptujske toplice Včeraj so bili predani namenu objekti druge faze Ptujskih toplic. V drugo fazo sodijo novo zgrajeni objekti, kot notranji bazen v velikosti 25x12,5 metrov, z globino od 160 do 180 centimetrov, otroški bazen, ki je globok od 60 do 80 centimetrov in okrogli, sker nepokriti vendar zastekleni bazen s premerom 6 metrov in z napravami za masažo. Poleg tega sodijo sem še saune s potrebnimi garderobami in prostor za počitek — restavracija. Prav tako so dogr^eni tudi športni obiekti. Obiskovalcem so na voljo štiri igrišča za tenis, igrišče za odbojko^štiri mize za namizni tenis, dve stezi za balinanje in igrišče za mini golf. Omembne vredno je tudi, daje voda v bazenih dezinficirana z ozonom, kar je redkost v naši državi, bistveno pa vpliva na počutje kopalcev. Vsi omenjeni objekti so bili že nekaj dni v poskusnem obratovanju, v torek so dah soglasje še inšpektorji, od včeraj pa so Ptujske toplice formalno odprte. V vročih poletnih dneh vam želimo pri kopanju mnogo užitkov! J. Bračič V ponedeljek so delavci Gradisa končali z deli. Objekt druge faze Ptujskih toplic je prevzela posebna str(^ovna komisiga, o^edali pa so si ga tu^ predstavniki občin^e skupščine in DPO. Foto: S. Kosi URESNIČEVANJE DOLOČIL ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU V ..PERUTNINI" Oavni nosilec politične akcge za uresničitev in vsebinskega uveljavljanja zakona o združenem delu so sindikati. Vsi vemo, da jih čaka skupaj z vsemi subjektivnimi silami pomembna in odgovorna naloga. Občinski svet zveze sindikatov občine Ptuj je že lani jeseni organiziral pomoč raznim delov- nim organizacijam. Tudi pri skupščini občine Ptuj je bila organizirana takšna pomoč. Da pa ne bi potekali strokovni posveti v dveh smereh, sicer z istim cilje, so se dogovorili da ustanovijo enotno komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu v delovnih organizacijah ptujske občine, katere predsednik je Oton Polič, podpredsednik SO Ptuj. Po skupnem dogovoru v okviru republike poteka akcija ,,sto tndesetih". Predstavniki r^ubli- škega odbora zveze sindikatov posameznih dejavnosti bodo ^roti ^remljali uvajanje zakona o združenem delu v 130 delovnih oiganizacyah širom Slovenije. V, ptuški občini je mesokombinat Perutnina Ptuj edina delovna organizacija, katere delo pri uvajanju in uspešnosti ^remljajo predstavniki republiškega odbora sindikata delavcev v l^etijstvu, živilski in tobačni industriji Slovenije. V ta namen je bil v četrtek, 19. maja v prostorih mesokombinata Perutnina Ptuj delovni posvet z namenom, ugotoviti trenutao stanje pri uvajanju zakona o združenem delu v tej ddovni organizaciji Na posvytu so razen predstavmkov delovne organiza- cije soddovali tudi Franc ffl Fištrovič, predsednik medobčin- skega sveta zveze sindikatov podravske regije. Drago Cater, član republiškega odbora sindika- tov delavcev v lonetijstvu, živilski in tobačni industriji, predstavniki komisije za spremljanje zakona o združenem ddu pn SO Ptui. Predstavniki Perutnine so navzo- če seznanili, kako daleč so pri urejanju medsebojnih dohodkov- nih odnosov med posameznimi TOZD in skupnimi službami, kako so samoupravno organiziral^ kakšni so njihovi načrti in podobno. Franc Fištrovič je ob tem poudaril pomembnost izdelovanja analiz, oziroma posnetja trenut- n^a stanja v po^-tju, še pomembnejše pa je daovanje na vseh podroi^ih. Seveda je startna osnova za vse ostalo dobra samoupravna organiziranost, pred- vsem je pretmodno potrebno opraviti temdjite razgovore z vsemi ddovnimi ljudmi v organi- zacgi združenega dela. Pri odmerjanju osebnih dohod- kov delavcev mora prevladovati načelo »plačilo po delu in rezultatih dda", kar bo prmeljalo do rasti kvalitete opravljen^a dela, ne pa samo rasti kvanitete. Podobne razgovore bodo v Mesokombinatu Perutnina Ptuj imdi še večkrat, ob tem pa si bodo nenehno prizadevali, da bo uvajanje zakona o združenem ddu čim bolj raživelo in da bo tudi v praksi potijeno. M.OZMEC Delovni razgovOTv mest^ombinatu ,J*enitmna" Ptuj. Foto: M. OZMEC TEllMIK -26. maj 1977 NAŠIH 40 LET-3 Revija mladinskih pevskih zborov v Ptuju v nedejo, 22. maja 1977 je Zveza kulturnih organizacij Ptuj pripravila tradicionalno 18. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov občine Ptuj, ki je potekala v znamenju letošnjih jubilejnih proslav: 85-letnice rojstva predsednika Tita, 4(Hetnici njegovega vodstva KPJ in 404etnici ustanovnega koi^esa KPS. Nastopila je 25 pevskih zborov s 1200 pevci V pozdravnem govoru je predsednik Zveze kulturnih organizacij Ptuj, Mane Stanič na kratko opisal dosedanje delo na razvoju mladinsk^a zborovskega petja, poudaril pomen letošnjih jubilejnih proslav in n^recenljivo, upešno delo in zasluge predsednika Tita za dovendu in jiigoslovan^ narode, za vse človeštvo. Prek 600 poslušalcev V športni dvorani Mladika v Ptuju se je zvrstilo 25 pevskih zborov s 1200 pevci Foto: Kosi v dvorani in vsi mladi pevci so se z navdušenim aplavzom pridružili čestitkam predsedniku Titu za nj^ov rojstni dan. Nepozaben bo ostal spomin na nastop združenih pevskih zborov, ko je iz vseh mladih grl mogočno zadonela skladba Emila Adamiča .JJa Juijevo", Simonitijeva »Slavnostna pesem" in Pirnikova skladba ,J>azdrav Titu". Po končani reviji so se zborovodje in zborovodkinje zbrali na strokovnem posvetu, kjer je prof. Branko Rajšter analiziral delo zborov. Po njegovih ocenah je opaziti nenehno rast pevskih zborov. Posebej je razveseljivo dejstvo, da se tudi programska politika razvija v pozitivno smer, da zbori segajo po vedno zahtevnejših skladbah tako narodnih, partizanskih in umetnih. Mnogi zborovodje se lotevajo kultiviranja glasu, kar kaže že na nadgradnjo zborovskega petja. Veliko interpretacij je bib izredno dobrih ^ub temu, da opravlja to zahtevno delo veliko zborovodij, ki nimajo glasbene izobrazbe, ker pa to delo opravljajo s sicem, požrtvovalnostjo, velikim trudom in z veliko dobre volje dos^ajo lepe in cesto tudi izredne rezultate. Čutimo dolžnost, da se za pomoč pri organizaciji in izvedbi revije zahvalimo za nesebično ddo vsem zborovodjem in učiteljgn, ki so spremljali zbore, vodstvu in kolektivu osnovne šole ,,Tone Žnidarič" Ptuj, Posebni osnovni šoU Ptuj, Kovinarski šoU ,,Veljko Vlahovič" Ptuj, ^jakinjama gimnazije Dušana Kvedra Ptuj, telesni kulturni skupnosti, izobraževalni skupnosti in kulturni skupnosti občine Ptuj. Dušan Kožar Ivan Bratko - spomini na dogodite pred 40 ieti v skupini prvih dijakov - komunistov na ptujski gimnaziji je bil v tridpsetih letih tudi Ivan Bratko, sošolec in prijatelj Mirka Ce.itrika ter Dušana Kvedra. Ptujska gimnazija je bila v obdobju Šestojanuarske diktature center, oziroma revolucio- narno žarišče, saj je imela za tiste čase razmeroma razgibano dijaško partijsko organizacijo, v kateri so aktivno delovali mladi slovenski rodoljubi , V razgovom za okroglo mizo, kije bil koncem marca letos v Ptuju je Ivan Bratko takole obujal svoje spomine na dogodke pred štiridesetimi leti- „Da bi lažje dojeli kakšne razmere so \4adale na ptujski gimnaziji v obdobju od leta 1930-1935, bom najprej povedal strukturo našega razreda. Ena tretjina študentov je bilo nemške- ga rodu. Menim, da ne moremo govoriti o nemčuriih v Ptuju, ampak o Nemcih. Dobršen del ptujske buržoazije in trgovcev je imel takrat cele predele v Ptuju, ki so bih praktično njihovi No, tista tre^ina v našem razredu, kije bila nemška se je pozneje v glavnem spremenila v naciste. Okrog njih se je sicer lepilo nekaj nemčurjev, ampak jedro so bili oni Rešili smo se jih šde z osvoboditvijo. Druga tretjina v razredu so bih otroci ptujske buržoazije, torej Slovenske, ki se je takrat razvila, kot konkurenčna buržoazija nemški buržoaziji To so bili v glavnem sinovi dovenskih trgov- cev, odvetnikov, itd. Tretja tretjina pa so bili študentje iz vrst ddavcev, zlasti pa iz vrst kmečkega prebivalstva. To so bili na primer Potrč, Ifec, Žnidarič, tudi Centrih, Kurež itd. Mi, ki smo pozneje oblikovali to revolucionarno jedro, smo bih dd zadnje tretjine, t^o da ne moremo govoriti o neki cdotni skupnosti. Iz buržoaznih in malome- ščanskih krogov se je včasih odcepil kakšen zaveden posamez- nik, kot je bil recimo Dušan Kveder, pozneje Cuček- Ostali sinovi slovenske buržoazije so bili zelo rezervirani do slovenskih komunistov, čeprav so bili nekateri naprediio usmeijenL Komunizem in revolucionarno reševanje socialnega vprašanja jim je seveda bilo talaat tuje, kar je bUo v skladu z njihovim položajem. Tako je sedaj nekako lažje razumeti ta naš revolt v poziciji, v kateri smo bih. Tudi profesorji so bili takrat zdo razcepljeni Naš profesor, Franjo Žgec je na primer bil organiziran komunist in so ga prav zaradi tega pprestavljah iz iz gimnaz^e v gimnazijo. On nas je tudi posUjal v Ljubljano na zveze s partijsko organizacijo. Tudi sam sem nekoč po njegovem nalogu odšd v Ljubljano in tam sem se kot gimnazijec seznanil s tova- rišem Karddjem, ki ga še takrat nisem dobro spoznal, saj nisem prav vedd, kdo je, preko njega sem potem dobil zvezo s tehmko, kjer sem dobil letake. To so bili tisti let^ zaradi katerih smo potem šli vsi v zapore, leta 1933 je bilo to. Na dnigi strani profesorskega zbora pa so bili profesoiji progresivno usmeijeni, predvsem liberalno. To so bih Boršnikova, Ingdič, Onič, Ci^nkar in tako d^je. Ti profesoiji so nam bili zdo naklonjeni in so nas čestokrat prikrivali, kadar smo bih preveč ,4rzni" zoper režim, ki se je uvajal na šoh, s^ smo bih čestokrat šikanirani Tretji krog profesorjev, ki je bil najmanjši pa je imel odločilno beseda To so pa bih predstavniki šestojanuarske diktature, torej fašističnega protislovenskega re- žima. Glavni predstavnik tega režima je pa bU orofesor Ivan Bratko na razgovoru 25. marca v Ptuju Foto: Ozmec Džermanovič, 'Srb po rodu, ki je imel takrat na ptujski gimnaziji odločilno besedo, mnogo po- membnejšo kot ravnate^. S^ ravnatelj pa je bil n^redd človek. Kot primer nas^a delovanja n^ povem, da smo na proMavi v ptujski gimnaziji to jp bila proslava svetega Save, smo oiganiziraU pre^vanje v zvezi z delom svetla Save. Tam smo govorih o makedonskem narodu in o Makedoncih. Rezultat tega pa je bila preiskava, ukori pred izključitvijo, kajti o Makedoncih govoriti v stari Jugoslaviji je bilo prepovedano. Kar se tiče študentskega gibanja se je zelo razmahnilo v boju s temi nemškimi in nemčiuskimi dementi. Mi smo takrat med drugim pripravih brošuro hitleijevci v Sloveniji, ki jo morda imate še v muzeju. Ta brošura, na kateri je ddal tudi Kogej in še nekateri drugi, je pokazala vse kdo so glavni nacisti v Sloveniji in kaj ti nacisti delajo. Iz Ptuja, od koder je izšla ta akcija se je razširila tudi na Maribor in na Kočevsko, pa na Cdje itd. Ta brošura je takrat imda breden pomen, saj je jasno pokazala vso peto kolono, ki je pripravljala hitleijevsko okupacijo v Slovenigi. To so bile ene najmnožičnej- ših in uspešnih akcij, ki so bile s strani študentov na ptujski gimnaziji Izdajah smo svoj list, študirali smo Karla Marksa in moram reči da smo ga precej malo razumeU. Organizirali smo tudi razne gledališke predstave, itd..., skratka za tiste čase smo bili izredno aktivni pripravil: M. Ozmec PROSLAVA VELIKIH JUBILEJEV Zaposleni v TOZD Pekarne Vinko Reš Ptuj so v počastitev jubilejnih proslav: 40. obletnice ustanovnega kongresa KPS, 40. obletnice prihoda tovariša Tita na čelo partije in njegovega 85. rojstnega dne pripravih v soboto, 21. maja v delavskem domu Franca Krambergeija v Ptuju, krajšo priložnostno slovesnost. Trenutek velikih zgodovinskih obdobij je na proslavi razčlenil Jože Sotlar, V spletu kulturnega programa pa so nastopih učend osnovne šole „Bratov Res" iz Destrnika; zbranim so zapeh nekaj pesmi in se predstavih s prisrčnim recitalom. Za svoj nastop so žeh velik uspeh. MG Popravki ^ v prejšnji številki Tednika je bilo v sestavkih na 3. strani nekaj napak, ki jih popravlja- mo: TEH NAŠIH 40 LET. v odstavku ,,Avantgardno gleda- lišče v Ptuju" je napačno natis- njena letnica prihoda režiserja Žžka v Ptuj. Pravilna letnica je 1938. V sestavku ,,Utrinki iz spominov Ivana Potrča": Pra- vilno ime glasila ptujske gim- nazije je bilo RAST (ne Vesti); pravihio ime profesorice pa je BORŠNIKOVA in ne Borštner- »^va. y (12. nadaljevanje) PETA DRŽAVNA PARTIJSKA KONFERENCA V ZAGREBU Po izbruhu druge svetovne vojne septembra 1939 se je vojna nevar- nost vedno bolj približevala Jugo- slaviji. V tem hudem času se je zbralo 105 delegatov iz jugoslo- vanskih pokrajin na V. konferenci KPJ v zagrebškem predmestju Dubrava, v hiši nekega inženirja. Bilo je 19. do 23. oktobra 1940. Tov. Tito je na konferenci orisal delo KPJ od IV. kongresa leta 1928 do V. državne konference. O fašistični Nemčiji je dejal, da podreja vse gospodarsko in politično življenje vojnim dljem, da ne priznava nevtralnosti majhnih in šibkih držav, da ne spoštuje nobene neodvisnosti in ne pravice majhnih narodov. O jugo- slovanski kapitalbtični khki pa je dejal, da je anacionalna in priprav- ljena prodati neodvisnost dežele za svoje kapitalistična cilje. Glavno poročilo o političnem življenju v Jugoslaviji in o med- narodnem položaju je podal tov. Kardelj. Boris Kidrič je govoril o agitaciji in propagandi, Ivo Lola- Ribar o delu z mladino, Vida Tomšič o ženskem vprašanju. Refe- rati pa so obravnavali še delo v sindikatih, tehniko KPJ, konspira- djo, agrarno vprašanje in Rdečo pomoč. Na podlagi referatov iz razprave je bila sprejeta zgodovinsko po- membna resolucija. V državne konference KPJ, ki je navedla, da mora Partija pospešiti pripravo na oboroženo vstajo proti fašističnim" osvajalcem. Da mora poživiti skupeii nastop vseh rodoljubov v protifašistični ljudski fronti in po- spešiti sklenitev pakta o vzajemni vojaški pomoči s Sovjetko zvezo. Obenem mora razkrinkavati lxiržoazno vlado, ki se pripravlja na izdajstvo domovine. ODMEV SKLEPOV V. DR- ŽAVNE KONFERENCE KPJ V PTUJSKEM OKRAJU Po V. državni konferend so razposlala pokrajinska in nacio- nalna partijska vodstva tiskano besedilo resolucije vsem okrožnim komitejem KP. Zvesti sklepom konference so ptujski komunisti pospešili svoje delo v vseh organi- zacijah in podvojili tisk za narodno obrambo in za Zvezo delovnega ljudstva Slovenije. Tedaj je ptujska krožna partijska tehnika delovala v gledališču pod vodstvom Alberta Wilhelma in s pomočjo Mitja Vošnjaka in Zvonka Sagadina. V zadnjem šolskem letu pred vdorom sovražnika v Jugoslavijo so ustanovili Skojevci na gimnaziji meddruštveni odbor. Njihov vpliv je prežel delovanje vseh društev na gimnaziji, in vse dijake razen hitlerjevce, klerofašiste in Ijotičev- ce. Na gimnaziji je bilo tedaj okrog 20 nacistov, pa tudi približno toliko Merofašistov, Ijotičevcev pa okrog 15. Te številke povedo, da so bili njihovi temelji šibki, saj je bilo tedaj na gimnaziji okrog 470 dijakov. Skojevd na gimnaziji so se v tem šolskem letu še bolj tesno povezali z delavsko mladino. V meddruštvenem odboru je predsedoval Mitja Vošniak. Gi- mnazijska društva Rdeči križ. Ja- dranska straža, Počitniška zveza, skavti in planinci so zbirali denar in potrebščine za obmejne otroke in za revne otroke na podeželju, širili so med mladino napredni list Slo- venska mladina, organizirali strelske vaje in prirejali razne mani- festacije z akademijami in drugimi nastopi. V meddruštvenem odboru so se poleg skojevcev uveljavili tudi krščanski socialisti kakor brata Jeza, Franček Majcen, Franček Alič, Ivan Mojzer in Milko Golob. Ravnateljstvo pa je meddruštve- ni odbor kmalu prepovedalo. Od tedaj se je tajno sestajal in svoje delo vseeno nadaljeval. POKLICANI V MEDJURECJE Vlada Cvetkovič—Maček, ki se ni odtrgala od politike prejšnjih vlad, je hotela 'zatreti moč Ljudske fronte z zapiranjem komunistov v koncentracijska taborišča. Znani sta taborišči v Bileči v Hercegovini in v Medjurečju v Srbiji. Po novem letu 1941 so dobili tudi ptujski komunisti poziv, ki jih je klical na orožne vaje. Toda to je bila le pretveza, da so jih strpali v taborišče. Kar je spominjalo na orožne vaje, je bila le vojaška obleka, v katero so jih oblekli, ko so prispeli v Medjurečje. V Medjurečje pri Ivanjici so mo- rali po doslej zbranih podatkih iz ptujskega okraja: dr. Jože Potrč, Janko Segula, Mirko Koželj, Rudi Dec, Mirko Bezjak, Jože Vnuk, Franc Osojnik, Jože Babič, Milko Goršič, Edo Murn in Jože Mere. V taborišču so srečali svojega znanca, nekdanja Ptujčana Ivana &atka iz Ljubljane in spoznali mnoge komuniste iz raznih jugo- slovanskih pokrajin. Taborišče so stražili orožniki. Komanda taborišča je hotela, da bi interniranci gradili cesto, čemur pa so se uprli. Vrata na prostost so se jim odprla 27. marca 1941, ko je padla vlada Cvetkovič—Maček. Da bi partijsko delo v ptujskem okraju preveč ne trpelo zaradi odsotnosti interniranih članov okrožnega komiteja: dr. Potrča, Lacka in Koželja, so preostali člani komiteja kooptirali v komite, ka- kor pravi tov. Sagadin nove člane: Franceta Cučka, Franca Peršona, Mirka Centriha in Vinka Reša. V nadomestnem okrožnem komiteju je vodil sekretarske posle Zvonko Sagadin. JUGOSLAVIJA PRISTOPI K TROJNEMU PAKTU Vlada Cvetkovič—Maček je na koncu decembra 1940 prepovedala URSSJ nato je ustanavljala še koncentracijska taborišča. CK KPJ pa je v skladu s sklepi V. konference pospeševal usta- navljanje odborov delavske enot- nosti po podjetjih. Ko je bila prepovedana sindikalna organiza- dja URSS, je partija v znak pro- testa organizirala v državi mno- žične protestne stavke, mitinge in demonstracije. Prepoved razredne- ga sindikalnega gibanja je prišla točno čez dvajset let po ,,obzna- Partija je izpolnjevala tudi skle- pe V. konference o povečanem delovanju med vojsko. Navezala je stike z najnaprednejšimi oficirji, obvezniki komunisti pa so delovali med vojaki proti peti koloni. Toda ti stiki niso zadoščali, da bi pre- prečili razpad jugoslovanske vojske, ko so fašistične sile vdrle v Jugoslavijo. Januarja 1941 je pozval CK KPJ v posebnem pozivu vse državljane, ki se ne strinjajo s politiko Cvetkovič—Maček in so za de- mokratizacijo države v Ljudsko fronto. Vlada Cvetkovič—Maček je dalje rinila v propad. Dovolila je, da so tisoči nemških turistov vohu- nili po državi. Na Hrvaškem je omogočala frankovcem, da so se vrnili v državno upravo in stopili v vodstvo Kmečke meščanske zašči- te. Tako je bil Ante Pavelič s svojo politiko že prisoten v Jugoslaviji. Peta kolona je vedno bolj prodira- la v vojaški in državni aparat. Bolgarija je pristopila k trojne- nu paktu 1. marca 1941 in 3. mar- ca so nemške čete preko Romunije vkorakale v Bolgarijo, da se pri- pravijo za napad na Grčijo. Vlada Cvetkovič—Maček je podpisala pogodbo o pristopu k fašističnim državam 25. marca 1941 v soglasju kneza Pavla. S tem je sprejela nemške zahteve, da jugoslovanske oborožene sile ne smejo presegati 80.000 mož in da nemške sile lahko uporabljajo jugoslovansko ceemlje za svoje vojaške operacije. Jugoslovanske oborožene sile pa se morajo zadrževati najmanj 5 km od glavnih komunikacij. To je pomenilo popolno kapitulacijo Ju- goslavije. JUGOSLOVANSKE MNOŽICE SE UPREJO POGODBI Z OSJO Po podpisu pogodbe o pristopu Jugoslavije v tabor fašističnih dr- žav se je val demonstradj širU po vsej državi. Najprej je več kot 100.000 Beograjčanov s transpa- renti preplavUo beograjske ulice in z vzkliki zahtevalo razveljavitev pakta in vojaško zvezo z ZSSR. Nekdanja hiša na Vičavski poti v Ptuju, kjer je stanovala Olga MegliC in v njej vodila tehniko KP od leta 1937 do 1939. Družina kmeta Lacka, kasnqSega narodnega heroja, okdjenja je v avnem OHRANITI IN VZPOD- tUJATI NARAVNO ODPOR- NOST človekovega oiganizma. Klima je SiajP SPECIFiC NEGA DELOVANJA VPLIVNIH FAKTORJEV določenega okolja. Klimatsko delovanje namreč lahko istočasno ohranjuje in vzpodbuja naravne odpomostL Med ^udmi razločujemo dve vrsti individualnosti: prvi reagirajo na vplive okolja razmeroma počasi in kažejo posebno značilnost, da se po boleznih težko in le poiag(xna popravlja. Za to vrsto yudi lahko na ^loSno rečemo, da naj svcg letni dopust izkoriščajo v enem samem zamahu in še to, da je morska klima za njih zelo ugodna. Druga vrsta reagira na zunanje dražljaje dokaj burno. ,Pri infektnih obdenjih reagirajo z visoko vročino. Se hitro utrujajo, pa si tudi hitro zopet opomordo. Ta druga skupina ljudi uspešno izkorišča svq[ dopust meseca marca v zasnezenem visokogorju. Primemo pa je za njih tudi letovanje v mesecu septembru in avgustu v srednjegorski kUmi. Ta vrsta ljudi ni primerna za letovanje ob moiju. Mimogrede lahko na splošno ugotovimo, da niti izdatnejša ohladitev ne prizadene odpornega sistema tako občutno, kot i^r. sam prepih v pretoplo zakurjenem prostoru. Mnogim prehladom in posebno še angmam lahko nademo prav v tem njihov začetek. Skoro najmanj tako pogosto, kot po premizUh napitkih, ali prenaglem uživanju sladoleda. Nekako po treh dneh potem, ko smo meigah klimatske prihke, se pojavgo znaki, ki jih označujemo kot TEŽAVE AKLIMATUi ZACUE: splošno nerazpoloženje, občasni glavob^ za katere ni najti pravega objektivnega razloga, pomanjkanje apetence, revmatič- nem trganju podobne neuralgjčne bolečine, mnogokrat pa tudi v predelih večjih brazgotin pobliže neopreddjene težave (po razsež* nejših operacgah). , Poznamo tudi dcJcaj številno vrsto Hudi, ki SE NA IZDAT- NEJŠO KLIMATSKO SPREMEM- BO NIKAKOR NE MOREJO PRILAGODITL Ta vrsta ljudi se počuti najbo^e v svojem doma- čem okolju, kar je vsekakor poleg diug^a tudi še pod merodajnim vpbvom individumosti duševnega nastrojenja. , Da^sa opazov^a so pokazala med drugim tudi, da so NAGLE PRESELm^ STAREJŠIH LJU* DI v ^odnji pomladi iz severnih podrodj v t<^lejša, južngša mn<^ola:at povzročile različne kapL Prav tako neugodne posledice so opazovali pri ^udeh, ki so prebivali več let v tropskih pokrajmah, kjer so se že dodobra aldimatizirali, pa so se ponovno vmiU v svojo prvotno severno domovino, da so dosti pc«osteje zapadaU v ponavljajoč se prehladna obolenja, posebno v letnih obdobjih, ko je manj sončnih dni , Ce primerjamo klimatske prilike svoje male lepe Slovence z drugimi velikimi deželami, potem lahko mimo zaključimo, da je malo pokrajm, ki bi se na t^o majhnem teritoriju mogle ponašati s tako pestro klimo. Pa se nekaj, naše klimatske prihke preh^ajo druga v drugo nekako umiijeno, brez škod^ivih sunkovitih spre- memb, čeprav imamo razpon od toplega mediteranske« do viso- kogorskega podnebja. Tov mnogo \ecjem merilu in s povečanjem ekstremnih razlik veja tudi za cdo našo na naravnih lepotah in nevsakdanjih posebnostih najlq)šo domovino. Sledi 1. nadaljevanje Poslovna informacija za delavce v TGA Kidričevo Sektor za plan, analizo in organizaciji v TGA ,,Boris Kid-' rič" v Kidričevem je pripravil za vse delavce v kolektivu informaci- jo o poslovanju v prvem trime- sečju letošnjega leta po TOZD in za delovno organizacijo kot celotd. Tako se imajo vsi delavd možnost seznaniti z izpolnjevanjem planskih nalog in o doseženih proizvodnih rezultatih. Iz informadje je razvidno, da je bilo poslovanje dokaj ugodno v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. V posameznih TOZD so sicer manjši odstopi, vendar so vsi objektivnega znača- ja. Ce vzamemo skupno vrednost prodaje blagovne proizvodnje v TGA, znaša ta okrog 288 milijo- nov dinarjev, kar predstavlja 26 odstotkov letnega plana. To dokazuje, da je bil v prvem četrt- letju plan presežen za 1 vendar se bo kljub temu treba v naslednjih mesecih truditi za še boljše poslo- vanje. F. Meško Brez požarnovarnostnega načrta Vas Kungota na Drav. polju je edina v krajevni skupnosti Kidriče- vo, ki še nima urejenega požarno- varnostnega načrta. Zaradi tega so se pred kratkim sestali predstavni- ki vaškega odbora Kungota in gasilskega društva Gerečja vas in se pogovorili, kako čimprej opraviti to nalogo. V okvim dogovora je krajevna skupnost Kidričevo sprejela tudi obvezo, da bo poklicala občinske- ga požarnovarnostnega inšpek- torja in predstavnike GD Gerečja vas, da skupno določijo zbiralnike in pripravijo potrebno doku- mentacijo. GD Gerečja vas se je tudi obvezalo, da bodo pripravih opaže in nadzorovali dela, ki bi jih naj opravili v glavnem vaščani sami, dela pa bo vodil gradbeni odbor, ki ga bodo imenovali. Ko bo vse to urejeno, bodo lah- ko vaščani Kungote mirneje spali, saj bo bolj poskrbljeno za varnost pred ,,rdečim petelinom", ki si ga sicer nihče ne želi, toda varnost in pripravljenost sta potrebni in nujni za vsak primer. F. Meško Ustanovljena počitniška skupnost občine Ptuj v torek, 24. maja seje po skoraj dveletnih organizacijskih in vsebinskih pripravah sestra ustanovna skupščina počitniške skupnosti občine Ptuj. Področje rekreacije, organiziranega oddiha in počitka delavcev je tudi v tem trenutk^u še vedno prešibko zastavljeno, neorganidrano in nezadovoljivo. Z ustanovitvijo počitniške skupnosti se tako ponuja tudi v tej smeri kvahteten premik. Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti je bil podpisan 6. julija 1976; izjavo o pristopu k ustanovitvi skupnosti je podpisalo 27 uporabnScov; med podpisniki so večje organizacije združenega dela, v katerih je zaposleno okrog 70 odstotkov vseh zaposlenih v občini Ptuj. Skhc ustanovne skupščine je bil preložen iz razloga že znanih gospodarskih rezultatov v minulem poslovnem letu. O delu iniciativnega odbora za ustanovitev skupnosti je na skupščini poročal, Ivo Granda, predsednik iniciativnega odbora. V svojem skrbno pripravljenem poročilu je predsednik predstavil glavne usmeritve počitniške skupnosti, ki so opredeljene v 4. čl. samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti. Skupščina je na svojem zasedanju sprejela še začasni poslovnik skupnosti ter izvolila predsednika skupščine in 7 članski izvršni odbor. Razprava pa se je razvila tudi v smeri bodočih nalog skupnosti; v ta namen je bilo sprejetih vrsto konkretnih in obvezujočih stališč ter zaključkov. M^ Metljavost je nevarna in zelo razširjena bolezen. Obolevajo go- \edo, ovce, svinje in konji, zboh pa lahko tudi človek. Po poplavah in večjem deževju se voda zadržuje na pašnikih, ki so takrat vir nevar- ne bolezni. Metljaj povzroča v živalih s svojim delovanjem težka vnetja je- ter, brez jeter pa ni mogoče živeti. Živali z bohiimi jetri dajejo manj mleka, mesa, volne, so mršave, slabo izkoriščajo hrano in jo iz- gubljajo z drisko. Mlade živali so še bolj občutljive in manj odporne. Skoda zaradi bolezni je ogromna. Letno v naši državi propade: — 330 milijonov litrov mleka, — 20 milijonov kilogramov me- sa zaradi slabega prirasta in — 2 milijona kilogramov jeter, ki jih zavržejo v klavnicah. Ce te izgube seštejemo, pri tem pa vemo, da to ni vse, je vsota višja od dveh milijard dinarjev. Pred kratkim so strokovnjaki Veterinarske postaje Ptuj skupno s strokovnjaki tovarne zdravil Pliva izvedh akcijo ugotavljanja in zati- ranja izvorov metljavosti na pod- ročju Pesniške doline. Potek akci- je, ugotovitve nam je direktor ve- terinarske postaje Ptuj, magister veterine Franc Samojlenko takole opisal: ,,Akcija je potekala po progra- mu, ki smo si ga zastavili. V vaseh zgornje Pesniške doline smo v 181 dvorcih pregledali in zdravili 922 govedi. Zdravili nismo le tistih, katerim so živinorejci še pred krat- kim sami dajali zdravila in pa mla- dih telet, ki se še hranijo z mle- kom. Pomembno je zlasti to, da ob akdji ni bilo živinorejca, ki bi ne dovolil zdravljenja. Tako smo dejansko zajeli vsa goveda, ki bi lahko bila okužena s tem zajedal- cem. To je vsekakor eden od uspe- hov. Govoriti o nadaljnjih uspehih pa je še preuranjeno. šele ob ponovnem zdravljenju in laborato- rijski kontroli v jeseni in spomladi prihodnjega leta, bomo lahko ugo- tavljali uspešnost naših sistema- tddh ukrepov. Ti se morajo poka- zati v mnogo boljšem prirastku, boljši kondiciji od sedanje, v večji dnevni količini mleka, v skrajša- nem poporodnem premoru in tako naprej. Z laboratorijskimi pregledi smo ugotovili, da je v^ina hlevov okuženih z metljajem. Zraven tega smo Se ugotovili, da je skoraj 50 odstotkov dvorcev okuženih s še enim zajedalcem, ki živi in para- zitira v predželodcih prežvekoval- cev. To je majhen, do 15 milime- trov dolg črviček z latinskim ime- nom PARAMPHISTOMUM CERVI. Bolezen, ki jo povzroča, se imenuje PARAMPHISTOMO- ZA. Če je teh zajedalcev malo, živali ne kažejo znakov bolezni. Veliko število teh povzroča občut- ne okvare na prebavilih kot so: katari vampov in črevesja, v težjih primerih pa krvavo vnetje z močno krvavo drisko. Takrat živali močno hujšajo, proizvodnja mleka je znatno zmanjšana, posebno ne- varna pa je ta bolezen pri mladih Svalih. Pri teh lahko povzroči celo pogin. Pri tako močni okužbi je ta bolezen zelo podobna metljavosti, podobna pa ji je tudi po svojem razvoju. Tudi ta zajedalec se ena- ko kot metljaj razmnožuje s po- močjo polža posrednika, v kate- rem ta razvoj traja približno dva meseca. Ličinke avgusta in sep- tembra zapustijo polža in se pri- čvrstijo na travo. Tudi temu zajedalcu bo potreb- no posvetiti pozornost, vendar je zatiranje mnogo težje, ker ni ustreznega zdravila kot je to pri metljavosti. Zdravimo jo sicer običajno z modro galico in petro- lejem. Območje na katerem smo zdra- vili sicer ne more bistveno vplivati na izboljšanje škodljivih posledic metljavosti v okviru celotne obči- ne, vendar je dovolj veliko za ovrednotenje učinka sistematične- ga zatiranja metljavosti. Sedanja akcija je terjala pribUžno za polo- vico več sredstev, kot jih je bilo možno zbrati pri živinorejdh, zavarovalnici in tovarni zdiaA^ iz Zagreba. Zato smo zaprosili, da bi manjkajoči del pokriU iz Sklada za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj." — Akdja borbe proti metljavo- sti je dolgoročna, torej ni samo trenutna. Kateri bodo vaši nasled- ili ukrepi? „To bo odkrivanje in uničevanje razvojnih žarišč polža posrednika. V jeseni, ko bodo živali prišle s paše, pa ponovitev celotne akcije. Takrat bomo že lahko ugotavljali prve uspehe in s tem opravičili tudi nadaljne napore naših strokovnja- kov, da bi v akcijo zajeli širša ob- močja ptujske občine." 1. kotar Pria od avgusta dalje v nižInskUi predelih Je lahko vzrok za oknfto z metljajem in s paramphistomozo. Foto: B. Voduiek 6-IZ NASIH KRAJEV 26. maj 1977 - TEMUK CRESNJEVEC: V domu kulture je v nedego, 22. maja gostovala dramska skupina OO ZSMS Zg. Ložnica z veseloigro v treh dejanjih „Dve nevesti", ki je gledalce navdušila. Dogovorili so se tudi o gostovanju dramske skupine KUD Crešnjevec v Zg. Ložnici, kar postaja tradicionalna oblika izmenjave kulturnih prireditev. VH GOMILA: Upravni odbor turističnega društva je sklical za v nedeljo, 29. maja ob 16. uri medkrajevni in medobčinski turistični sestanek, ki bo našel svoje mesto v dvorani gasilskega doma Grabšinski breg pod vrhom Gomile. Pogovorili se bodo v organizaciji velike turistične prireditve, ki bo na tej točki sredi Slovenskih goric, 22. julija letos in bo posvečena številnim jubilejem. ^ F. Holc KIDRIČEVO: Člani OO ZKS v TOZD tovarne glinice so na zadnjem sestanku razpravljali predvsem o sklepih razširjene seje sveta ZK Unial. Gre za pomembni dogovor komunistov, zato so sklenili, da bodo aklepe razmnožili, da jih bo dobil vsak član ZK in tako sproti kontroliral njihovo uresničevanje. Na sestanku so tudi kritično razpravljali o nekaterih problemih v sami proizvodnji in pri delitvi osebnih dohodkov. FM Komisiga za šport in rekreacijo je bila pobudnik gradnje TRIM steze, ki so jo s prostovoljnim delom gradili slušatelji planince šole, člani planinskega društva, strelske družine in drugi krajani, glavni vodja pa je bil Andrej Gorše. Po precejšnjih naporih in težavah je TRIM steza končno dograjena in so jo odprU na sam praznik tovariša Tita in dneva mladosti. FM LESKOVEC v Halozah: V okviru krajevne skupnosti so imenovali enotni odbor, ki je predlagal, da bi letošnji občinski praznik ptujske občine bil v tem kraju. Zato SI odbor prizadeva, da bi ta lepi vaški center sredi nerazvitih Haloz, kar najbolj uredili, predvsem pa opremili dvorano v gasUskem domu, ki so ga zgradili z lastnim delom in sredstvi, kar bo še bolj poživelo kilturno in družbeno življenje v tem kraju. m. g. MAJSPERK: V okviru programa izobraževanja pripadnikov enot civilne zaščite, so te dni končdi z 80-umim tečajem, s tem, da so vsi slušatelji opravili zaključni izpit. V sklepni fazi so tudi priprave na gradnjo nove mrliške vežice in celotno ureditev pokopališča. Prav tako bodo uredili pkopališče pri Bolfenku na Jelovicah. MG ORMOŽ: Pri občinski konferenci ZSMS so v teku priprave na organizacijo glavne lokalne mladinske delovne akcqe ORMOŽ 77. Predvidevajo, da bi trajala od 5. do 31. juUja, v njej pa bi sodelovalo okrog 100 mladih z območja občine in tudi iz pobratenih občin: Vrnjačka banja. Novi Travnik in Velenje. Mladi bodo delali ^i gradr\ji vodovoda v KS Velika Nedelja in Podgorci Poleg te glavne akcije načrtujejo v ormoški občini še več manjših lokalnih akcij pri popravilu cest, izkopih jarkov in podobno. MG ROGOZNICA: Na skupnem posvetu predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, članov sveta in delegatov zbora krajevne skupnosti, ki je bil prejšnji teden, so se dogovorili o oblikah sodelovanja z drugimi krajevnimi skupostmi na območju Slovenskih goric. zk PTUJ: Osnovna organizacija sindikata delavcev kulture in družbeno- politične organizacije v komunalnem podjetju Ptaj so pripravili proslavo v počastitev letošnjih jubilejev. Proslava je bila včeraj popoldne v ptujskem ^edališču z nastopom pevskega zbora, s slavnostnim govorom m z dramo Mire Mihelčičeve — Svet brez sovraštva. Pri gradnji nuklearne elektrarne Krško sodeluje tudi 25 delavcev iz TOZD Gradnje Ptuj, ki sodelujejo v okviru matičnega oc^etja „Gradis", ftčunajo, da bodo gradbena dela v Krškem končana ze v letošnjem avgustu. Nekaj delavcev iz TOZD Gradnje sodeluje tudi pri gradnji HC SD 2 Formin, kjer je Gradiš nosilec večjih gradbenih del, j Prvi krajevni praznik Krajevna skupnost Vitomarci letos prvič praznuje svoj krajevni praznik. Svet krajevne skupnosti in družbenor-politične organizacije so pripravili vrsto prireditev, ki se vrstijo od sobote 21, maja pa vse d) nedelje, 29, maja, ki je tudi datum krajevnega praznika, V soboto zvečer je dramska skupina uprizorila enodejanko MATI. Po predstavi v prosvetni dvorani so se številni krajani, zlasti pa mladina, zbrali pod novim igriščem, kjer so prižgali velik kres. K vedremu razpoložanju je prispevalo tudi lepo vreme, V nedeljo so v počastitev krajevnega praznika imeU kar tri prireditve. Zjutraj je bilo nogo- metno srečanje mladincev, ob dveh popoldne pa skupna vaja enot civilne zaščite iz KS Destrnika, Trnovske vasi in Vitomarec. Za tem pa so v osnovni šoU Vinka Jurančiča odprli še likovno razstavo. Glavni program pripravljajo na sam praznik, v nedeljo 29, maja, ko bodo po jutranji budnici dopoldne odkrili pomnik ob cesti Trnovska vas-Vitomarci to je na bunkeiju, kjer so se pred 35 leti sestah domači aktivisti z narod- nim herojem Jožetom Lackom in organizatorjem OF Francem Krambergerjem. Ob 11, uri dopoldne bo slavnostna seja in kulturni program, f Prisrčno no lepo mi bote fsi fkuper pozdrovleni. Malo sen v zadregi no ne ven kaj van naj gnes napišem. Saj vete. kak se nan fčo- sik delegaton zgodi. Tejko proble- ma/ se na nos sprovi. da nan bese- de pod mizo podnejo no se nan v guti igenki naredijo. Vete, pa saj neje tisto tejko vredno, če ve neše gučati kak, da bi roiice sadija, gdo pa je treba v praksi besede v dejo- nja sprafti pa stisne rep med noge. Ja, tudi tokšne momo v naši dele- gatski bazi. Zaj se nan bliiajo no- ve volitve no mo meli priliko samo ta delovne vun pobrati no na vo- litvah obkroiiti... Tak, za uvod de najbrž zadosti. Ovokrot sen se van toža, da sma z Mico poleg celega kupa fačokof na štora leta sama ostala. Deca so nama kak škorci pobegnoli po sve- ti pa zaj nibeden neče več grunta obdelovati: Pepika je v Halozah ožejena, Franček v Marprogi v fa- briki dela, Zofka je v Celju frizer- ka, Julika no Ivanka v Nemčiji za markami rintata. Hanzek je šofer na Ptuj i..., no počokte malo, da nemo kerega vun spusta. Aja, še na Tončeka smo pozobli un pa je kar po vojaščini v Zogrebi os ta no je sprevodnik na avtobusih. Fsi so odišli po sveti, samo mija z moter- jo sma duma ostala. Če ne bi že tak osivela, bi si še enega otroka samo za sebe naročla. Pa še tisti bi najbrž z našega Suhega brega po- begna. Do predloni še je nekak šlo, samo sma lehko grunt obdelo- vala, zaj pa je Mica zbetežola pa tudi jas nesen več pri proven zdrovji. Pisala sma ded. naj ker i domu pride pa zgleda, ke s toga nič nede. Vete, hujdo je biti na štora leta son. Dokič sma še obodvo še ne- kak gre. Kaj pa de te, če de utri ali pa pojutrišnjem eden son osta. Te- ta Matilda s koso ne pita. samo zamohne no greš v krtovo deželo. Z Mico že razmišlama. če bi nekomu grunt prek dala za do- smrtni prevžitek. Poleg tejko dece je to prafzapraf vejka sramota, pa nama druga skoro ne kože. Če je keri od brolcof teresent za grunt, naj se nama jovi no napiše pismo na uredništvo Tednika. Te pa srečno. Vaš Lujz. Z referendumom do komunalne urejenosti Dolgoletna prizadevanja krajev- ne skupnosti Makole, ene od treh nerazvitih KS na območju občine Slov. Bistrica, se bodo po pričakovanju uresničila tudi v smeri boljše komunalne urejenosti. V preteklih mesecih so bile razpra- ve po posameznih zaselkih te krajevne skupnosti. Na njih so občani enoglasno odločili, da bodo na referendumu, nameravajo ga izvesti v nedeljo 29. maja 1977, odločno prekinili z vsakodnevnimi težavami v komunalni neurejenosti naselij na območju KS Makole. Ta krajevna skupnost združuje na površini 35 kvadratnih kilome- trov, pretežno razdrobljenega kmetijskega ozemlja prek 2400 prebivalcev, ki živijo v 13 večjih zaselkih, kjer so tudi bili zbori občanov. Na njih so se udeleženci seznanjali s krajevno problematiko in z razvojnim programom za obdobje naslednjih petih let, za kolikor bi trajal tudi samoprispe- vek. Samo na dveh zborih so bile k programom razvoja KS in posameznih krajev dane pripombe, medtem ko so se na vseh zborih v veliki večini odločili za referendum in s tem tudi za samoprispevek. Tako je pričakovati, da bodo krajani KS Makole, ob uspelem referendumu, za kar ni bojazni, v naslednjih petih letih, to je do juli- ja 1982 odvajah od svojih dohod- kov sredstva za urejanje komunal- nih objektov po naslednjih odstot- kih: redno zaposleni od osebnega dohodka mesečno 2 odstotka, obrtniki 2 odstotka od čistega dohodka, kmetje 8 odstotkov od katastrskega dohodka, upokojenci predvsem asfaltiranje republiške ceste Pečke—Ješovec, v dolžini treh kilometrov, ureditev krajevne ceste Makole—Jelovec, utrditev ceste Stopno do Sagadinove doma- čije v dolžini okoli 1,5 kilometra, zadnje ceste med krajema Dežno in Varoš, razširitev in obnova kanalizacije v Makolah in gradnja transformatorjev v Variši vasi, Kamenkah in v Stranskih Mako- lah. Pri krajevni skupnosti je v okvi- ru priprav na referendum izdelan tudi realen program razdelitve, s samoprispevkom zbranih sredstev, na posamezne dejavnosti. Postavljeni pa so tudi roki njiho- vih izvršitev. Besedilo in slika: Viktor Horvat Ob koncu leta telefon v KS Cirkovce V krajevni skupnosti Cirkovce so te dni pričeli sklepati pogodbe o financiranju gradnje telefonske centrale in mreže. Imenovan je odbor za izvajanje del in skupine, ki bodo po vaseh pripravljale oz. sklepale pogodbe s krajani. Predsednik gradbenega odbora j« Mihael Ekart, ki skupaj s Francom Kmetcom pripravljata ves elaborat gradnje telefonske mreže v krajevni skupnosti Cirkovce. Poštno podjetje iz Maribora obljublja, da bo v kraju lahko vgraditi centralo z najmanj 200 priključki. Po prvem evidentiranju se je za telefon odločilo 160 krajanov. Tako bi napeljava telefona za gospodinjstvo stala okoli 5000 dinarjev. Po drugem evidentiranju in sklepanju pogodb se bo najbrž številka nekoliko znižala, s tem pa se bo povišala cena telefona. Pogodbe trenutno sklepajo 23 5000 dinarjev in dva izkopa za drogove. Pogodbeni znesek bodo krajani KS Cirkovce izplačevali v treh obrokih. zk Mladi v Makolah gledajo nasmejano v svojo prihodnost. Krajevna skupnost Cirkuiane - vabi na prijateljsko srečanje krajanov in rojakov iz krajevne skupnosti Grkulane, ki bo v soboto, 18. junija 1977 ob 14. uri v Letovišču Grad Bori. Krajevna skupnost Cirkuiane želi omogočiti vsem domačinom, sorodnikom in nekdanjim sošolcem, ki jih je povezovalo življenje v tem kraju, da obudijo spomine na skupne prijetne dogodke. To naše srečanje naj učvrsti naša poznanstva in vezi z domačim krajem, s sosedi in prijatelji. Srečanje bo popestreno s kratkim kulturnim programom. Predstavniki krajevne skupnosti Cirkuiane nas bodo tudi seznanili z načrtovanim programom razvoja krajevne skupnosti v prihodnosti. K dobremu počutju bo pripomogel tudi kolektiv Letovišča Grad Bori z glasbo in kvalitetno postrežbo. Krajevna skupnost Cirkuiane V___^ Žabljek Z lastnim delom do vodovoda Prebivalci naselja Žab^ek pri Slov. Bistrici so pred pomembno deiovno zmago, ki jim boprineda v domove vodo iz vodovoda za katerega lahko s ponosom trdio, da so si ga »pridelali" predvsem z lastnimi rokami in seveda potrebnimi denarnimi prispevki Te dni namreč prehajajo dda pri gradnji blizu 4 km dolgega vaškega vodovoda v zaključno fazo. Na vsej dolžini od vasi Ličnica pa do Rožne doline, so zgradili od glavnega voda skupno 45 odc^ov v skupni dolžim 3 kilometre. (Jotovo bi prebivalci kiaja Žabljek in okoMških nase^ vodo že imeli, če bi pri akc^i soddovala tudi skupščina občine Slov. Bi3trica. Tdco pa so morali vodovod graxiiti predvsem z lastnimi zmožnostmi in s pridev- kom krajevne skupnosti L^orje, ki je za vodovod dodelila 30.000 din ari ev. Ker so kraji, kjer poteka to vodovodno omrežje na ekonom- sko nedovolino razvitem območju je bila akdja toliko zahtevnejša, saj so morali zbrati za vodovod kar 1.220.000 dina^ev, velik dd sredstev načrtovanih v investi- cijskem programu pa so prihranili s prostovo^nim ddom vasčanov in aktiva ZSMS Žabljek. Za dokon- čanje vseh' dd pa bo kljub dobri volji in prizadevnosti večine prebivalcev potrebno z^otoviti še določene finančne vire, priča- kujejo soddovanje občinske ko- munalne skupnosti ter kdektivov in organizac^, kjer so krajani zapodeni Člani vodovodnega odbora danes optimistično zagotavljajo, da bodo uspdi vodovod predati svojemu namenu do konca letošnjega oktobra. s pokojnino med 1700 in 200 dinarji bodo plačevali en odstotek od pokojnine, upokojenci s pokojnino nad 2000 dinarji pa 2 odstotka pokojnine. Zdomci bodo v ta namen plačevali pavšalni zne- sek 1000 dinarjev. V krajevni skupnosti Makole pričakujejo, da jim bo v naslednjih petih letih uspelo zbrati iz samo- prispevka okoli 3 milijone dinar- jev, katere bodo uporabili namen- sko za sofinanciranje pri urejanju komunalnih problemov. Tako zbrana sredstva pa bodo prav go- tovo še mnogo premajhna, da bi lahko uspešno zadostili vsem potrebam na komunalnem področju. Zato bodo morali tudi v prihodnje iskati dodatne vire pri občinskem solidarnostnem skladu, v republiškem skladu za nerazvite krajevne skupnosti in tudi v delov- nih organizacijah. Med dejavnostmi, ki bodo imele prednost v uporabi dela sredstev, zbranih s samoprispevkom bo Krpani pri zasipavanju vodovodnih cevi v Žabljeku, Besedilo in slika: V. Horvat Šmartno na Pohorju Obnovljena bolnišnica, Jesen" v okviru letošnjih študentskih prireditev, ki jih organizira v aprilu in maju, univerza iz Maribora, je tudi svečanost ob otvoritvi prenovljene partizanske bobiišnice jesen pri Smartnem na Pohoiju, Obnovitev znane partizanske bolnišnice Jesen^ v gozdovih vzhodnega Pdioija, sta s finančnimi sredstvi pa tudi opravljenimi prostovoljnimi urami omogočila univerza iz Maribora in skupsčina občine Slov. Bistrica. Osrednja svečanost ob tej priložnosti" je bila v soboto, 21. maja, ko so pri bolnišnid sprejeli bivše rargence, ki so se v času NOB zdravili v njej. V,kulturnem programu so soddovali mariborski študentje, dedila je še otvoritvena svečanost prenovljene bolnišnice. Svečanost pa se je nada^evala tudi v popoldanskih urah z odkritjem ^ominskega obdežja, posvečenega partizandd saniteti iz NOB, za tem je bil na prostoru blizu bolnišnice še miting za vse udeležence svečanosti Viktor Horvat KREDITNA BANKA MARIBOR PODRUŽNICA PTUJ obvešča vlagatelje, da bodo poslovalnice Kidričevo, Breg — Zagrebška c. in Videnn poslovale v četrtek, 26. maja in v petek 27. nnaja od 9. do 16. ure, v soboto pa kot običajno od 7 do 12. ure. iy|gP|i|lK - 26. maj 1977 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 RAZSTAVA POHIŠTVA - VSE ZA VAŠ DOM V sredo, 25, maja 1977 je trgovsko podjetje „MERKUR" Ptuj odprlo razstavo pohištva v svojem skladišču na Rogozniški cesti. Razstava je odprta za obiskovalce vsak dan od 9. do 17. ure, ob so- botah pa od 8. do 12. ure. Poleg kompletne pohištvene opreme boste našli bogato izbiro ostalega blaga za opremo in okras vašega stanovanja. Pri izbiri opreme vam bo v pomoč naš strokovni svetovalec. Obiščite nas in zadovoljni boste! Dekliški pevski zbor iz Majšperka v nedeljski oddaji boste lahko na valovih Radia Ptuj ob 12. uri in 15 minut poslušah dekliški pevski zbor iz Majšperka. Zbor je bil ustanovljen nekako pred pe- timi meseci in je v tem času dosegel zavidljivo kvalitetno raven. Vodi ga učitelj glasbe- nega pouka na osnovni šoli v Majšperku Ivan Volmajer. V zboru poje trenutno 13 pevk iz Majšperka in bližnje oko- lice. Po večini so učenke in dgakinje pa tudi zaposlena dekleta. Zbor je nastopil in požel velik uspeh na vseh prireditvah v Majšperku, pre- teklo nedeljo pa ste ga lahko poslušali tudi na reviji pevskili zborov občine Ptuj v športni dvorani Mladika. Deluje pod okriljem prosvetnega društva Majšperk. Solistka v zboru je Nada Volmajer, dijakinja Srednje glasbene šole v Mariboru. „Najstarejša" pevka je trgovka Lidija Vinkler, najmlajša pa učenka osnovne šole Maja Kitdc. Kot zanimi- vost naj omenimo, da v zboru sodelujejo tudi tri sestre Pislakove. Zbor izvaja narod- ne in umetne pesmi. Njihovim ubranim glasovom pa v nedeljo le prisluhnite! 1. kotar Deklidci pevski zbor v nedelo na valovih radia Ptuj. Vodi ga Ivan Volmajer (prvi z leve), solistka M^da Volm^er (v prvi vrsti tre^'a z leve) Foto: R GORIŠNICAVABI! V soboto 28. maja ob 20. uri nastopata v Zadražnem domu v Gorišnici znana folklorna skupina in tambura3ci orkester „SeUačka sloga" Nedelišče iz občine Cako- vec. Gostovanje v Gorišnici organizi- rata občin^a sveta Zveze sindika- tov občin Cakovec in Ptuj v okviru programa XVI. tradicional- nih delavskih Srečanj bratstva in prijateljstva. Goslje iz NedeUšča so občanom ptujske občine že dobro znani, saj je za njimi že več kot dvajset nastopov v ptujski občmi, tokrat pa se bodo prvič predstavili v GorišnicL Omerumo naj, da sta v soboto 21. maja v Nedehšču nastopala mešani pevski zbor prosvetnega društva „Ruda Sever" iz Gorišnice in Ptujski instrumen- talni ansambel DPD »Svoboda" Ptuj, kjer sta bila deležne toplega sprejema in priznanj za slibno pripravljen in izveden bogat kulturni program. F. B. Mešani i^vski zbor ,4luda Sever** iz Goiišnice v družbi z ^edališkim igralcem Jožetom Zupanom, na proslavi v Ptuju 8. aprila 1977 Foto: R Velika voija in veseije do deia Pribli&o pred tridesetimi leti je bilo v Žetalah ustanovljeno pro- svetno društvo. Z delom sta začeh dramska in šahovska sekcija. Iz subjektivnih razlogov je delo tega prosvetnega društva prenehalo, občasno je delovala še šahovska sekcga. V zadnjem času se je v Žetalah vse bolj Izjavljala potreba po kulturnem življenju. Leta 1975 so na j)Obudo Franja Žeraka skhcaU občni zbor prosvetnega društva, imenovah novo vodstvo in si začrtah osnovne smernice za bo- doče delo. Predsednik Maks Sle- dič nam je povedal, da so takoj v začetku ustanovih dramsko, ša- hovsko, fUmsko, knjižničarsko sekcgo in sekcijo za zabavno dejavnost. Pozneje pa sta se tem pridružili še športna in planinska sekc^a. Najprej so se lotili prostorskega problema. Od krajevne dcupnosti so dobih v upravljanje dvorano, ki je bila potrebna temeljitega popra- vila, vendar so z njo dobih pogoje za svoje delo. Najbolj resno seje dela lotila dramska sekdja, ki je že v lanskem letu pripravila za oder veseloigro Ljubezen v kovčku. Z njo so gostovah tudi na drugih odrih in bih povsod lepo sprejeti. V sodelovanju z osnovno šolo so sodelovah na vseh prireditvah v krajevni skupnosti. Velike zaslug za tako uspešno delo ima vodja in režiser dramske sekcge Marga Krušič, ki poleg dela v šoh in družinskih obveznosti še vedno najde čas za delo z igralci. Za počastitev letošnjih jubUejev tov. Tita in KP so naštudirah dramo Mire MDieUč — Svet brez sovra- štva. Kot nam je povedala tov. Krušičeva, se večina igralcev šola v Ptuju ah drugje, zato so imeh vaje povečini ob koncu tedna, največ- krat pozno v noč. K^ub temu jim je uspelo naštudirati dramo v kratkem času, v nedeljo 22. maja pa je doživela krstno uprizoritev. Seveda bodo v naslednjih nedeljah gostovali tudi po okoliških odrih. V počastitev dneva mladosti je šahovska sekcija pred kratkun priredila turnir mladosti. Sodelo- vah so mnogi znani šahisti ptujske občine. Domačini so z dosežerum drugim mestom dosegh velik us- peh. Člani prosvetnega društva Žeta- le imajo tudi v bodoče pred seboj velike načrte. Že v jeseni bodo začeh pripravljati novo odrsko (felo, ki ga žehjo naštudirati do novega leta. Tudi vse ostale sekdje delujejo po svojih možnostih, razen filmske, ki je zaradi preve- likih finančnih obremenitev začas- no prenehala delovatL V načrtu imajo tudi ureditev prosvetne dvorane. Za vse to pa bodo potrebovah velika denarna sredstva. Zelo so zato hvaležni Zvezi kulturnih organizacg občine Ptuj, Id jim je dc^elila finančno ?)moč 13.000 din in jim omogo- ila uresničiti vsaj del načrtov. Naloge, ki so pred prosvetnim društvom Žetale, so velike in zahtevne. Predsednik Maks Sledič in vsi ostah člani so optimistu Kako tudi ne. Za uspešno delo v razmerah, kakršnih se nahajajo, je potrebno veliko volje in vesela do dela. Tega pa nobenemu med njimi ne manjka. Želgo si le še tesnejšega sodelovanja s krajevno skupno^o in družbenopohti- čnimi organizacijami v Žetalah. J. Bračič Članice igralske skupine prosvetnega društva Žetale z režiseiko in voditeljico dramske sekc^e Margo Krušič (sedi prva z desne) Foto: M, Ozmec 8-IMASIDOPISNIKI TUDI MI POMAGAMO Letošnje leto je v znamenju šte- vilnih proslav in nastopov ob viso- kih obletnicah. Naš tovariš Tito ob- haja 85. obletnico rojstva in 40- letnico prihoda na Celo KPJ, proslavljamo pa tudi 40-letnico ustanovnega kongresa KPS in druge jubileje. V kulturnih programih, ki so po- vezani s temi proslavami, v raznih drugih nastopih in tekmovanjih so- delujemo tudi učenci naše šole, kar je za nas posebna čast in zadovolj- stvo. Tudi jaz imam srečo, da sode- lujem pri tekmovanjih v atletiki. Športniki se zelo trudimo in si pri- zadevamo doseči čim boljše rezultate, da bi pokazali svoje sim- patije tovarišu Titu in Partiji. Vsi so ponosni na našo mladino in naSe športnike, ki z uspehi dokazujejo svoje sposobnosti, ki so potrebne tudi v boju pri izgradnji nsiše boljše bodočnosti. Tudi sodelovanje pri nastopih je naš ponos in naše zadovoljstvo. Jaz sodelujem pri pevskem zboru, ki je imel mnogo nastopov pri vseh do- sedanjih proslavah. Pevski zbori dajejo proslavam svečan in slavno- sten dih in odražajo naše navduše- nje nad dnevom, ki ga proslavljamo. Družba se zaveda, da mladina ogromno pomaga pri izgradnji so- cializma. S svojim šolskim in izven- šolskim delom, z delovnimi akci- jami, v medsebojni pomoči med sa- mimi učenci in pomoči starejšim občanom, z udejstvovanjem na tek- movanjih in različnih proslavah se usposabljamo za življenje, za bodoče proizvajalce in samouprav- Ijalce. Darka Sajber, 5/a OS Franca Osojnika Ptuj KAKO SMO BEŽALI Zatulila je sirena. Tulila je eno minuto. Mi smo počakali, da je nehala tuliti. Potem smo odhiteli v gozd. Sli smo mimo kuhinje. Tekli smo in tekli, da smo prišli v gozd. Tam se je zbrala cela šola. Sli smo še naprej, da smo prišli do gozdne jase. Tam smo morali še bolj pohiteti da nas pri prečkanju jase ne bi opazili. Tovarišica nam je rekla, da pada dež. Sredi gozda je začela padati toča. Jopice smo si dajali na glave. Bila sem čisto pre- močena. Ko sem prišla domov, sem dala sušit krilo. Tudi lase sem si posu- šila. Ce tega ne bi naredila, bi se prehladila in me ne bi bilo v šolo. Sonja Smigbč, 1. r oS Majšperk MOJA NAJLJUBŠA ŠOLSKA URA Moja najljubša šolska ura je ma- tematika Imamo jo vsak dan. Naučili smo se že veliko. Naloge rešujemo v učbeniku in v delovnem zvezku. V zvezke pišemo račune in uporabne naloge. Zelo rada računam tudi na tabli. Nada Horvat, novinarski krožek OS Vitomarci a\BlCA MI JE PRIPOVEDO- VALA Ko se je pričela druga svetovna vojna je bila moja babica učiteljica v Vitomarcih. Po okupaciji so nekega dne dobili vsi učitelji vabilo, da se morajo udeležiti ne- kega tečaja v Ptuju. Nemci so jih zbrali v zgradbi nekdanjega domi- nikanskega samostana, v tej zgradbi je danes arheološki muzej. Tu so jih imeli zaprte šest dni, nato so jih odpeljali na grad Bori. Vsi so vedeli, da jih čaka izgnan- stvo. Dva dni pred izselitvijo je babica zbolela. Odpeljali so jo v ptujsko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima tifus. Naslednji dan so Nemci izselili vse 2avedne učitelje, babica pa je ostala v bolnišnici šest mesecev. Ko je ozdravela je odšla domov v Slovenske gorice, kjer se je skrivala pred Nemci. Maja Botolin, 3. aOS Toneta Znidariča Ptuj VOJAK Vojak je na straži. Vojak čuva našo domovino. Ko bom velik bom tudi jaz vojak. Gorazd Cafuta, l/a OS Juršinci TAM V DOLINI Tam v dolini, tam je res lepo, tam v dolini, tam ptiSFi pojb, trava in drevje tam zeleni, tam se mamica smeji. Tam v dolini res je lepo, tam v dolini ptički letajo, tam klasje rumeno zori, tam se mamica smeji. Darja Lovrec, 4. a OS Juršinci Tito, borec za mir in enakopravnost v skromni kmečki hiši v Kumrovcu je 7. maja 1852 prvič zagledal beli dan otrok, ki so mu fe nekaj dni nadeli ime Jože. Svo- je rano otroštvo je preživel pri dedu Martinu Javoršku onstran Sotle v Podsredi. Z osmimi leti je začel obiskovati ljudsko šolo v Kumrovcu, s petnaj- stimi leti pa se je odšel učit za nata- karja in pozneje za ključavničarja v Ssak. Ze kot 20-letni fant, kije slu- žil vojaški rok avstro-ogrske vojske, je odločno izjavil, da se ne bo boril proti bratom Srbom. Med 1. svetovno vojno je bil zajet in odpeljan v rusko ujetništvo. Oktobrsko revolucijo je dočakal v Nižini Omska, kjer je bil sprejet v KP. Boril se je za ljudske pravice, za svobodo podjarmljenih, za enakopravnost in prav zaradi tega so ga preganjali iz kraja v kraj, dokler ni emigriral v inozemstvo. Kot generalni sekretar KPJ se je zavzemal za novo ljudsko frontov- sko linijo partije in za vrnitev par- tijskega vodstva v domovino. Med II. svetovno vojno je kot vrhovni komandant NOV vodil partizanske odrede v boju proti okupatorju in izdajalski vojski. Na drugem zase- danju Avnoja je na Titovo pobudo bila formirana začasna vlada, ime- novana Nacionalni komite. Za predsednika začasne vlade je bil izvoljen Josip Broz — Tito. Po osvoboditvi se je zaradi neenako- pravnega ravnanja uprl Stalinovi politiki in se ob podpori jugoslo- vanskih narodov odločil za samo- stojno jugoslovansko pot v sociali- zem. Leta 1950 je bilo uvedeno de- lavsko in družbeno samoupravlja- nje. Čeprav je bila že dolga leta svo- boda, je senca vojne še ležala nad svetom. Tito se je vojni politiki zo- perstavil s politiko miroljubne koekstistence, katere temelj je bila Brionska deklaracija. Prva velika konferenca neuvrščenih je bila v Beogradu, kjer so sodelovali poleg državnikov iz 25 držav tudi pred- stavniki antikolonialnih in osvobodilnih naprednih gibanj v svetu. Neuvrščena politika je že prodrla v svet, kar je potrdila velika prisotnost neuvrščenih državnikov na V. konferenci v Co- lombu lani. Zaradi zgodovinske vloge je živa legenda med jugoslovanskimi na- rodi prvi in dosmrtni predsednik re- publike Josip Broz Tito, katerega je miroljuben svet proglasil za ene- ga največjih državnikov XX. sto- letja. Baklo noseč boja za ljudsko pravico, za svobodo vseh podjar- mljenih in lačnih, prav letos slavi dva jubileja, 85. rojstni dan in 40. obletnico vodstva KPJ, zato je prav, da mu tudi mi zaželimo še mnogo let, zdravje in zadovoljstvo med nami. Dragica Sirovnik, 8/b BIOLOŠKI KROŽEK - VRNITEV K NARAVI Med ostalimi krožki na naši šoli deluje pod mentorstvom tov. Petrovičeve tudi biološki krožek. Obiskujemo ga učenci rednih in osnovnih razredov. Pri krožku spoznavamo največ življenjske navade določenih Šva- li. Spoznavamo tudi razne dele živalskega telesa. Tako smo si na enem izmed prvih sestankov ogledali zgradbo očesa. Tudi secirali smo ga. Nekaj pozneje smo se seznanili z deli mikroskopa, ki ga večkrat potrebujemo pri svojem delu. Z veseljem smo sprejeli predlog tovarišice mentorice, da bi ob po- moči medicinske sestre določali krvne skupine. Tovarišici, ki nam je prišla odvzet kri smo rade volje pomagali določati krvne skupine. Najaktivnejši krožkarji so se Ogreli za predlog, da bi izdelali terarij, v njem imamo plazilce, ki so jih seveda nalovili sami korajžni fantje. Akvaterarij je zahteval ne- kaj več truda, a nam je končno tu- di uspela. Pri svojem delu smo bili tudi razočarani. Učenci nižjih razredov so nam namreč akvaterarij močno poškodovali, njegove prebivalce pa ,,osvobodili". Tako so na svobodo pustili precej dvoživk in za nas najdragocenejše — kač. Naši trije, mogoče štirje ,,biologi" so se spet vrgli veselo na delo. In uspelo jim je! Zdaj imamo v učilnici za bio- logijo in kemijo oboje — terarij in akvaterarij. Zadnjič smo se krožkarji od- pravili tudi k Dravi, oz. h kanalu. Tam smo si v mlakah ogledaU nji- hove prebivalce. Največ smo videli žab, pa žabjih paglavcev, tudi pupke sm.o lahko videli. Nekaj malih vodnih živalic smo tudi nalovili za naš akvaterarij. V začetku pomladi smo pred šo- lo uredili cvetlične gredice. Bazen pred šolo smo dobro očistili, vanj pa spustili vodo. Poleg vsega navedenega smo do- segli še nekaj kar se nam zdi še po- sebno dragoceno: vrnili smo se v naravo (čeprav sicer živimo v njej), jo začeli gledati z drugačnimi očmi ter se jo naučili ljubiti in ohranjati. Slavica Pičerko 8. b, OS Markova Kiv&aijl ii Mvkovcc pri ddo — vznemirjanjn prebival^ gosto naseljene mlake. poto: J. Petrovič Pogovor s predsednico 00 ZSMS KS Kidričevo Mesec maj je mesec mladosti, mesec, v katerem mladina prireja v počastitev dneva mladosti številne ddovne akcge, proslave in ^ortna tekmovanja. Veliko se govori o ddu mladih v aktivnih in osnovnih orcanizacnah Zveze socialistične m&dine. Žato naj nekaj napišem o osnovni organizaciji ZSM Kidri- čevo iz razgovora s predsednico Anito KopiSar. Med dru^ je povedala, da osnovna organizacija vključuje štiri mladinske aktive m sicer Kidričevo I in Kidričevo II, Kungoto in ^ače. Povezava z aktivi je dobra, saj vedno prihajajo na sestanke v Kidričevem, Apačah ^ Kungoti, kajti dogovorili so se, da bodo imeli sestanke izmenoma v vseh-aktivih. . Tako sva z Anito spregovorila o vsakem aktivu posebej. Najprej o mladin^on aktivu Kungota. Anita mi je povedala, da so imdi v Kungoti probleme z nekaterimi mlamnci oz. vodstvom, kajti vodstvo tega aktiva se je hitro menjalo, toda s pomočjo osnovne organizacije ZSM Kidričevo in diugih družbencmolitičnih oiganizacg so rešili probfem, tako, da se ie ddo v tem aktivu zopet normaliziralo. Za mladinski aktiv Kidričevo II je dejala, da skupaj s krajevno skupnostjo Kidričevo rešujego prostorske probleme tera aktiva, tako da bodo mladinci kaj kmalu prišli do lastnega prostora. Mladinski aktiv Apače je tisti iz katere je prišla Anita. O tem aktivu smo že pisali, toda vseno še nekaj besed. V njem posvečajo veliko pozornosti mladim in se tudi nanje opirajo pri delovnih akcgah, športnih in kulturnih srečanjih. Na vprašanje, kakšne so možnosti za organizacijo ddovne brigade, ki bi se vk^učevala v ddovne akcije v krajevni skupnosti in izven nje, je Anita dejala: „Ddovna akcija uspe le v posameznih aktivih, skupno ddovno akcijo pa je težje oiganizirati. Uporabljamo različne n^rne obve^anja za skupne akcge, toda odziv ni takšen kot bi pričakovali glede številčnosti mladincev v laajevni skupnosti". Kakšno pa je soddovanje z drugimi družbenopolitičnimi organkacijami v KS? „Mladina je dobro povezana z drugimi družbeno-političnimi organizacijami" , Anita, kaj osebno meniš o umetni meji mladincev do 27 leta? „Za mene mej ni, kajti mladinec je lahko vsak tisti, ki je voljan d dati v mladindcih organizacijah. Toda vse premalo je tistih mladincev nad 20 let, ki so pr:pravijeni pomagati oz. vsaj ■ dajati nasvete. Z^to posvečamo veliko pozornosti „mlajšim" članom in tistim, ki so pripravljeni ddati v okviru nUadinske organizacije." , Anita ti si še mlada in še nimaš dovdj Ekušenj. Potrebovala bi včasih pomoč, toda kje jo dobiš in k^ meniš o mentorstvu v mladinski organizacgi? »Seveda sem mlada in še nimam dovdi izkušenj, zelo bi potrebovala pomoč oz. nasvet, toda do tegale težko prideš. Tako je vegetno tudi drugje, da novoizvoljeni funkcionar ostane brez pomoči bivših funkcionarjev, ki se nenaderka. Štafeta mladosti je namenjena tovarišu Titu, ki praznuje 25. maja svoj petinosemdieseti rojstni dan- (iavna štafeta bo dt^otovala v Beograd v roke Tita. Zjutraj smo se zbrali pri transformatoriu na Ptujski gori Ko je prišel tovariš učitdj z avtomobuom, smo šli za njim, da nas je razporedil Razporedil nas je po panh, ki so jih sestavljali deček in deklica s pionirsko kapo na gjavi Stali smo približno sto metrov narazen ob cesti Iz Majšperka je štafetna palica )^otovala prehitro, ko še niso )ili vsi razporejeni Tovariš učitdj še ni bil pripra\djen. Ce bi štafeta prispda ob pravem času, bi bilo vse bdj slovesno. Sedaj pa še ni bilo tovariša učitdja, ker je še razporejal paie. M^šperski učenci osnovne šde so izročili Stafetno palico ptupkc^orski učencem. Stafetno pafico sem v rokah imda tudi jaz. Ko sem jo nesla, se mi je zddo zelo slovesno. Palica je bua srebrne barve, na vrhu štitfetne palice pa je bila lepa peterokraka zvezda. V palici so pozdravna pisma. Ko smo nosili štafeto sta nas spremljala dva avta l^o okrašena z zastavicami Ko je en par izročil štafeto drugemu paru, se je prejši^i vrnil v šolo. Štafeto nosimo v čast tovarišu Titu, ki vodi našo lepo in svobodno Jugoslavgo. Med vojno se je Tito bojeval za svoboda Partizani so pod vodstvom tovariša Uta premagali fašiste in nam priborili svobodo. Med vojno Titu niso pošiljali štafete. Želim si, da bi še mnogo let vodil dižavo tovariš Tito. Po. vojni je Tito rekd, da ne bodo praznovali 25. .maja samo njegovega rojstn^a dne, temveč bo ta d^ tudi „dM mladostf Naj živi še mnogo let naš tovariš TITO!" Marjeta Eberli 4. laz. 0$ Ptujska gora Bili smo na razstavi Včeraj smo bili na razstavi fotografij v paviljonu Dušana Kvedra. 'Predstavili so se nam mnogi avtorji s svojimi deli. V pritličju razstavnega paviljona smo plačali vstopnino ter nato krenili v prvo nadstropje. Fotografije so bile razvlečene za steklom. Vse smo si podrobno ogledni. Pod vsako fotografijo je pisalo kaj predstavlja. Na neki fotografiji z naslovom Kje je voda s« moji sošolci zagledali mene. Sama nisem mogla verjeti, dokler se nisem prepričala. Ker je bilo v bazenu mnogo ljudi, smo spoznali še druge znane obraze. Posebno sta mi bili všeč dve fotografiji, prva z naslovom Kmečka hišica, ki predstavlja majhno, s slamo krito hišico, za njo pa nekaj golih dreves in druga z naslovom Kopjaši, predstavlja pa pustno nedeljo in povorko, v kateri so prvi nastopali kopjaši. Razstava mi je bila zelo všeč in čeprav sem si jo ogledala dvakrat, bi jo rada videla še večkrat. Valia Aleksič 5. d. OS „Tone Žnidarič" Ptuj SVET SREDNJEŠOLSKEGA ZAVODA PTUJ RAZPISUJE DELOVNO MESTO uslužbenca v knjigovodstvu Pogoj: ^ ^ — opravljena ekonomska šola — zaželena praksa v materialnih poslih zavoda Nastop razmerja v združenem delu: 1. julija 1977. Prožnje z življenjepisom pošljite zavodu do 10. junija 1977 SVET SREDNJEŠOLSKEGA ZAVODA ŠPORT IN DRUŠTVA - 9 NOGOMET Aluminij-Železničar 0:1 (0:1) Mlajši pioniiji Aluminija so tokrat prepustili točke pioniijem iz Maribora. Toda v vrstah Mariborčanov je nastopilo kar 5 igralcev, ki so prekoračih mejo starosti. TO se je tudi poznalo v sami igri, saj so bili gostje večji del v premoči. D. Klajnšek Aluminij-Rače 1:1 (0:1) Pioniiji Aluminija so osvojili le točko z nasprotnikom, ki so ga v jesendcem delu prepričljivo premagali. V gostujoči ekipi, je bilo nekaj okrepitev, kar se je tudi poznak) v sami igri, pa tudi borbenost je bila na strani gostov. Domačini so si ustvarih nekaj priložnosti in eno so tudi realizirah. Zadetek za domače je dosegel Nachterger. D. Klajnšek Race-Aluminij 3:2 (2:1) Nogometaši Aluminija so doživeU prvi poraz v spomladanskem delu. Tokrat jih je premagala srečnejša ekipa iz Rač. Glavni sodnik je v 5 minuti igre izključil domačega igralca. Prvi so povedh domačini. Toda čez dve minuti so igralci Aluminija izenačih. Zadetek je dosegel Skijanec. Domačini so povedU v drugem polčasu s 3:1. Dve minuti preed koncem tekme je kapetan gostov Panikvar znižal rezultat iz enajstmetrovke. NK Aluminij je igral v naslednji postavi: Vogrinec, Hadler, Kuret, Dončec I,, Panikvar, ^k, Fabek, Skijanec, Dončec II., Vindiš, Mesarič. D. Klajnšek Ptujski sodniki-mariborski sodniki 1:1 v Kidričevem sta se pomerili ekipi ptujskih in mariborskih sodnikov. Bih smo priča grobi igri Mariborčanov, ki so več čas igrah grobo in prigovarjah glavnemu sodniku Horvatu, ki bi lahko posegel po kartonu. Ptujski sodniki so bih boljši ves čas tekme. Toda iz ugodnih priložnosti niso uspeli realizirati več kot eno. Zadetek je dosegel Ver bane C. Ekipa ptujskih sodnikov je nastopila v naslednjih postavah: Milošič (Kuhar), Acimovič, Kova- čic, Perič, Milosavljevič, Verba- nec, Špehonja, Jernejšek, Pani- kvar, Vidovič in drugi. D. Klajnšek ROKOMET PODRAVSKA ROKOMETNA LIGA - ČLANI Velika Nedelja-Branik 22:25(9:16) Štiri prvouvrščene ekipe v podravski rokometni ligi za člane so pričela po končanem prvenstvu igrati dvokrožni sistem tekmovanja. V prvem kolu seje ekipa Velike Nedelje pomerila z mariborskim BranUcom, ki vodi na lestvici. V začetku je bila igra povsem izenačena, proti koncu prvega polčasa pa so si igralci Branika nabrali veliko prednost. V drugem polčasu so dobro zai^ah domačini, vendar jim ni uspelo zmagati. Srečanje sta slabo vodila Krajnc in Fuerst iz Maribora. Strelci zadetkov za Veliko Nedeljo: Lah 8, Majcen 7, Zorko 4 in Slana 3. Velika Nedelja-Kovinar 28:25 (15:7) V drugi tekmi se je ekipa Velike Nedelje doma srečala z ekipo mariborskega Kovinarja, V začetku prvega polčasa je bila igra zelo izenačena, v nadaljevanju pa so domači dosegh 8 zaporednih zadetkov in povedh ob polčasu 15:7. V drugem polčasu so bili boljši gostje iz Maribora, vendar so kljub temu domačini zasluženo zm^ali. Strelci zadetkov za Veliko Nedeljo: Majcen 9, Zorko 6, Lah in S^lana po 3, Meško J., Meško M, in Trofenik po 2 in Kvas 1. Dobro sta bila razpoložena tudi vratarja Velike Nedelje Kare in Zemljak, Srečanje sta vodila Žižek in Štros iz Maribora, D. Cvetko PODRAVSKA ROKOMETNA LIGA - MLADINCI Velika Nedelja-Kovinar 16:12(5:5) v podravski rokometni ligi za mladince je bUo na sporedu zadnje kolo. Mladinci Velike Nedelje so igraU proto ekipi Kovinaija iz Maribora. Igralci Kovinaija so povedh takoj na začetku s 3:0, Potem so domačini zaigrah nekoliko boljše in prvi polčas se je končal neodločno. V drugem polčasu pa so domačini z lepimi protinapadi odločili tekmo v svojo korist. Strelci zadetkov za Veliko Nedeljo: D. Dvetko 8, F. Cvetko 5, Žnidarič, Roškar in Tomažič po 1. D. Cvetko MLADINKE RK DRAVA - PRVAKINJE VZHODNE REPUBLIŠKE UGE Branik-Drava 12:12 (6:7) Vzhodna republiška liga za mladinke - gledalcev 50. Igrišče RK Branik v Mariboru. Sotfnika- Steger, Stres. BRANIK: Vodenik, Ilešič 1, Borovič, Namestnik 2, Vreznik, Spur 5, Pocmjič J. 3,. Pocmjič B. 1, Kline, Semelbauer. DRAVA: Sitzenfrei, Krivec 3j Novak, Šajber, Mere 4, Pišek, Čuš 2, Cerne 3, Gajser, Polajžer, Krajnc, Z uran. Mladinke RK Drava so uspešno premagale tudi zadnjo oviro napoti k osvojitvi L mesta v vzhodni repub&ki IkL Proti sovrstnicam BRANIKA so osvojile dragoceno točko, kar jim je zadostovalo za osvojitev L mesta, V prvem delu tekme so bUe boljše mladinke RK Drava m so odšle na odmor z golom prednosti V nadaljevanju pa se je žal v 29, mm. tekme hudo_ poškodovala igralka Novakova, tako da sojo morali prepeljati v bolnišnico. Kljub temu, da so bile oslabljene, jim je uspelo o^ojiti točko in s tem L mesto vzhodne republiške za mladinke. Cez 14 dni jih čaka nova preizkušnia, ko se bodo pomerile na finalnem tumiriu s sovrstnicami iz republiških lig Center, Jug, Zahod za naslov republBkega prvaka za mladinke v sezoni 1976/77, MLADINCI Drava-Slovenj Gradec 2423 (12:14) Vzhodna republiška liga za mladince — gledalcev lOa lerišče RK Drava. Sodnik Hlač ar. ,, ■ DRAVA: Baklan, Škerget 2, Matjašič 1, Repec 2, Kumer 6, Kodela, Kelenc 8, Gregorin 5, Krajncič. „ , SLpVENJ GRADEC: Toš, Majcen M, Kranjc, Tisnikar 14, Majcen B. 2, Gjunn 3, Oder, Cas 1, Zupane, Vujkovac 2, Hren 1, Uišič, Mladinci DRAVE so s težavo v zadnjih sekundah tekme premagali sovrstnike iz Slovenj Gradca, Prav sigurno bi lahko z večjo disciplino zm^ali z višjim rezultatom, vendar upamo, da je bilo to le prehodnega značaja in da se bodo v nedeljo 29. 5. 77 v zadnjem kolu s Fužinarjem ponovno potrudili in nas razveselili z ugodnejšim rezultatom, ar KOŠARKA MOŠKI (KVALIHKACIJE ZA L SLOVENSKO LIGO) Drava-Slov. Bistrita 82:74(38:41) Igralci Drave so se v sredo 18. maja na domačem igrišču pomerili s Slovensko Bistrico. Gledalci, ki jih je bilo okrog 150, so lahko videli zanimivo in borbeno igro. Gostje so dobili p*vi polčas, vendar to domačinom ni vzelo upanja v zmago, V nadaljevanju smo videli poletno in organizirano igro domačinov, ki so najprej izenačili, kasneje pa povedli in razliko zadrzali do konca,^ Uffiešni za Dravo: Šerona 8, Marčič Z. 14, Kilibarda 13, Neudauer 2, Sotler 5, Dobrijevič 20, Musič 20. Sodila sta V RAČKO in VOLMAJER iz Maribora. Muta-Drava 60:53 (34:26) Dravaši so v soboto 21, maja gostovali na Muti. Ptujčani so si v začetku priborili prednost 8 točk, toda kaj hitro so %ralci Mute izenačUi, nato pa povedli in 1, polčas tudi dobilL V nadaljevanju so se Ptujčani zbrali, zaigrali presing in rezultat izenačili, nasprotnika sta se sedaj izmenjavala v vodstvu, V 17, minuti IL polčasa pa so pri zapisnikarski mizi nekaj zamešali z uro, verjetno je to zmedlo Ptujčane, ki so v preostalih 3^ minutah naredili za cel „koš" n^ak in tako domačinom ni bilo težko_zmagatL Uspešni za Dravo: Šerona 5, Segulin 4, Kilibarda 4, Srečkovič 6, Dobrijevič 15 in Musič 15, Sodila sta z napakami Ruter in Vobnajer iz M, Marčič USPEH, DOSEŽEN V SKROMNIH RAZMERAH... Boks je eden od izredno lepih, vendar težkih borilnih športov, ki mu sledi le ozek krog ljudi. Minu- k) republiško prvenstvo, ki je bilo v Ptuju pa je utrlo pot tudi našim boksarjem; uspehi, doseženi v zad- igem času so rezuhat trdega dela v skromnih razmerah, Anton Novak še ne 18-letni bok- sar je vse ljubitelje boksarskih ve- ščin izredno presenetil z osvojitvijo date medalje na tradicionalnem timirju ,,mladinski zlati rokavi- ci", Uvrstitev na turnir v Šabac mu je omogočila odločitev sodni- škega zbora na nedavnem držav- nem prvenstvu, kjer je bil v svoji konkurenci tretji. Zmotili smo ga na redni poti: šola, dom, športna dvorana ,,Mla- dika" in se zanimali za njegov športni nastop, V Šabac je odšel brez velikih mi- in se za nastop ni posebej pri- pravljal, ker ni bilo časa, zato je uspeh toliko večji. O svojem na- stopu v Šabcu je še povedal, da je bil slabo kondicijsko pripravljen, ker tudi nima pravih pogojev za trening; oba s trenerjem Slavkom Doklom, se sicer trudita, toda več v danih pogojih kot sta doslej na- redila, ni mogoče storiti, če ne bo Srše podpore. Po besedah trenerja ima Novak v prihodnje vse možnosti, da stopi na najvišjo stopnico med mladinci v svoji ka- tegoriji. Ne bo odveč, če povemo, da trenira celo v „sposojeni trenir- ki". Da je njegov uspeh res izjemen, potrjujejo tudi besede predsednika boksarske zveze Slovenije, ki je Iz- javil, da je uspeh Ptujčana eden izmed največjih uspehov sloven- skega boksa v zadnjem času. Pri- znanje pa so mu izrekli tudi neka- teri drugi boksarski strokovnjaki. Prav je, da povemo tudi to, da je v Šabcu boksal z boksarji, ki so čla- ni klubov prve zvezne boksarske lige. Priznanje, ki mu za uspeh izre- kamo na vsakem koraku, je oblika vzpodbude za nadaljnji nastop. Ob tem pa naj bi svojo ,.prizadetost" pokazali tudi odgovorni. MG Dve medalji na univerziadi Minuh teden je bUa v Celju v okviru letošnjih jubilejev Univerzi- ada v atletiki, katere se je udeležilo prek 500 tekmovalcev iz 17 jugoslovanskih univerz. Ekipno je zmagala ekipa Zagre- ba pred Beogradom in Sarajevom, Ljubljana je bila četrta, Maribor pa peti, V ekipi Maribora so tekmovah tudi atleti iz Ptuja in to: Miki Prstec, Ta^ana Butolen in Milan Kovačič, ftstec je v teku na 400 m s časom 48,7 osvojil srebrno medaljo. Tatjana Butolen pa v štafeti 4 X 100 m bronasto, OP Makovecki na Madžarskem tretji Devetnajstega maja je bilo v Szombathely na Madžarskem tra- dicionalno atletsko tekmovanje za Savaria pokal med reprezentan- cami avstrijske Štajerske, Železne županije in Slovenije. V ekipni konkurenci so zmagah jatleti Slo ven g e pred Štajersko in Želez- no županijo. V ekipi Slovenge je nastopal tudi Niko Makovecki, član TVD Partizan Ptuj, ki je v suvanju krogle z rezultatom 12,24 m osvojil tretje mesto in prejel bronasto odhčje. Tekmoval je tudi v metu diska in z rezultatom 35 m zasedel četrto mesto. OP Tekmovalci iz Ptuja - finalisti tekmovanja Republiška konferenca klubov OZN Slovenije je tudi v letošnjem letu pripravila tradicionalno tek- movanje klubov OZN v okviru Slovenije. Letošnje tekmovanje nosi še posebno obeležje iz razlo- ga, ker se beleži 20. obletnica delovanja klubov OZN v Slove- niji. Zanimiv je tudi podatek, da so bili prvi klubi OZN v Sloveniji, ustanovljeni prav v Ptuju. V dosedanjih tekmovanjih občin- skega, področnega ter polfinalne- ga značaja, so imeli največ uspeha tekmovalci iz Ptuja, dija- ki srednješolskega zavoda — eko- nomske in upravnoadministrativ- ne šole v konkurenci ekip iz sred- njih šol ter ekipa iz osnovne šole Franca Osojnika v konkurenci ekip iz osnovnih šol. Sklep tekmovanja je določen za 28. maj v Ljubljani. Tudi klubi OZN tekmujejo v znamenju praznovanj velikih jubilejev, ki jih naša družba praznuje v letoš- njem letu. Tekmovalcem iz Ptuja želimo v njihovem finalnem boju, veliko uspeha. mG _NOGOMET_ Rezultati 5. kola v občinski nogometni ligi Ptuj Skupina A: Q-ajena—Ptuj 7:6 Hajdina—Dornava 5:2 Gorišnica—Videm 3:1 Markovci—Kidričevo 5:1 Skupina B: Slovenja vas—Apače 5:1 Lovrenc—Rogoznica 5:4 Gerečja vas—Zavrč 3:1 Skorba—Stojnci 3:0 Skupina C: Draženci-Kungota 3:6 Varnica-Prepolje 1:3 Tržeč—Leskovec 2:3 Mladinec—Gorišnica 3:0 1. kotar Aluminij-reprezentanca mladine Marbora 4:3(3:3) Nogometaši Aluminija so v četrtek z nekaj težavami premagali mladinsko reprezentanco Maribo- ra, ki je prikazala solidno igro, vendar je moral sodnik Perič iz- ključiti gostujočega napadalca Krajnca. V prvih 20. minutah smo videli tri lepe gole domačinov, nato pa preobrat, saj so Mariborčani do- segli tri zadetke. V drugem polčasu smo lahko vi- deli raztrgano igro na obeh stra- neh. V zadnjih sekundah tekme so domačini le uspeli premagati gostujočega igralca, ki je vstopil v vrata namesto odsotnega Irgoliča. Zadetke za domače so dosegli Panikvar iz 11-metrovke, Dončec n, Skrjanec in Vinkler, za Mari- borčane pa Ener 2 ter J are iz 11- metrovke. Sodnik Perič je vodil srečanje dobro kljub temu, da je mogoče prestrogo pokazal rumene kartone in rdeči karton Skrjancu zaradi preklinjanja. D. Klajnšek Mednarodno tekmovanje v kartingu za nagrado Ptuja Prizadevni organizatorji in člani AMD Ptuj so nam za to nedeljo pripravih mednarodno tekmovanje v kartingu na kartodromu v Hajdošah pri Ptuju. Tekmovanje je tudi v mednarodnem koledarju tekrnovanj v avtomobilskem špor- tu, Že sedaj lahko zapišemo, da je to velik uspeh članov karting sekcige in uveljavitev našega kartinga v Evropi. Nedeljsko tekmovanje za pokal Ptuja se bo pričelo ob 15. uri in bo razdeljeno v dva dela, V troboju v kategoriji 125 ccm se bodo pomerile reprezentance Če- škoslovaške, Zvezne repubhke Nemčije in Jugoslavije. V med- rarodni dirki za agrado Ptuja v kategoriji 100 ccm pa se bodo pomerili kartisti iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Fili- pinov in Jugoslavije, V obeh dirkah bodo nastopih tekmovalci, ki sodijo v sam vrh evropskega kartinga. Še posebej izenačeno bo v troboju, kjer naši tekmovalci niso brez možnosti. Ogorčen bo boj za vsako mesto, za vsako točko, za čim boljšo uvrstitev. Od tekmovalcev moramo omeniti izrednega Kyselija iz Češkoslova- ške, zmagovalca velike mednarod- ne dirke v Olomucu in drugega s pokala mesta Ljubljane ter njego- vega tovariša iz ekipe Si^e Dykasta, Tu so potem Diel, Valenton in ostlai iz nemške ekipe. V jugoslovansko ekipo so se uvrstih trenutno najboljši kartisti in sicer Ptujčani Pislak, Slana in Boris Kranjc, Ljubljančana Lavrič in Smerdel ter Zagrebčan Skurič, Od tekmovalcev, ki bodo rastopih v mednarodni dirki v kategoriji 100 ccm, moramo izdvojiti izrednega Avstrijca Zoe- serla, V Ljubljani je premočno zmagal pr^ tovarišem iz ekipe Smetano, ki bo tudi prišel v Ptuj, Jugoslovanov bo nastopilo kar dvanajst, med rjimi vsi najboljši s Rujčanom Langerholcem na čelu, ki je bil na Ijubljan^i dirki tretji, V obeh kategorijah bodo na sporf du tri tekmovalne vožnje. Za ekipno uvrstitev bo štelo naj- bcpih pet mest iz vsake dirke. Ob tCiH naj zapišemo, da vsaka ekipa v troboju šteje šest tekmovalcev. Najboljši tekmovalec v vsaki TOŽnji prejme 18 točk, vsi nasl^nji pa po točko manj, skratka, točke so v obratnem vrstnem redu kot osvojeno mesto. V kategoriji 100 ccm, torej v mednarodni dirki, najboljši nima kazenskih točk, drugi jih dobi 4, tretji 8, četrti 10, vsak naslednji pa eno več. Zmagovalec nagrade Ptuja bo postal tekmovalec z najmanj kazenskih točk iz vseh treh voženj. Nekaj podatkov o pro^ v H^doš^, Dolga je 705 m, šuoka od 8 do 12 metrov, njena propustnost pa je 30 tekmovalcev. Toliko jih torej lahko nastopi v eni vožnji. Ce vas zanima tudi merjenje časa za startne pozicije, si boste to lahko ogledah v nedeljo dopoldan. Vse, ki boste na prireditvi, katere pokrovitelj je AGIS iz Ptuja, prispeh z avtomobili naj opozorimo, da je parkirni prostor levo od kartodroma dovolj vehk, saj lahko sprejme kar 2000 avtomobilov. Zato brez skrbi prek mostu na parkirišče! Prav tako bodo prizadevni organizatoiji po- skrbeh tudi za okrepčila. Zato vam obisk prireditve priporoča- mo, Ogledah si boste doslej najkvahtetnejšo prireditev v kar- tingu in prijetno preživeh nedelj- ski popoldan. 1. kotar V Postojni se bo v času od 1. do vključno 5. junija odvijalo 32. športno prvenstvo LJAO, ki bo v svojem uvodu in nadaljnjem pote- ku med drugim pisalo tudi slovesni trenutek pomembnih jubilejev to- variša Tita in KP. Postojna živi za ,,svoje" prven- stvo, ki je hkrati velika družbe- nopolitična manifestacija in pono- ven dokaz zlitja armade in ljud- stva. V pripravah materialne osnove za prvenstvo so svoj delež prispevali mnogi. Skupen prispe- vek vseh pa se kaže v prvem šport- nem parku v Postojni po vojni, ki prav te dni dobiva svojo dokončno obliko in vrsti drugih športnih objektov. Bližnje Športno prven- stvo je poleg že omenjene vloge — specifično, ker se ne bo odvijalo samo v Postojni, temveč na ob- močju treh občin. Njegov prispe- vek v pridobivanje novih fizičnih kvalitet in pregleda športnih dosežkov je neprecenljiv; služil pa bo tudi mnogim generacijam v nji- hovem fizičnem utrjevanju. Na prvenstvu bo skupaj sodelo- valo 8 ekip; tekmovanje pa se bo odvijalo v partizanskem mnogobo- ju, streljanju, plavanju, atletiki, judu, košarki, rokometu in odboj- ki. Pokrovitelj prvenstva je SO Postojna. MG ŠAH V okviru ciklusa tekmovanj za društveno brzopotezno šahovsko prvenstvo je Šahovsko društvo ,,Izbira" Ptuj priredilo dva prvenstvena turnirja. Na prvomajskem turnirju so bih doseženi naslednji rezultati: Šeruga 15 točk, Habjanič 12,5 točk, Škarja 11,5 točk, Kneževič 11 točk, Jančikin in Segula 8,5 točk, Cič 8 točk, Markovič 5,5 točk, Majcenovič 5 točk itd. Na brzopoteznem turnirju za mesec maj je bil vrstni red naslednji: Bohak 11 točk, Šeruga in Habjanič 10 točk, Jančikin 9,5 točk, Kneževič 7,5 točk, Butolen 5 točk itd. V skupni uvrstitvi še vedno vodi Bohak s 56 točkami pred Šerugo s 54 točkami. J. B. Izreden uspeh pionirjev Prejšnjo soboto in nedeljo je bilo na Vrhniki repubhSco ekipno prvenstvo v šahu za pionirke in pioniije. Udeležih so se ^ tudi najboljši rtadi šahisti iz ptuj^e občine, ki so na OŠ v Juršinoh in Grajeni. Rezultati so bih naslednji: Mlajše pionirke: 1. OŠ Grajena, 2, Brestanica in 3. Žalna, Mapipioniiji: 1, OŠ Sežana, 2, Juršinci in 3, Murska Sobota. Starejše pionirke: 1. OŠ Juršinci, 2, Domamševci in 3, Postojna. Starejši pioniiji: 1. Postojna, 2. Zagoije in 3, Maribor, Rezultati dovolj zavorno govore o izrednem uspehu mladih šahistov z območja ptujske občine. Ne bo odveč opozoriti, da bi ob pravilnem strokovnem delu z njimi lahko dobih nov rod odličnih šahistov, Vitoslava Cafuta 10-ZA RAZVEDRILO 26. maj 1977- TEDNIK TEDNIK -26-"1311977 OGLASI IN OBJAVE - 11 Planinska zveza Jugoslavije je določila 85 vrfiov po vsej Jugoslav^i, kjer so v nedeljo istočasno potdeale slovesnosti ob 85. življenjskem jubileju Josipa Broza Tita. Med dv^set vrhovi v Sloveniji je bila izbrana Donačka gora. Tu so se zbrali planinci iz Majšpeika, Ptuja, Kidričevega, Poljčan, Rogaške Slatine in PD SLOGA iz Rogatca. Slavnosd pa so se udeležili tudi predstavniki nekaterih delovnih organizacij, družbenopolitičnih oiganizac^ in društev. Sodelovalo je tudi štirideset planmcev iz Zabukovice v Savinjski dolini. Tako se je slovesnosti udeležilo okoli tisoč ljudi. Planince in goste je pozdravil Stanko Vedlin, predsednik planinskega društva Majšperk, ki je bilo tudi oi^anizator omenjen^a zbora planincev. O liku tovariša Tita je spregovoril Ivan Smolej, ravnatelj osnovne šole Majšperk. V imenu vseh mu je zaželel, da nas še dolgo vodi po poti miru in napredka. Sledil je kulturni program, kjer so sodelovale mladindce sekcije iz RogaSce Slatine, Poljčan in Kidričevega, mo^ci pevski zbor »Svoboda" M^šperk in folklorna skupina iz Markovec. Z zbora planincev na Donački gori so tovarišu Titu poslali pozdravno pismo, v katerem mu sporočajo, da so se zbrali na Donački gori, da bi se mu zahvalili za vse, kar je v življenju storil in žrtvoval za naše narode in mu zaželeli, da bi nas še dolgo vodil po poti miru in napredka. J. Bračič Na jasi pod vifaom Donadee goie so se zbrali člani sedmih planinddh društev. Foto: L C^nko Ptujskiktsdd Po končanem aeromitingu v Moškanjcih so se pred objektiv postavili junaki ptujskega neba. Za ozadje so si izbrali skoraj pol stoletja stari dvokrilec PO-2, edino letalo te vrste pri nas, ki mu stroga tehnična komisija še vedno dovoljuje letenje. Foto: R Svečano tudi v Kidričevem Včeraj popoldan so tudi v Kidričevem nadvse slovesno pro- slavili 85. rojstni ^n maršala Tita in dan mladosti. Že ob 14. uri so se na %rišču pred OŠ Borisa Kidriča v Kidričevem pomerile ekipe mladincev in novo^rejetih mladincev v rokometu in malem nogometu. Nekaj po 16. uri pa je na istem igrišču pričela letošnja osrednja proslava ob dnevu mladosti v Kidričevem. V kulturnem pro- gramu je sodelovala godba na pihala TGA, vojaki garnizije JLA iz Ptuja, učenci osnovne šok, s folklorno skupino starejših in mlajših, pevskim zborom, nasto- pili pa so tudi najmlajši b. otroškega vrtca v Kidričevem. Na svečanosti so poddili priznanja in diplome, ki so jih prejeli učenci te šole na raznih tel^ovanjih v republiki in v zveznem merilu. Po proslavi so svečano odprii TRIM stezo, ki je bila zgrajena iz sredstev samopri^evka krajanov Kidričevega. Z gradnjo so pričeli pred nek^ tedni in so jo v tako kratkem času uspeli zgraditi le s pomočjo nekaterih posameznih entuziastov, ki so s svojim prostovoljnim debm pripomogli, da lahko danes vsak izmed Kidričanov preizkusi svojo tdesno in druševno sposobnost, in jo tudi okrepi. Kljub dogovoru s pred- sedniki ^ortnih društev, ki so obljubili pomoč pri gradnji so posameznikom v gradbenem odboru pomagali le 7. in 8. razred osnovnošolcev, planinska šola Kidričevo ter posamezniki iz družbenih organizacij in društev v tem kraju. Proga trim steze je locirana v kvadratu v nepoaedni bližini šole in je dolga 2350 m, s tem, da ima 300 m za segrevanje. Sicer pa je zgrajena po mednarodnih pred- pisih in ima 20 postajališč. ]^oga sama pa je prilagojena za oba ^ola, ne glede na starost Ob otvoritvi je o pomenu in uporabi nove TRIM steze v ffidričevem govoril Andrej Gorše, predsednik gradbenega odbora in dolgoletni aktivni športni ddavec iz Kidričevega. M. Ctemec Medrepubliška vaja enot civilne zaščite v Čal(ovcu Pod naslovom „Bratstvo in enotnost 77" je bila v počastitev Jitovih jubilejev izvedena v Čakovcu 22. maja 1977 prva medrepubliška združena vqa enot civilne zaščite. Na vaji je z območja občin Cakovec, Koprivnica, Lendava, Murska Sobota, Ormož, Ptuj in Varaždin aktivno so^lovalo (Acrog 1.400 pripadnikov enot, štabov in služb civilne zaščite, ki so zelo zahtevne naloge reševanja opravili uspešno. Štabu civilne zaščite in Svetu za Ijud^o obrambo, varnost in družino samozaščito občine Cakovec pa velja izreči priznanje za odlično organizacijo. F. B. Enota civihie zaščite občine Ptuj na paradi v Čakovcu Foto: JOS Teden od 16. do vključno 23. maja je bil na območju ptujske občine tokrat zares „čm". V tem, razmeroma kratkem času se je zgodilo kar 25 prometnih nesreč. Dve osebi sta pri tem izgubili življenje, devet jih je dobilo težje, 7 pa lažje telesne poškodbe. Skup- na materialna škoda pa znaša kar 117.200 dinarjev. Vzroke nesreč je iskati predvsem v izsiljevanju prednosti, neupoštevanju promet- nih predpisov, neprilagojeni vožnji, hitrosti vožnje in vinjenosti voznika. TRAKTOR GA JE POKOPAL V Stopnem pri Makolah se je zgodila v soboto 21. maja huda prometna nezgoda. Ko se je Franc Pernat iz Pleterja vračal iz gozda, kjer je s traktorjem vozil hlodovi- no, mu je med vožnjo po klancu navzdol voz brez zavor, katerega je imel priklopljenega za traktor, zdrknil naprej in pritisnil traktor tako, da se je prevrnil. Pri tem je pod seboj pokopal voznika Perna- ta, ki je hudo poškodovan podle- gel na kraju nesreče. PADEL Z VOZA IN PODLEGEL V torek, 17. maja je v naselju Domava prišlo ob 10. uri do težje prometne nesreče, ki je terjala človeško življenje. 65-letni Alojz Segula iz Domave 110 je vodil kravo z vprežnim vo- zom. Sedel je na vozu, kjer je nenadoma izgubil ravnotežje in padel na tla. Pri padcu je dobil hude telesne poškodbe, prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer je v petek, 20. maja poškodbam podlegel. TOVORNJAK V PESNICO V sredo, 18. maja se je ob 23.30 zgodila v Forminu huda prometna nesreča. Muharem Alihodžič iz Rijeke pri Doboju je vozil tovorni avtomobil iz smeri Gorišnice proti Ormožu. V Forminu, na levem Magem ovinku je zaradi prehitre vožnje zapeljal na desno stran cestišča in na travnik, vozil po njem 57 m, kjer je zadel v velik kup gramoza, vozil dalje, preko lokalne ceste, nato po nasipu in travniku peljal še 35 m in končal v strugi reke Pesnice. Voznik Alihodžič je pri tem do- bil hude telesne poškodbe, sopotniki Emil Pedljič, Džulaga Benzič, Vlaško Filipovič, vsi zaposleni pri gradnji HE v Formi- nu pa so dobili lažje telesne po- škodbe. OTROK POD AVTOMOBIL V sredo 18. maja ob 17.15 je prišlo na cesti 11. reda v Bukovcih do hude prometne nesreče, v kateri je ostal hudo telesno poškodovan 4-Ietni K. J. iz Bukovcev 100. Rajko Zupančič iz Muretincev je vozil proti Borlu. V Bukovcih mu je z leve strani nenadoma pritekel na cesto otrok K. J. Voznik nesre- če ni mogel preprečiti, otroka je zadel in ga huje ranil. ZASULA JO JE OPEKA V petek, 20. maja ob 7.40 je prišlo v Janežovcih do hude CTometne nesreče, ko je Janko Zuran iz Podgorcev vozil kmetijski traktor s priklopljeno prikolico na kateri je imel naloženih 1200 kosov opeke. Na opeki je sedela Matilda Bezjak iz Podgorcev. Žuran je na blagem levem ovinku zapeljal traktor na skrajni desni rob cesti- šča, da je zadnji desni del prikoHce potegnilo v jarek, kjer se je prevrnila. Opeka je pod seboj pokopala Matildo Bezjak, ki je dobila pri tem hude telesne poškodbe in se zdravi v ptujski bolnišnici. -OM RODILE S 0_: Vida Raj,Žerovinci 29 - Mojco; Marta Curin, Središče 198 - Sonjo; Silva Lah, Gruškovec 102 - Brigito; Kristina Letonja, Dolena 48/a - Danko; Silva Korenjak, Prečna pot 12 - dečka; Terezija Kolednik, Paradiž 58 - dečka; Fanika Kristl, Zamušani 45 - dečka; Matilda Ck^, Osluševci 7 - deklico; Marija Mlakar, Vareja 65 - dečka; Gabrijela Kelner, Prečna pot 7 - Mirana; Elizabeta Marin, Bodkovci 20 - Tončeka; Marija Živič, Sp. Škofije 252 - Jerneja; Marjeta Ci^ar, Domava 103 - deklkjo; Pavla Zorenč, Majski vrh 33 - deklico; Lidija Bezjak, Lendavska 3 - Saška; Maijeta Kaučič, Ruška 20, Maribor - deklico; Angela Svenšek, Suha veja 2 - deklico; Ol^a Sere, Vd. Neddja 36 - dečka; Katarina Topobvec, Plajnj- sko 19 - Danila; Marta Gerečnik. Slovenja vas 45 - Aleša; POROKE: Milan Rojko, Gočova 28 in Marija Stergar, Trnovski vrh 20; Ivan Simenko, Tržeč 24 in Danica Veršič, Krčevina pri Vurberku 76; Marijan Valenko, Reševa 1 in Majda Zajšek, Kvedrova 5; Dr^n Kačarevič, Štrekljeva 24, Maribor in Marjana Hriberšek, Hajdoše 6/a; Janez Tihec, Loka 22 in Ajigda Štebih, Hlaponci 29; Danijd Gosak, Sturmovci 18 in Marija Kovše, Spolenjakova 1; Abjz Zoreč, Kidričevo 10 in Danka Ovčar, Kidričevo 62; Marjan Pišek, Pongerce 28/b in Tamara Sorec, Sela 13; Milan Frangež, Osterčeva 7 in Danica V^s, Selška cesta 25; Franc Sakelšek, Kidričevo 14 in Marija Matiašič, Drstdja 15; Franc Ljubeč, Volkmerjeva 15 in Irena Siker, Potrčeva 32; Anton Soršak, Hotinja vas 69 in Romana Brglez, Mihovce 57; ' Jožef Breznik, Muzejski trg 2 in Danica Topolovec, Aškerčeva 8; Anton Arnuš, Kidričevo 10 in Ana Tomašič, Kidričevo 10;Dragomir Korže, Lešje 40 in Angda' Polajžer, Koritno 11; Štefan Horvat, Spuhlja 100 in Elizabeta Vincek, Stojnci 56; Dragan Rašeta, Gregorčičev dr. 8 in Dragica Bijočanin, Gregorčičev dr. 8;,Franc Vršič, Andrenci 66 in Marija Fekonja, Novinci 6; Marijan Korpar, Sela 36 in Albina Božič ko. Tržeč 27; Anton Kostanjevec, Draženci 26 in Marta Murko, Draženci 85; UMRLI SO: Drago Zupančič, Potrčeva 2, roj. 1896, umrl 13. maja 1977; Franc Ritonja, Gcmila 8, roj. 1907, umrl 15. mqa 1977; Terezija Bezjak, Markovci 34, roj. 1903, umrla 16. maja 1977; Jožef Raušl, Savci 62, roj. 1906, umrl 19. maja 1977; Abjz S^ula, Domava 110, roj. 1912, umiT 20. maja 1977. TEDNIK izdaj« zavod m ČMoolcno in radijsko d«(«vnor«|a urtdniik! odbor, glavni uradnik MIHAEt GOBEC, odgovorni uradnik FRANC FlOEillEK. Urvdniitvo in uprava RKlto-Tadnika telefon (062) 77-079 in 77-226. Celoletna naroinina sneli 150 dirterjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SOK Ptuj 5240(Ve0M 0649. Tiska ČGP MarHsorski tisk. Na podlagi zakona o otBiiefCevanju proizvodov in storitev v pron>etu spada TEDNIK med proizvod«, z« katere se n«. plečuj« t«m«yni davek od prometa proizvodov. OBVESTILO DES, TOZD Elektro Ptuj, obvešča prebivalce naselij Šardinje, Strmec, Lunovec in druge, da sta novozgrajena elektroenergetska objekta jamborska transformator- ska postaja in visokonape- tostni priključni vod v Sar- dinju pod napetostjo. Plezanje po jannborju in dro- govih je nevarno za življenje. 2btipaf tPobre^ Pred pooblaščenim delegatom SO Ptuj in matičarjem sta v soboto na ptujskem magistratu svečano potrdila 50-letnico skupnega življenja 77-letni Martin in 70-letna Marija PERNEK, kmetovalca iz Pobrežja 162, Videm pri Ptuju. Foto: Langerhdc DANES V PAVlUONU DUŠANA KVEDRA Tudi v letoSnjem maju bodo v Razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju gostovali člani Društva mariborskih likovnih umetnikov, ki so pred dnevi zaključili svoje razstavljanje v Mariboru v Salonu Ro- tovž. V isti sestavi se bo tudi v Fli^u predstavik) 26 umetnikov, ki jih bomo videli vse po vrsti upodobljene v mojstrskih foto-portretih njihovega kolege Zmaga Jeraja. S tem neobičajnim dodatkom je bila razstava tudi v Mariboru dosti bolj informativna in občutno popestrena. Med deli, ki jih bo razstavyenih preko šestdeset, prevladujejo o^a In pasteli, umetniki pa v skrbnem iz- boru v glavnem vztrajajo na figuraliki in krajinarstvu. Tako se bomo srečali s portreti najstarejšega in iz- redno agilnega razstavljaka Ivana Kosa, figuraliko pa še razen njega obravnavajo predvsem: Ivan Čobal, Nfaijan Jelene, Ludvik Pandur, Tošo Primožič in Jože Tisnikar. Lastnosti in značilnosti krajine bodo pri- sotne v delih: Zmaga Jeraja, Albina Lugariča, Jožeta Polajnka, Janeza Šibile in Janeza VMka. V podob- nem žanru bodo nastopali s svojimi popotnimi zapisi iz Makedonije še Remigij Bratoš, Bojan Golja in Oton Polak. Izrazito nadrealno in barvno doživetje likovne izpovedi nam bodo posredovali: Ida Brišnik- Remec, Bogdan Čobal, Slavko Kores, Rudolf Kotnik, Vlado Potočnik in Maijan Remec. Kiparska skupina ni tako številna, toda nastopajo: Janko Dolenc, Gabrlel Kolbič, Vojko Štubec, Vlasta in Slavko Tihec. Med njimi predvsem pogrešamo prfeotnost Ptujčana Viktorja Gojkoviča. Člane Društva mariborskih likovnih umetnikov, ki prihajajo v Ptuj v tako bogati sestavi, bomo pozdra- vili danes 26. m^Ja ob 18. uri v paviljonu Dušana Kvedra, še posebej pa si bomo ogledovali i^ibova dela, ki bodo na razpolago obiskovalcem do 15. Jun^a. Vljudno vabUeni na nocojšnjo otvoritev razstave! Pokrajinski muzej v Ptuju ^vretne ^ do neddje, 5. juniia 1977. Prvi krajec je danes 26. maja ob 4.20. Napoved: do 29. maja bo večkrat rahel dež. Od 31. maja do 6. junija bo sončno in toplo. Izgledi kažejo, da bodo tudi fetos nastopile težave pri sušenju sena. Mnenja sem, da bodo še n^lažje pravili seno tisti, ki bodo kosili 30, in 31. maja. Okrog 7. ali 8. junija bo ponovno hladneje in spremenlji- vo vreme. Ugodno vreme za sušenje bo zopet zadnji teden meseca Junija 1977, Drugi pa bodo susili nekaj ur dnevno, Alojz Cestnik V ^