Stiri leta potekajo, odkar je končala vojna, odkar so se ljudje prvič oddahnili v upanju, da bo končno po tolikem trpljenju zavladal mir. stiri leta so potekla, toda miru se 7iU Kaj bi filozofirali in v diplo-maVCnih formulah iskali vzroke in krivce za današnje stanje v svetu, ki res da Se ni vojna, ki pa je vse prej kot 7/ur. Vzroki in krivci so znani! Na zapad poglejte in videli jih boste! Videli boste ameriške in angleške kapitaliste, videli boste lastnike trustoV' delničarje mednarodnih kapitalističnih druib, lastnike obsednih piantai v kolonijah. Na to skupino «mogočnih ljudh poglejte, potem pa se ozrite na evropski vzhod, na obširno Kitajsko, na kolonije Azije in A-frike in razumeli boste-Na obširnih predelih Evrope. Azije, Afrike, v sami Ameriki vstaja nov svet. vstajajo milijoni ljudi, ki grade novo življenje, ki ga imenujemo socializem- Socializem vstaja proti kapitalizmu. Mlade sile rušijo stare, ker so te preživele, ker so ovira napredni volji itarodov, ker so ovira socialnemu napredku. V naj-vefjem delu sveta so polili okovi, ki Ze pol stoletja zadržujejo razpad modernega suženjstva, v katerem klika «mogočnih» kapitalistov šg zatira milijonske množice preprostih ljudi in jih na tu hujši, tam milejši način izmozgava. Pred tem osvobodilnim pohodom milijonskih množic po vsem svetu trepetajo poslednji predstavniki starcya kapitalističnega sveta, Id so si na račun krvavih žrtev evropskih narodov v boju proti zverskemu nacizmu ustvarili močno postojanko v ZDA, se utrdili v njej na oblasti in sedaj iz nje razpredajo načrte za ponovno osvojitev izgubljenega- Ameriški strenmhi po svetovnem gospostvu in z njimi angleški, francoski, italijanski in še dmgi se ne mislijo odreči svojim dosedanjim predpravicam v svetu, ne mislijo se sprijazniti z novo stvarnostjo in so pripravljeni mirne duše pognati svet v novo vojno v upanjti- da preko nje zaustavijo svoj propad. In na ta korak se tudi pripravljajo. Kaj je drugega kot. priprava na novo vojno njihov atlantski pakt, ki v vseh svojih Štirinajstih točkah govori o voj-. ni in samo vojni, ko istofasjio vsi mi prav dobro vemo, da druga stran. Sovjetska zveza in dr-lave ljudske demokracije posvečajo vse svoje napore za mir in so pripravljene za mir doprinesti tudi žrtve? Kaj so grožnje z atomsko bombo, če ne grožnje_ 2 Kaj je politika rovarjenja proti sklepom mirovnih pogodb glede Trsta, kaj je za^^n't mirovne pogodbe z Nem«/»j« Avstrijo, če ne .l,s^aJl^nÌee vzdušja za novo vojno. Kajj^ politika rehabilitacije v Italiji, nacistov v zbiranje emigrantov ljudskih demokracij, če «eno Vač en j e v imperialistične voj ske? Kaj je Marshallov plan, če ne gospodarska, niaterialna vrt- Prava za bodoče vustolovtfine? Kaj je zapiranje najdoslednej Hh borcev za mir m socialni napredek po Ameriki, Franciji. Italiji Ud. če ne poskusi morai-nega uničevanja borbenega poleta progresivnih sil v svetu. Se enkrat toliko vmes nasutm fraz o miru, kolikor jih sedaj Posipajo imperialisti med svoja vojnohujskaška dejanja ne more narediti iz njih resnične bor- (Nadaljevanje ua granii Mir je najdražja lastnina vsega človeštva. Zato je napovedan boj ameriškemu imperializmu, novemu fašizmu kjer koli se pojav-Ija, boj vojaškim paktom in zasužnje-valnemu Marshallovemu planu. Z borbo m za enotnost naših vrst, z borbo proti tržaški reakciji in njenim imperialističnim gospodaijem, bomo prispevali svoj delež naporom vsega demokratičnega sveta za mir. JÙI-ihlllJ UREDNIŠTVO: Via Mon-tecchi 6-11 - 24. UPRAVA: Via Ruggero Manna štev. 29. TELEFONI: uredni- štvo 93808, uprava 27847. OGLASI pri upravi od 8.30-12.00 in od 15.00 do 18.00 ure. Rokopisi se ne vračajo. - Poštnina plačana v gotovini - Spedizione in abbonamento postale secondo gruppo. 20 CENA lir, 12 jugolir, 6 din TKST »5. m urea 1»4® LETO ČETRTO-številka 158 fašistov Nemčiji, is dežel Iv MACKOVWC V POMLADI roto Masajna Varnostni svet bo nadaljeval v ponedeljek popoldne razpravljanje o vprašanju tržaškega guvernerja na podlagi osnutka resolucije, ki ga je predložila SZ in S katerim je predočila VS svojo željo, da se imenuje za tržaškega guvernerja švicarski polkovnik Flueckinger. Sovjetski zunanji minister Višinski je sprejel italijanskega poslanika v Movski Manlia Bosia. Razpravljala sta o mednarodnem položaju predvsem glede Italije. Jugoslovansko poslaništvo je zanikalo vesti, po katerih naj bi dal minister Bebler izjave, da se pritisk Sovjetske zveze na Jugoslavijo poostruje. Bolgarska telegrafska agencija je zanikala vesti o dozdevnem zbiranju čet na bolgarsko-grški in bol-garsko-jugoslovanski meji. V Moskvi je generalissim Stalin priredil sprejem vladni delegaciji Severne Koreje. Sprejema so se udeležili Molotov. Malenko, Miko-jan, Višinski, Grorniko, Vorošilov in drugi. 54 ur neprenehoma so zasedali poslanci italijanske poslanske zbornice, debatirali o vstopu Italije v Atlantski pakt in se končno tudi stepli. Pri glasovanju se je izreklo za pakt 342 poslancev proti 170 poslancem, vzdržalo pa se jih je 19. Po izidu glasovanja so komunistični poslanci vzklikali: «Dol z vojno». '■'i V prvih dneh aprila bodo na konferenci štirih zunanjih ministrov Italije, Anglije, Francije in ZDA pretresali vprašanje administracije italijanskih kolonij. «Svet nemškega ljudstva» je javno zasedal v Berlinu. Na niem so soglasno naslovili na vlade Francije, Velike Britanije, Sovjetske zveze in ZDA resolucijo, v kateri zahtevajo takojšnje sklicanje Sveta zunanjih ministrov, na katerem naj bi razpravljali o vprašanju mirovne pogodbe z Nemčijo v smislu določb Jalte in Potsdama. Sovjetska zveza je odstopila od mednarodne žitne konference zaradi nepravičnega predloga ostalih treh največjih producentov žita (ZDA, Kanade in Avstralije), ki hoče oškodovati Sovjetsko zvezo. V Južni Kitajrki je prišlo do resnih uporov proti nankinškim oblastem. Vladni krogi priznavajo, da nimajo kontrole nad obširnimi področji Južne Kitajske. Na Peloponezu so partizanski oddelki pod poveljstvom generala Giruzelesa junaško vzdržali zimsko ofenzivo monarhofašistov, pri kateri so se fašisti na ukaz ameriškega generala Van Fleelfc posluževali struoenih plinov. V Rimu je bil drugi nacionalni kongres bivših italijanskih partizanov, kateremu so prisostvovali tudi predstavniki partizanov drugih držav. Jugoslavijo sta zastopala Slavko Komar in Marjan Vivoda. Komar je orisal borbo jugoslovanskih narodov pod vodstvom KP in tov. Tita ter današnjo dosledno pot Jugoslavije ob strani demokratičnega tabora proti imperializmu. Na prihodnjem zasedaniu Združenih narodov v New Vorku bo vodil sovjetsko delegacijo podpredsednik vlade Grorniko. V Parizu se je z govorom odvetnika Nordmanna zaključil proces, ki ga je sprožil ameriški agent Kravčenko. Razsodba do objavljena v ponedeljek 4. aprila, V Parizu bo kongres znanstvenikov za mir. Udeležbo so prijavili znanstveniki skoraj vseh držav. Ameriškim znanstvenikom pa je vlada ZDA odrekla potne vizume. Jugoslovansko delegacijo na zasedanju OZN bo vodil namestnik zunanjega ministra Petrovič. 14 točk atlantskega pakta 14 točk borbe proti miru 2e nekaj dni je svetovni javnosti na razpolago 14 točk onega atlantskega pakta, okrog katerega se suče že nekaj mesecev vsa delavnost zapadne diplomacije. Bistvo tega pakta smo že mnogokrat o-značili in vse kar smo o njem povedali: — da je navadno orožje ameriškega imperializma za zavoje-vanje sveta, — nam teh 14 točk kar najjasneje potrjuje. V kratkem je njih vsebina naslednja: Provokatorska vsebina V 1. členu se podpisniki obvezujejo, da bodo na miren način uredili vse mednarodne spore, v katero bj Lili vmešani, če mir in mednaradna varnost ne bosta v nevarnosti. V 2. členu izjavljajo, da bodo prispevali k mirnemu in presrčne-mu razvoju mednarodnih odnosov ter dajali pobudo za gospodarsko sodelovanje. 3. člen govori o povečanju odporniške sile proti morebitnemu oboroženemu napadu. 4. člen pravi, da se bodo podpisnic» posvetovale vsakokrat, ko bo po mnenju ene od njih ogrožena ozemijska nedotakljivost, politična neodvisnost itd. V 5. členu je pojasnjeno, da bo oborožen napad proti eni ali več podpisnic v Evropi ali Severni Ameriki veljal kot napad proti vsem podpisnicam^ k. se zato obve. zujejo, da bodo v vsakem primeru vsaka od njih podprle napadeno Koroško vprašanje na mrtvi točki Pogajanja za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo se nadaljujejo v glavnem okrog jugoslovanskih zahtev, konkretno pa okrog jugo. slovanskega predloga o posebnih pravicah za koroške Slovence v bodočem avtonomnem delu, ki ga predvideva jugoslovanski predlog, in izven njega. Temu predlogu pa so Britanci zoperstavili svoj predlog, ki pa za razliko od jugoslovanskega predvideva samo nekako razširitev pravic koroških Slovencev glede na senžermensko pogodbo. Zapadnjaki so odklonili jugoslovanski predlog. Sovjetska zveza pa je odbila britanski predlog kot osnovo za razpravljanje. Sovjetski delegat Zarubin je poudaril, da so jugoslovanski predlogi jasni in na tančni, medtem ko se britanski pi edlog izmika osnovnim vpraša-njem. Sovjetska zveza stoji na sta-hsen da namestniki zunanjih mi-nistrov ne bi smeli upoštevati samo interese Avstrije, ampak tudi interese Jugoslavije, ki je zmagovalka, kj je v zadnji vojni gospo darsko močno trpela in kj jma nesporno pravico zahtevati svobodo za svoje Hudi ra Koroškem. , nadaljevanju razpravljanja je Pres i francoski delegat v znani francoski «objektivnosti» tako daleč, da je dejal, da so Slovenci na Koroškem v veliki nrinišmi, ker t» dokazuje ljudsko štetje iz leta 1934. Napadalne baze zapadnega bloka stranko ter podvzela takoj one ukrepe, ki jih bo imela za potrebne, vštevši uporabo oborožene sile. 6. člen določa, da se smatra za napad, napad proti ozemlju ene od držav podpisnic v Evropi ali Severni Ameriki, proti francoskemu Alžiru, proti okupacijskim silam katere kol] podpisnice v Evropi, proti tokom, ki so pod upravo podpisnic na področju severnega Atlantika ali proti ladjam ali letalom držav podpisnic. 7. člen trdi, da pogodba ni v nasprotju z obveznostmi listino OZN ter z odgovornostjo Varnostnega sveta pi j ohranitvi miru in mednarodne varnosti. V 8. členu podpisnice izjavljajo, da nobena mednarodna obveznost, ki so jo podpisale z drugimi državami, ni v nasprotju z določbami tega pakta. O- člen predvideva ustanovitev posebnega Sveta, ki bo preučeval vprašanja v zvezi z izvajanjem tega pakta. 10. člen predvideva možnost povabila drugih držav. 11. člen govori o ratifikaciji in da bodo ratifikacijske listine položil] pri ameriški vladi. 12. člen določa, da se bodo podpisnice po desetih letih posvetovale o reviziji pogodbe. 13. člen določa, da bo lahko po dvanajstih letih katera koli podpisnica izstopila iz pakta. 14. člen določa, da bodo francosko in ameriško besedilo položili V arhive ameriške vlade. Kot je videti, je besedilo atlantskega pakta zelo elastično in dopušča ameriškim ustvariteijem možnosti najširših kombinacij in popolnoma samovoljnega odločanja ') tem, kdaj gre za vojno nevarnost in kdaj ne. Se več: vsebina pukta dovoljuje ameriškim vodite-jem odločitev najboljšega trenutka za napoved vojne pod kakršnim koli izgovorom. Snovači tega izrazito vojaško napadalnega pakta, ki se v ničemer ne razlikuje od Hitlerjevega osišča Rim-Bcrlin-Tokjo, si upajo tijub zgovornosti 13. delov izmed 14 v enem trditi, da la pogodba ni v nasprotju z listino Organizacije združenih narodov. Čudna lo-'ika. OZN je bila zato ustvarjena, la preko nje zavezniški narodi ču-'ajo mir. Vsak drug; pakt ustvarjen mimo nje s tako jasno vsebino, kot jo dajejo atlantskemu paktu njegove osnovne točke, je nujno naperjen proti Organizaciji združe nih narodov, posebno pa še tak atlantski pakt, ki je prozorno jasno usmerjen proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije. Kaj bodo smatrali imperialisti za napad Cesar ne povedo dovolj jasno posamezne točke atlantskega pakta, povedo v svojih komentarjih vodilni predstavniki ameriškega imperializma. Četrt; člen govori o ogrožanju politične neodvisnosti posameznih držav_ pomočjo ino-zenstva, peti člen pa napoveduje uporabo oborožene sile v primeru take grožnje. Kaj se pi-avi potem to, če je francoski notranji minister Modi označil veliko stavkovno gibanje francoskih rudarjev kot upor, ki ga organizira in finansira inozemstvo? Kaj pomeni potem trditev De Gasperija, da so stavkovni vali v Italiji po atentatu na Togliattija organizirano delo mednarodnega komunizma? Vsak notranji odpor v mar.šaliziranih državah proti neznosnemu izkoriščanju in zatiranju najosnovnejših svoboščin, dovoljuje torej ameriškim imperialistom in njihovim vazalom sprožiti vojno prot] komur koli, ki ni v paktu, kadar koli bi se imperialistom to zahotelo. V šestem členu je rečeno, da bodo smatrali za napad na vse podpisnice napad proti okupacijskim silam katere koli podpisnice v Evropi. Angleško zunanje ministrstvo je izjavilo v tej zvezi, da spada v zajamčno cono atlantskega pakta tudi Berlin in zračni most, ki veže Berlin z zahodnimi področji. Ali ni ta določba povsem izzivalnega značaja? Dovolj je, da se ameriška letala namenoma odstranijo iz koridorja na sovjetsko področje, da jih sovjetska letala pozovejo k umiku in že imajo ameriški imperialisti v rokah «casus belli». Sesti člen dopušča tudi razlago, da spada v območje atlatskega pakta tudi Trst, oziroma angloame. riško področje Tržaškega ozemlja, ki je pod okupacijo 10.000 angicr ameriških vojakov. Imperialistična igra s Trstom Mimogrede, brez vednosti tržaškega prebivalstva so torej porinili tudi Trst v ta famozni atlantski pakt. To dejstvo lepo razkriva vso dosedanjo politiko angloame-riškega bloka do Trsta, predvsem njegovo nasprotovanje v pogledu imenovanja guvernerja. Angloamerikanci niso nikoli želeli, da pride do rešitve tržaškega vprašanja, kakor jo predvideva mirovna pogodba, pač pa so si prizadevali ohraniti na Tržaškem ozemlju svoje okupacijske.sile v namene, ki jih jasno določa šest] ah ' atlantskega pakta. Objava teh 14 točk tudi razkriva vlogo znanega predloga zanadnih sil o povrnitvi Trsta k Italiji ki je služil le za utrditev njihovega vazalnega režima v Ita-liii za časa aprilskih volitev. Sedaj p-> ko so se ameriški impe. rialisti odločili javno objaviti svoje načrte v obliki 14. točk atlant skega pakta, je dobil tudi sam De Gasperi od njih namig, naj končno s kar največjo diplomatsko spretnostjo pojasni varana nacionalistična čustva dela italijanskega ljudstva, da Trsta Italija ne bo dobila in da je celo bolje za Italijo, če ostane Trst v rokah rngloameriške okupacijske vojske. De Gasperi in Sforza sta to z njima lastno sposobnostjo storila, toda tudi lisičja praksa st"rih diplomatov ne more več prikriti dejstva, da se je ame- riška diplomacija posluževala mešetarjenja s Trstom samo iz vojno-hujskaških namenov da pa je pri tem zasledovala samo interese ame. riškega imperializn.r in da jim je bil prj tem italijanski iredentizem samo dobrodošel. Razumljivo je v tej zvezi tudi izmikajoče se pisanje tržaških iredentističnih listov, nič manj pa tudi glasila Vidalijevih razbijačev demokratične enotnosti, ki se nikakor ne morejo dovolj nasramovati, da so se nekoč potegovali za priključitev Trsta k Jugoslaviji, kar bi, če bi se taka priključitev uresničila, preprečilo za vselej imperialistične manevre s Trstom. Uelih ralM «vet KP Francije V nedeljo se bile kantonalne volitve za vso Francijo z izjemo Pariza in njegove širše okolice. Po objavljenih uradnih podatkih je razvidno, da ;ie KP Francije dosegla velik uspeh. Dobila je 1,689.746 glasov ali 23,54 odst. vseh oddanih glasov- To ponovno dokazuje, da je KP ena najmočnejših stranic, oziroma Jjudskrh gibanj v Franciji. De Ganile je dobil 25,34 odst. vseh oddanih glasov. Vse ostale stranke so dubile znatno manj glasov in so tudi v primeru z zadnjimi volitvami močno nazadovale. Ker pa večina teh nastopu v vladni koaliciji, bodo skupno dobile največ mandatov. V Franciji vladajo svojevrstni zakoni, po katerih je možno, da dobi stranka, ki je do. bila največ glasov, lahko znatno manj mandatov kot šibkejše stranke. S lem zakonom se je vlada seveda hotela zavarovati prod neprijetnimi presenečenja Partizani miru bodo zborovali (Nadaljevanje s 1. strani) ce sa mir in ne zavesti ljudi, ki so priče dogajanjem. Miroljubne sile sveta so na braniku. Mnogo jih ie. toliko, da bodo s svojo stevUfno mot-jo preprečile blazne načrte Hitlerjevih dedičev, če bodo strnile svoje sile, TOVARIŠI, KATERIH DOSLEDNA PREDANOST BORBI ZA NASE DEMOKRATIČNE INTERESE JE SPLOŠNO ZNANA. !ou. Ukmar Za obrambo interesov delovnega ljudstva je nujna enotnost delavcev in kmetov, Slovencev, Italijanov. Vsak, kdor te enotnosti noče ali se bori proti njej, je izdajalec interesov, za katere smo se borili. Naše staPšče je bilo vedno bratstvo in edinstvo italijanskega in slovenskega ljudstva bratstvo, ki se je skovalo v težki narodno osvobodilni borbj in ki je zavzelo precej po osvoboditvi velik razmah ter pritegnilo v ta demokratični blok ogromno večino delovnega ljudstva TO. Kljub nepravični obsodbi Jugoslavije smo stali od prvega dne - naj delovno ljudstvo TO enotno nastopa na volitvah. To našo ponudbo pa je Viđali odklonil, ker ni v njegovem interesi zmaga delovnega ljudstva Tržaškega ozemlja, temveč ker hoče po stopinjah vseh tistih, ki hočejo v dnu svoje črne duše revizijo in blatenje vsega tistega, kar je svetega našemu narodu. Mi pa hočemo zmago demokratičnih sil zato ponovno pozivamo demokratično ljudstvo na enoten nastop pri volitvah, pozivamo, da zbere za svoje zastopnike takšne ljudi, ki so branili v svoji I preteklosti pravice delovnega ljudstva, ki hočejo neomajno stati y borbi zanje tudi v bodočnosti. na stališču, da se moramo na našem ozemlju boriti v prvi vrsti proti imperializmu in domači reakcij i. Kljub vsem našim težnjam, kljub vsemu prizadevanju pa Vidali s svojo skupino ni stremel za edinstvom, temveč je razbil največjo našo pridobitev: enotnost. Kaj je bil namen Vidalija? 1. Da blati Jugoslavijo in vse kar je zvezano z njenimi junaškimi narodi. 2. Da opusti dosledno borbo za izvajanje mirovne pogodbe in revolucionarne tradicije našega ljudstva. 3. Da oblatj vse tovariše, ki so v svoji preteklosti pokazali, da «e niso borili samo z bemdo, temveč tudi z dejanjem proti reakciji za SZ in za svobodo tlačenih narodov. Ti liudje pozabljajo, ali nočejo priznati tistega, kar je naše ljudstvo žrtvovalo in doprineslo v borbi proti skupnemu sovražniku. Izbrisati hočejo vse tisto, kar je naše ljudstvo doseglo in ni naključje, da so v njih vrstah v vodstvu takšni ljudje, ki so bili do 1545. leta daleč od naše junaške borbe, medtem ko smo se im borili ker smo čutili kot svojo dolžnost žrtvovati vse za svobodo demokracije. Pred meseci smo mi skušali in javno predlagali Vidalijevi skupini, da konča z medsebojnim bojem in pozivali, Čvrsta OF jedro SIALI h referata tov. Godine V V svojem referatu ugotavlja tov. Vojo najprej vodilno vlogo Komunistične partije in OF t> narodno osvobodilni borbi in v borbi proti imperializmu. Imperializem sc je Vsa te leta zaganjal v SIAU in zlasti v slovenski živelj, ki je bil preko OF vključen v SIAU, kar dokazuje, da je bila naša borba frravil-na- Sila OF se je pokazala tudi za časa resolucijske krize. Ce je uspelo Vidaliju neposredno in imperializmu posredno na podlagi resolucije omajati sindikalno organizacijo in SIAU, jim to ni uspelo pri OF, kjer so odpadli le poedinci. Na drugi strani je teror, pri nas pa delo in množice se zavedajo, da hodimo po pravilni poti. Vodstvo OF je takoj po resoluciji uvidelo, da moramo našo organizacijo ojačati in je na seji 14. 11. 1948. ugotovilo, da teror ni razbil OF. Spričo posledic resolucije Informbiroja je nastala potreba, da postane OF organizacijsko samostojnejša, ker se je OF do tedaj nekako utapljala v SIAU, ker nas je dotlej skupna borba in politična ideja združevala. Tajništvo OF je no podlagi izkaznic premerilo silo organizacije. Po večrnesednem delu so tisoči Slo* vencev vpisani v OF in manifestirala se je trdna volja nadaljevati pot iz leta 1942. S sprejetjem izkaznice OF so Slovenci dokazali njihovo doslednost v borbi proti imperializmu in proti sektaštvu. OF Meje lepo število terenskih od ti or ou M šloka V imenu najsvetlejših ide-alovt ki šmo jih širili med demokratičnimi množicami, je skupina okrog Vidalija zagrešila največji zločin nad našim delovnim ljudstvom: razbila je enotnost demokratične Ironte. To razdvojenost in apatičnost ki je nastala med našim ljudstvom, pa hoče izrabiti reakcija na škodo demokratičnih sil, predvsem zdaj na bližnjih volitvah. Volitve niso nekak zaključni akt, temveč le faza borbe za demokratične pravice ljudstva. Zato je nujno potrebna skupna akcija vseh delovnih sil našega ozemlja na volitvah, ker nam ni vseeno kdo bo upravljal javno imovino, ki ni last gospodujočega reda, temveč je ljudska last. Tudi nam ni vseeno, kako bodo upravljali ljudsko lastnino. Pravilno bodo to izvrševale le ljudske množice po svojih zastopnikih in prav zato morajo biti volitve nekak novi temelj, po katerem bodo zastopniki demokratičnih množic čuvarji že izboje- in po vseh okrajih so okrajni odbori. Z jačanjem OF pa ne rušimo skupnosti in moči SIAU, leafeor nam radi očitajo, temveč SAIU krepimo. Mi smo bili prvi, ki smo letni 1942 zagovarjali bratstvo z italijanskimi demokratičnimi množicami in smo tej ideji ostali dosledni, ravno OF pa mora biti jedro in temelj tega bratstva. Dolžnost te OF je braniti določbe mirovne pogodbe in se boriti za pravilno rešitev slovenskega narodnostnega vprašanja. Tajništvo OF je organiziralo od !• marca do 1. maja tekmovanje, v katerem je v prvi vrsti zapopadeno organizacijsko jačanje OF. Vsi odbori so se obvezali, da izuedejo volitve; obvezali smo se, da zvišamo število terenskih odborov in da v teh dveh mesecih dosežemo maksimalno število novih članov. Pri tem Delavci in delavke tovarne strojev v Trstu so šli na udarniško delo na zadružni dom v Her-pelje-Kozino. Ob tej priliki so zbrali 1000 lir za Dijaško Matico v Trstu, je velika težkoča pomanjkanje sedežev, ki so se jih polastili vidali-jevci. Poskušali bomo pripraviti lokale za odbore, izpopolnili bomo administracijo, pomagali bomo tisi pri jačanju kulturnega delovanja To so v glavnem naloge tekmovanja. Da se dosežejo ti cilji, je treba odpraviti vsako apatičnost in izrabiti vsako minuto prostega časa za delo med ljudstvom. Tajništvo OF pripravlja tudi za obletnico OF 27. aprila veliko konferenco, na kateri bomo dokazali, da smo vedno pripravljeni sc dosledno boriti proti mpcrhiUzmu in za naše pravice? vanih pravic ter obenem bore; za nove pridobitve. Volitve pa morajo biti tudi naš odgovor na vse napade razrednih in narodnostnih sovražnikov, biti morajo odločen odgovor vseli, ki hočejo streti naše sile: Naše ljudstvo bo stopilo na volišče po skoraj 35 letni dobi. Prav na volitvah bo moralo pokazati strnjenost in zavednost, kar bo najboljši odgovor političnim špekulantom in mešetari eni. Kot zavedni antifašisti jn demokrati vemo, da se bomo v skupni fronti z italijanskimi demokratičnimi silami najuspešneje borili za zmago naprednih sil, obenem pa prav v tem sklopu tudi edino uspešno za naše narodne, jezikovne in kulturne pravice. Dobro nam je še v spominu, kako je fašističnemu režimu uspelo udariti po naših narodnih pravicah šele takrat, ko mu je uspelo z vso krutostjo uničiti vse demokratično gibanje bodisi v Trstu ali na deželi. Zato je nujno, da strnemo vse napredne sRe našega ozemlja, da preprečimo vsako cepljenje teh sil, ki se morajo danes boriti proti najhujšemu sovražniku — vojnohujskaškemu imperializmu. Tou. Laurenti Poudariti moram predvsem, da je enotnost ljudskih sil vedno potrebna in ne samo ob kaki določeni priliki. Enotnost je nujni pogoj za dosego pravic delovnih ljudi. Stara in novejša zgodovina nam potrjujeta potrebo po enotnosti, kajti v vseh zgodovinskih dobah vidimo, da se je lahko gospodujoči razred ohranil na oblasti z geslom: «Divide et impera», izkoriščana pa so vedno nosili posledice tega gesla. Zakaj je potrebna enotnost ravno sedaj ko se bližajo volitve? Odgovor je lahak. Prav zalo, ker je angloameriški imperializem, v svesti, da je ljudska enotnost njegov najbolj nevaren sovražnik, napovedal volitve takrat, ko je bila naša enotnost razbita. Razbiti to enotnost je pomenila izvršiti najhujši zločin, ki si ga sploh moremo predstavljati. To je lahko storil le sovražnik ljudstva, agent imperializma. Ljudska enotnost na STO-ju ima svoje korenine in črpa svojo življenjskost is narodnoosvobodilne borbe. V tej borbi se je enotnost rodila in utrdila s krvjo neštetih borcev. Ni mogoče zanikati enotnosti ne da bi pri tem zanikali narodnoosvobodilne borbe. Spričo posebnega narodnega značaja so zagovorniki razkola (beri: Vidali jeva frakcija) šovinisti, čeprav s svojimi demagoški-.mi besedami trdijo, da se bore proti šovinizmu. Takšno, ravnanje je šovinistično, ker tu žive tri narodnosti; Slovenci, Hrvati in Italijani ter pomeni razbitje enotnosti nujno tudj razbitje slo-vensko-italijanskega bratstva. S tem, da KPJ dopušča, če ne že celo podpira delovanje Vidalije-vih frakcionašev, prevzema nase tudi odgovornost zanj, to tudi pomeni, da je Komunistična partija Italije sprejela le na videz kritiko IU glede napak KPI. Toda, da se povrnem k postavljenemu vprašanju, mislim, da je dobro dodati, da delovne plasti prebivalstva tako globoko občutijo .potrebo po enotnosti, da ni vredno niti izgubljati besed, da se ta potreba dokaže. Dogodki sami bodo to jasno dokazali. Tou. Solieri Kazdor dc-mok rat ič nih vrst v nekem gotovem kraju negativno vpliva na celotno borbo demokratičnih sil. Zato je jasno, da ni v interesu svetovnega demokrat ičn e-ga bloka s Sovjetsko zvezo na čelu, da uspe imperializem kjer koli razcepiti demokratične sile. C e upoštevamo važnost Trsta kot predstraio imperializma proti vzhodni Evropi in predvsem Sovjetski zvezi, tedaj nam postana še bolj očitna teža razkola, ki je zadel v osrčje tistih sil, ki so se v osvobodilni borbi in pozneje v borbi za ohranitev pridobljenih pravic junaško borile proti vsej združeni reakciji oprti na angloameriškc okupatorje. Ne le, da so demokratične sile Trsta zadrževale, temveč so tudi onemogočile napade domače reakcije in angloameriškc-ga imperializma, tako da je bila borba tržaških delavcev zgled vsemu svetu. Danes se je položaj spremenil. Slabo tolmačena resolucija 1U je zasejala razdor v Trstu, zato ker je skupina voditeljev izrabila nepopisno ljubezen tržaških delavcev do Sovjetske zveze ter speljala svojo politiko na pot revizionizma, na pot uničevanja tiste zgradbe, ki je bila postavljena s tolikimi žrtvami. Pred nastopom na volitvah nam mora biti popolnoma jasno: reakcija je združena ter hoče pod krinko obrambe italijanstva braniti svoje razredne interese ter istočasno dopušča okupatorjem, da še nadalje vladajo nad cono, ovirajo izvrševanje mirovne pogodbe in imenovanje guvernerja. Potrebno in nujno je, da stvorijo demokratične sile zopet enotni blok, ki bo preprečil ■ reakciji uresničenje njenih načrtov, kajti razdor ni v interesu demokratičnega bloka, niti Sovjetske zveze. Delavci, združeni Italijan' in Slovenci morajo rešiti ta pro bleni_ morajo vzpostaviti enotnost na osnoui gesla, razumljivega vsakomur: združimo se, kajti sovražnik, s katerim se moramo boriti, je krajevna reakcija in mednarodni imperializem Tou. sorta Naša bori v preteklos kakor v p hod n osti se vedno opira na enotno demokrat i čn sil. Kdor em nosti nasprA je, nima n volje niti j teresa, da se uresnič demokratični cilji. Razdor v i mokratičnih silah je samo v t c resu reakcionarjev, To je mc stališče in mislim, da je stvarno S tega vidika imamo lahko zločin že dejstvo, da nekdo posveti vseh svojih moči, da se na našem ozemlju združile \ demokratične množice in šle s njeno na upravne Volitve ter ko nastopile proti koaliciji ra cionarnih sil ki nastopajo pi volitvami pod raznimi imeni Iz tržaških listov GIORNALE DI TRIESTE Naš dopisnik onstran zavese. Tito je bil v soboto na Brijonih. Železniško progo Bled-Pulj so popolnoma izpraznili in ustavili vse vlake. Tito se je peljal iz Vodnja-na na Brijonske otoke z motornim čolnom. No, dopisnik Usta «Giornale di Trieste» se pač dobro razume nti zemljepis. O progi Bled-Pulj Še nismo nikoli slišali, iz Vodnjana se. ni še nihče peljal s čolnom, ker je precej daleč od morja. Vse to pa potrjuje, da je gospod Cossetto sestavljal svoj članek kar v uredništvu in da je potegnil kako zaveso iz blaga pred svojo mizo, da jc njegovo domišljija čim bolje delovala. ' Ji LAVORATORE Lonjerska proslava. Titova vohuna: Stoka in Laurenti, ki sta prišla v razkošnih avtomobilih «Aprili«»... Po proslavi so babičev-ci zbežali, kolovodje v avtomobilih, čreda peš... Stoki in Laurenti ju so se svetile od ginjenosti očii ko sta videla toliko policajev. Človek, ki zvesto in verno bere «Lavoratore», bo dejal da je šel njegov dopisnik, veliki Prijatelj policajev, v Ion-;er peš in da sc je spotil za tri srajce^ preden je prišel gor. No, naj se kar potolaži, pripeljal ga je šofer ravno z «APri-iio», ki ima menda tudi radio. Dopisnik. sc je v Lonjerju... revolucionarno sprehajal s policaji in se prijateljsko pogovorajal z dopisnikom «Timesa». DELO . Ni potrebno, da dokazujemo, da delavskim in kmečkim množicam ni treba klicati policijo, ker jim zadoščajo njihove pesti... Ne bomo poudarjali domišljavosti Vidalijevih «aktivistov»' ki se kar sami nazivajo «delavske jn kmečke množice». Da pa se radi poslužujejo pesti, ni nikako odkritje. To so že dokazali na primer O Skednju. Seveda, ker jim manjka argumentov. L'ORA SOCIALISTA Ota »mpito «na»iict • ouui •cmmia giw «t Blok vseh strank ni bil ustvarjen; to pa ne pomeni, da smo mu nasprotni. Ni bil ustvarjen samo zato ker vemo, da bomo bolj koristili italijanski stvari izven bloka. Ce bi krščanska demokracija nastopila sama na volitvah, bi tudi lep del katoliških Slovencev gla. soval zanjo... Res, lepi «socialisti». Zanje je glavno, da se uveljavi «italiianstvo» Trsta, socialne in gospodarske zahteve delovnega ljudstva so postranska stvar! Pa tudi poklon Slovenski demokratski zvezi je kaj pon-L:».1 Potemtakem Agncllettova tvrd, ka ne more računati Z gotovostjo n'tj na glasove slovenskih «katoličanov». Čudno, ko vendar hodi škof na njih proslave! organizacijami. Niso bile volitve slučajno postavljene v ta čas. Reakcija je izrabila nesoglasja, ki so nastala v demokratičnem taboru. Da Pa smo mi za enotnost, je dokaz prizadevanje naše partije, ki se trudi, da bi ohranila nasproti skupnemu sovražniku svoje vrste strnjene, kakor so bile nekdaj. Prepričan sem, da dela Vidalijeva frakcija ravno nasprotno. Frakciouist Vidali je razbil enotno akcijo v zahtevi po dvojezičnih izkaznicah, da bi tako pospešil razpis volitev, preden bi prišlo spričo teh volitev do enotnosti. To je linija frakcije. Mi pa bomo napeli vse sile, da to linijo razbijemo in da privedemo vse demokratične prebivalce našega ozemlja v slovansko« italijansko ljudsko fronto. Edina ta fronta nam lahko zajamči zmago proti domači in mednarodni reakciji« KRONIKA Nad 1400 strokovno izšolanih mladincev je odšlo na gradbišče ceste «Bratstvo in enotnost». Ti mladinci so se usposobili v posebnih tečajih v Beogradu; ob zaključku pa so prejeli najboljši nagrade in zlate značke. V Juriju ob Pesnici so ustanovili novo kmetijsko obdelovalno zadrugo. V zadrugo je do zdaj vstopilo 30 malih, srednjih kmetov ter viničarjev. Štirje veliki kmetje pa so zadrugi odstopili po 10 do 15 ha zemlje. Ladjedelnica «3. maj» je izdelala prvi vlačilec «Udarnik», ves iz: domačega materiala. Vlačilec jedolg 33 m in ima okoli 600 HP. Jugoslovanski paviljon na praškem velesejmu je oTiiskalo 930.000 ljudi. V knjigo vtisov so zapisali češkoslovaški delovni ljudje mnogo pohval delovnemu ljudstvu Ju goslavije. Najboljši gradbeni kolektiv Slovenije je «Gradis-Litostroj». Prejel je prehodno zastavo in 130.000 dinarjev nagrade. V Ljudski republiki Hrvatski so ustanovili pri vseh večjih podjetjih in tovarnah ambulante, v katerih bodo delavcem in nameščencem stalno na razpolago zdravniki, zobozdravniki in pomošno zdravniško osebje. Železničarji mostovne sekcije v Ljubljani hočejo izboljšati svoje delo, zato so napovedali tekmovanje delavcem zagrebške in sarajevske mostovne delavnice. V Mostarju, malem hercegovskem mestu je Ljudska fronta priredila v letošnjem letu 648 predavanj, katerih se je udeležilo 100.000 frontovcev. Jugoslovanske žene so dobile od vseh demokratičnih ženskih organizacij pozdrave z željami, da bi se jugoslovanske žene še v naprej tako uspešno borile za mir. Ing. Kajner je izdelal napravo, ki mnogo olajši in pospeši nakladanje hlodov na kamione. Ljudska fronta Makedonije bo organizirala letos 153 brigad v katerih bo sodelovalo preko 27.000 Frontovcev. Parnik «Hrvatska» je zopet zaplaval. Zgrajen je bil leta 1945 v ZDA, a je v letu 1947 zašel na mino in ni bil več sposoben za plovbo. Zdaj je'ladja popravljena in pripravljena za prekooceanske vožnje. Zdravnika Jezdimir Kušič in Bella Katič sta po dolgem raziskovanju iznašla serum za cepljenje proti tetanusu, , ki je mnogo močnejši od že znanega in ima tudi mnogo boljši učinek. Oficirji m vojaki oficirske šole v Zagrebu so obiskali kmetijsko obdelovalno zadrugo «Matija Gubec» v Križevcih. Zadrugarji so postavili voj: kom slavoloke in jih sprejeli z godbo. Razkazali so jim zadrugo, delo v njej, zvečer pa priredili veliko slovesnost v prostorih Doma kulture. Posebne frontovske brigade mesta Pulja bodo sodelovale pri gradnji gospodarskih poslopij kmetijskih obdelovalnih zadrug. Najboljši gradbeni kolektiv LR Hrvatske je tvornica cementa v Pulju. Trimesečni načrt je izpolnila 13 dni pred rokom. Žene Iz Pulja so obiskale grške otroke, ki so našli zavetje v Rovinju. Nesle so jim kekse, jajca, čokolado, olje itd. Poleg tega so nabrale še 15.090 dinarjev, ter kupi-e za otroke obleke. Uredništvo lista «RilUdja» ki izhaja na štiptarskem jeziku v Metohiji je zavrnilo biltene albanskega poslaništva iz Beograda, ker pišejo v njih samo slabo o borbi jugoslovanskih narodov za izgradnjo socializma, poleg tega pa iznašajo lažne vesti o življenju manjšin v Jugoslaviji, kar Ctiptarji odločno zavračajo. Na čast II. kongresu kovinarjev Jugoslavije so kovinski delavci Slovenije povečali tekmovanja. Republiška planska komisija je odobrila pian, po katerem bo investiranih skoraj 64.000.000 za novogradnje in adaptacije otroških jasli in otroških vrtcev pri republiških in zveznih podjetjih. 27. MAREC 1941 27. marec 1341 — veliki dan jugoslovanskih narodov nam je dokazal njihovo silno in neomajno voljo po neodvisnosti, po svobodi. 27. marec je tisti dan, ko je v glavnem mestu Jugoslavije, v Beogradu privrel iz ljudstva ogorčen krik proti Ustim, ki so izdali jugoslovanske narode, ko je stotisočglava množica zahtevala prekinitev sramotne zveze z osnimi državami. «Bolje rat nego pakt!» je vrelo po Beogradu — «Bolje rat nego pakti» je ■ odmevalo po vseh mestih Jugoslavije, v srcih vseh, ki so bili tolika leta nasilno odtrgani od vsake povezanosti s Sovjetsko zvezo in zaradi političnih in go-! spodarskih spekulacij buržoaznih klik potisnjeni v interesno območje nacistov . in fašistov. 27. marec 1941 je jasno in vsemu svetu odkrito pokazal hotenje ljudstva Jugoslavije: da se ob strani velike Sovjetske zveze osvobodi in zgradi novo napredno državo. Nacistične horde pa so hotele v kali uničiti to stremljenje in so pregazile Jugoslavijo. Uniči- le so jugoslovansko vojsko, v kratkih dneh si vrgle pred noge vso pokrajino. Toda niso prevpile klica «Bolje rat nego pakt», niso uničile jugoslovanskega vojaka, ki je izkopal puško in šel v vojno, kajti oči jugoslovanskih narodov, predvsem delovnega ljudstva so bile obrnjene na vzhod, na domovino svobodnih sovjetskih narodov, ki so si z (asino močjo to svobodo ustvarili. In po vzgledu sovjetskega ljudstva so si tudi jugoslovanski narodi hoteli zgraditi svojo svobodo. Vsa štiri dolga in težka leta narodnoosvobodilne vojne je jugoslovansko ljudstvo neomajno verovalo v Sovjetsko zvezo in la vera jim je bila poplačana. Ko je Bdeča armada stopila na jugoslovanska tla in skupno z jugoslovanskimi partizani osvobodila uporno mesto Beograd, je bila potrjena velika vez, ki je priklepala jugoslovanske narode na Sovjetsko zvezo in iti je bila najsvetlejša točka v vsem času borbe, ki je vlivala jugoslovanskim partizanom vero v zmago. Ko so jugoslovanski narodi po ^ vojaški zmagi pričeli boj z.a pra- | vične meje, ko so napovedovali j boj ostankom domače reakcije ? in boj zunanji reakciji, povsod, ? prav povsod je Jugoslavija nži- j vala edinstveno podporo bratske ) Sovjetske zvez.e, naklonjenost, ki si jo je pridobila z odločnim vzklikom 27. marca 1947 «Bolje rat ; nego pakt!» , In ko je Jugoslavija stopila iz ruševin na pot izgradnje socia- ! iizma, je šia s svojo junaško komunistično partijo in moškim vodstvom tov. Tita po poti, ki ji jo je kazala s svojim vzgledom Sovjetska zveza in uo tej poti bo stopala vse dotlej, da bo v vsem svetu zmagala demokratičnost in svoboda Kakor so bili jugoslovanski narodi navezani na Sovjetsko zvezo pred Vojno in so raje stopili v vojno kot proti sovjetskim narodom, toliko bolj so nanjo navezani zdaj, ko je sovjetske in ; jugoslovanske narode povezala ; kri tisočev in tisočev žrtev, ki ; so padli za svobodo sovjetske in jugoslovanske zemlje. Zadruga bratstva V Vodnjanu imajo kmetijsko obdelovalno zadrugi «1. maj». Začetek ni bil lahak. Mladi Vodnjanfa-ni, Bruno in Francesco Fioranti in Giovanni Demarin, borei iz osvobodilne vojne so ob toplih večerih s svojimi očeti in strici govorili o novem življenju na vasi. Očetje šo imeli zaupanje v svoje sinove-purtizane in dogovorili so se: štiri kmetje bodo skupno obdelovali svojo zemljo. Zadruge v ostalih delih Jugoslavije so jim bile za zgled in so j;m dajale poguma. Niso jih omajali razni vaški špekulanti in bogataš^ posebno tisti, ki so se pripravlj. li, da zapuste svoj rodni kraj. Govor li so. jim, da je zadrugarstvo propast za kmeta, da jim bo oblast vzela zem. Ijo, ko jo bodo lepo obdelali in podobno. Toda štirje pionirji zadruge v Vodnjanu niso odstopili od svojega načrta. Obdelovali so skupno zemljo in bili srečni, da niso verjeli sovražnikom, kajti vsak dan So bili uspehi ob skupnem obdelovanju večji. Kmalu so začeli pristopati novi člani, vključevali so svojo zemljo v zadrugo in danes je v Vodnjanu vključenih 31 družin: 20 italijanskih in 11 hrvatskih. Po tolikih borbah in težavah danes obdelujejo v bratski slogi svojo-za-družno zemljo Italijani in Hrvati. Zadruga ima 413 ha zemlje, oljčne nasade, vinograde in pašnike. Začetne težave so bile tudi v tem, ker niso imeli orodja ne živine. Le-' tos bodo imeli pri obdelovanju še večje uspehe, ker imajo vprežno živino ter vso potrebno poljsko orodje Za tako veliko gospodarstvo. | DRUGI KONGRES JUGOSLOVANSKIH KOVINARJEV | TEŽKA INDUSTRIJA MORA ZADOSTITI DOMAČIM POTREBAM Kovinarji Jugoslavije so imeli te dni v Ljubljani svoj II. kongres, ki so se ga udeležili delegati kovinarjev iz vse Jugoslavije. V imenu CK in zvezne vlade je kongres pozdravil Franc Leskošek, ki je ugotovil, da se napoved imperialistov in domačih sovražnikov, da ne bodo jugoslovanski narodi mogli organizirati svojega lastnega gospodarstva, ker nimajo dovolj sredstev, ni uresničila. Nasprotno: v dveh letih petletke so jugoslovanski narodi dokazali, da so prekaljeni v dolgoletni borbi, sposobni ustvarjati s svojimi lastnimi močmi novo življenje. Tudi kritiki Jugoslavije bodo morali priznati, da je borba za izgradnjo socializma, ki jo bojujejo narodi Jugoslavije pod vodstvom Komunistične partije, pravilna. Vedoč, da delajo zase, ne pa za kapitaliste, posvečajo delavci, tehniki in inženirji vse svoje sposobnosti z izgradnjo in tako izpolnjujejo naloge, ki jih je pred njih postavila partija in petletni načrt. Vendar pa čakajo težko industrijo še težke naloge. Zgraditi jo morajo hitreje, kakor določa petletka, ker mora težka industrija biti podlaga z*a razvoj lahke industrije. Preko 2000 zadrug V zadnjem času se dan na dan ustanavljajo nove kmetijsko obdelovalne zadruge po vsej državi. 15. marca je bilo v Jugoslaviji 2172 zadrug s 84.172 gospodarstev in 409.205 ha zemlje. V posameznih republikah pa je stanje zadrug sledeče: Srbija 949, Hrvaška 550, Makedonija 349, Bosna in Hercegovina 198, Slovenija 85, Crna gora 4L To je število kmetijskih obdelovalnih zadrug, ki so bila do 15. marca registrirane. Mnogo zadrug je že tudi popolnoma urejenih in ze tudi delujejo, tako so n. pr. na Hrvaškem 17. t. m. vpisali novih 162 zadrug, tako da jih je danes skupno vpisanih 712. Ti podatki nam lasno kažejo, da na vasi grade socializem z veliko naglico. Ta uspeh v izgradnji vasi je rezultat pravilne politike jugoslovanske partije. Letošnje leto mora težka industrija dati večje količine jekla in valjanega železa, več kmetijskih strojev, strojev za elektrifikacijo, za rudarstvo, reparacije, stroje za promet, naprave za črno metalurgijo, gozdno industrijo itd. Da pa bodo uspehi popolni morajo uprave tovarn delati skupno s sindikalnimi podružnicami. Skupna analiza dela in borba za izpolnitev plana bosta rodili prave uspehe. Predsednik zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj je govoril o glavnih nalogah kovinskih delavcev in poudaril, da sta težka industrija in elektro-gospodarstvo temelj industrializacije vsake dežele, torej tudi materialna podlaga za graditev socializma. To veija za Jugoslavijo tembolj, ker je bila prej pretežno agrarna dežela brez lastne industrije, čeprav ima bogate surovinske baze. Za industrializacijo države mora sindikat kovinarjev posvetiti posebno pozornost sledečim nalogam: Težka industrija mora izdelovati čim več strojev, da bodo v drugih panogah industrije lahko izpolnjevali načrt ler da dà kmetijskim obdelovalnim zadrugam čim boljše stroje, da bodo dosegli v kmetijstvu boljše uspehe, kar je pogoj za dvig življenjskega standarda vseh prebivalcev. Podružnice sindikata pa morajo posvetiti veliko pažnjo ideološko-političncmu delu med svojimi člani, ker se morajo vsi delovni ljudje zavedati, kolikšnega pomena je socialistična graditev za jugoslovanske narode in za mednarodno delavsko gibanje. Predsednik sindikatov kovinarjev Dušan Corkovič je poročal o delu in uspehih sindikatov. Velike uspehe so dosegli kovinski delavci prav v okviru tekmovanj, katerih se je udeležilo 91 odst. delavcev in nameščencev kovinske industrije. Velik je tudi razmah novatorstva in racionalizator-stva. V letu 1947 je bilo predloženih 658 predlogov, v lanskem letu pa 20X2. Ti predlogi pomenijo 52 milijonov prihranka. V letu 1948 je bilo proglašeno 9735 kovinarjev za udarnike, 1957 pa nagrajenih. Sindikat kovinarjev je mnogo storil za učvrstitev mednarodnega delavskega gibanja, dajali so mate- rialno in moralno pomoč grškemu narodu, pomagali so albanskemu narodu ob poplavi, podprli stavkajoče francoske rudarje' itd. Na klevete IU so kovinarji odgovorili s še večjim delavnim poletom. Poročilo o podrobnih nalogah, ki čakajo sindikate kovinarjev je podal Jovan Subašič, nakar so delegati sindikatov razvili obširno diskusijo, ter poročali o uspehih posameznih delovnih kolektivov. Delegat iz tovarne motorjev iz Rakovice je n. pr. poročal, da bo letos tovarna pričela izdelovati traktorje. Da bo tovarna uspešno izpolnila svojo nalogo, skrbi zlasti za vzgojo kadrov. Doslej je bilo v tečajih usposobljenih nad 700 delavcev. Kovinarja Mrak in Brelih z Jesenic sta s svojo skupino izvršila remont kisik-naprave v 25 dneh, za kar so inozemski strokovnjaki predvidevali 6 mesecev. Njun prihranek predstavlja 87 milijonsko vrednost. Delegat Zveze kovinarjev Hrvatske je poročal, da se je produktivnost dela od leta 1946 do letos dvignila za 146 odst., v kolektivu »Bratstvo« pa celo za 261 odst. Ta uspeh je bil dosežen v veliki meri zaradi dela na tekočem traku. Po končanih poročilih in diskusijah je kongres sprejel pravilnik in resolucijo o neposrednih nalogah Zveze sindikatov kovinarjev. Delegati so poslali pozdravno brzojavko Titu, CK KPJ in GO ZSJ. Zadrugarje Italijane in Hrvate druži delo, druži jih pa tudi skupno kulturno življenje, ki si ga grade kakor bj bi-1 ena sama družina. Grade Dom kulture, v katerem bodo namestili knj žnico. Tako vidimo, da danes skoro ni vasi v "Jugoslaviji, da b'. ne imela svoje knjižnice, radia, čitalnice. In prav zadružno življenje pospešuje lahko v veliki meri lu '; kulturno rast kmetov v Jugoslaviji. Sprejeli so tudi resolucijo, v kateri najodločneje zavračajo neresnične obtožbe in neutemeljena obre-kovanja proti jugoslovanski partiji. Obsojajo kampanjo pristašev resolucije iy, ki je zašla tako daleč, da pomeni odkrito zaviranje in oviranje socialistične graditve Jugoslavije. Namesto, da bi demokratične države Jugoslaviji pomagale, mora ta premagovati ovire, na katere ni računala. Kongres dalje ugotavlja, da ie linija CK KPJ edino pravilna in vodi delavski razred Jugoslavije v socializem. Ob koncu svoje resolucije izraža sindikat kovinarjev Jugoslavije željo vseh delavcev in nameščencev kovinske industrije Jugoslavije svoje brezmejno zaupanje CK in pošilja tovarišu Titu naj večjo zahvalo za dosedanje modro vodstvo. Sindikat obljublja, da bo izpolnjeval vse naloge v borbi za nadaljnjo graditev, socializma v državi. Ovce so veliko bogastvo kmetijsko r obdelovalnih zadrug v Makedoniji ČEŠKOSLOVAŠKA PETLETKA V LETOŠNJEM FEBRUARJU Češkoslovaška Industrija je izpolnila naloge drugega meseca prve petletke 104,3 odst., medtem ko je bil plan v prvem mesecu izpolnjen 101,8 odst. V januarju in fe-Industrija bruarju je bila češkoslovaška petletka izpolnjena 102,8 odst. Izpolnitev proizvodnih nalog v posameznih industrijskih panogah je videti v lestvici takole (Vedno v odstotkih); 1. rudniki 2. energetika 3. plavži 4. kovine in železo 5. kemija 6. steklo 7. kamenje in keramika 8. papir 9. les 10. tekstilije in konfekc. 11. kože in gumi 12. gramofoni in film Skupaj (brez prehrane) 1948 febr. 100,5 94,5 114.7 100.4 111,2 120.5 106,3 107.7 103,9 91,1 115.5 102,3 1949 100,6 102,0 106,0 103,8 103.8 94,8 108.8 102.4 99,6 108,6 102,1 108.5 104,3 1949 jan. 99,5 102,9 105.4 98,9 100.4 94.7 117.1 96.7 981) .102,5 98.8 110.1 101,8 .1949 jan.-leb. 100,1 102.4 105,6 101,3 102,0 94,7 112,2 99,5 99,0 104.5 100.6 108,5 102,8 Pogled na lestvico o rezultatih prvih mesecev češkoslovaške petletke kaže postopen porast proizvodnje. V mesecu februarju so razen steklarske in 'esne industrije vse ostale panoge češkoslovaške industrije izpolnile plan, nekateri so ga celo prekoračili za več odstotkov. Prav pomembna je izpopolnitev nalog v rudarstvu. Tragična smrt 24 rudarjev v rudniku Dou-brava v Sleziji ni zlomila trdne volje ostalih češkoslovaških rudarjev v njihovem vsakdanjem boju za večji delovni učinek. Kovinska industrija, ki v januarju plana ni izpolnila, je v februarju izpolnila plan v takem poletu, da je tudi povprečen rezultat za januar in februar nad planom. Pohvalo si tudi zaslužita kemija in zlasti tekstilna industrija, ki je v februarju dokazala, da januarski uspeh ni bil slučajen; v januarju je bil plan prekoračen za 2,5 odst. in v februarju celo 8,6 odst. Gornja tabelica predstavlja rezultate češkoslovaške petletke za vso republiko, posebni rezultati za Slovaško so naslednji: v februarju je bil plan izpolnjen 105,5 odst., v januarju pa 102,6 odst. Najboljšo 'zpolnitev plana izkazujejo rudniki, plavži, keramika, steklo, tekstilije in kemija. Energe- usa je imela precejšnje težave z nizkim stanjem slovaških rek, ki so zmanjšale storilnost elektrarn. Nekateri podrobnejši rezultati češkoslovaške petletke v februarju so sledeči; proizvodnja črnega premoga je znašala 1,444.700 ton, rjavega premogu 2,173.800 ton, koksa 488.300 ton, električnega toka 662,7 milijonov kWh, plina 177.4 milijonov m3, železniških vagonov je bilo izdelano 1435, šivalnih strojev 8781, gospodarskih strojev 28.549, traktorjev j35, koles 18.700, emajlirane posode 815,7 ton, elektromotorjev 36.400, radijskih aparatov 23.900, 5,301.200 parov čevljev, 863.300 gumi obročev, 509.000 gramofonskih plošč, 4 celovečerni filmi in 13 kratkih in dokumentarnih filmov. ■so« Na Češkoslovaškem so v glavnem končali s pripravami za pomladansko setev. Češkoslovaška je sklenila z Norveško trgovinski dogovor z veljavnostjo enega leta. Po tej pogodbi sta se obe državi obvezali za izmenjavo blaga v vrednosti 1.400 milijonov kron. Praški velesejem so v nedeljo zaprli. Jugoslovanski paviljon je obiskalo Skoro 830.000 ljudi. Češkoslovaški delovni ljudje so pohvalili razstavljene izdelke jugoslovanske industrijske proizvodnje. To je največ je kopno letalo v desetletju pred vojno: Kovinsko letalo eMaskim Gorki* na tleh in v zraku. Krila so imela razpetino tl ra ter tehtala 61 odst. celotne teže letala. Letalo je gnalo 8 motorjev (2 v ctan-demu» nad trupom) s skupno storilnostjo 6.898 KS. V 39 m dolgem trupu, v katerem so biti montirani trije radijski oddajniki in popolna aparatura za zvočni film, je lahko hkrati prevažalo 6 članov posadke in 79 potnikov. Tako obremenjeno Je tehtalo 42 ton ter letelo s hitrostjo 259 km/h nad 4.999 km daleč Oče sevjelskegii lelnlslei* “a^h'rbtu^drugi^v^repuj^ter **5*^0 Vno^0*^*?8' V <12,7 mm) v podaljšku obeh ««Jranj* motorsklb gondol. Natovorjeno Je s 4 .onorai bomb; vzpne se KfOOo'm visoko, leti s povprečno hitrostjo 459 km/h. Razpet ina kril je 40 m ! ; r%-., _ " 4. - ^ , S,*.* ' <;<■ ','i ' Z ' i iž 2. ÉÈÉ <" > v‘ : . V ' i mmm i| ■ V tovarni «Skoda» so svečano provili izdelavo prvega avtomobila v petletki Industrija na vÈdnem delu Nemčije prišla v roke ljudstva, ki že ustvarja 2 letni plan Mirnodobsko gospodarstvo na demokratičnih osnovah je glavni princip gospodarske politike vzhodnega dela Nemčije. Pogoji za ustvarjenje take politike so bili doseženi v času od 1945-48 leta, ko so bili kaznovani vojni zločinci, nacionalizirana velika industrijska podjetja in banke in izvedena agrarna reforma. Na ta način so bili takoj po koncu vojne nemški industrije!, stebri nacionalsocializma ter tradicionalni dobavitelji oficirskih kadrov nemškemu imperializmu - odstranjeni z vseh ekonomskih pozicij. Glavni del industrije Je prešel v roke nemškega ljudstva, a 83% obdelane zemlje je prešlo v roke siromašnih kmetov; 10% kmetijske proizvodnje pripada danes ljudskim naprednim gospodarstvom. Z izpolnitvijo teh resnično demokratičnih mer je nemško ljudstvo s pomočjo sindikatov in mladine ter Enotne socialistične stranke lahko v prvi poloyici lanskega leta pričelo delati za prvi polletni plan. Plan nišo samo izpolnili, temveč tudi preko- račili. Tako Je rudarska industrija izpolnila plan s 106%, strojna industrija s 95%, elektrotehnična s 102%, železnice s 122% itd. Lansko leto so izpolnili tudi načrt poljedelske obnove. V odnosu na leto 1938 so obdelali 98% zemlje. Hektarski donos so v primeri z lanskim letom znatno povečali, čeprav še vedno zaostaja za predvojnimi leti. Letos so pričeli delati za dveletni plan. Namen tega plana je, da s povečanjem udarniškega pokreta dosežejo predvojno industrijsko in poljedelsko proizvodnjo. V letošnjem letu bodo investirali v gospodarstvu približno eno milijardo mark. Letos bodo povečali proizvodnjo valjanega jekla za 2.2 krat, črnega premoga za 5 milijonov ton, cementa za 20% (milijon ton) itd. Poljedelsko proizvodnjo bodo Izboljšali z umetnimi gnojili kemičnih tovarn, ki mu bodo dobavile 1 milijardo 600 milijonov ton umetnega gnojila - ter s traktorji tovarne v Nordhausenu it» v Zwickau, Profesor Nikolaj Jegorovič Zukovski, katerega ime veliko pomeni v svetovni aviaciji je organiziral leta 1909 pri moskovski višji tehnični šoli tudi krožek za letalstvo. Eden najagilnejših članov krožka je bil mladi dijak A. N. Tupolev. Prvi je sestavil jadralno letalo in ko je s svojim poskusnim letom- uspel, se je ves posvetil gradnji letal ter postal pomočnik M. E. 2u-kovskega, očeta ruskega letalstva. Več let je znanstveni tehnični institut skromno deloval v starem poslopju toda po državljanski vojni sta 15. decembra 1915 Zukovski in Tupolev ugotovila, da je potrebno, da se ustanovi poseben zavod za aerodinamiko in tako so bili položeni temelji Centralnemu hidroaerodinamičnemu institutu. Ko je leta 1919 bila na Rdečem trgu v Moskvi parada vojske velike proletarske revolucije, je na nebu krožilo eno samo letalo. Od tedaj se je v kroniki nove letalske tehnike vedno tešče javljalo ime Andreja Nikolajeviča Tupoleva. V začetku mu je primanjkoval material in razni sestavni deli za letala; ko pa so se ljudje uve-rltl. da je možno graditi letata iz aluminija. je Tupolev izdelal celo letalo iz aluminija: ANT 2. Ko so preizkusili to letalo, je Tupolev zgradil ANT 3, v katerem je pilot M. Gromov v letu 1926 v 34 urah preletel vsa glavna mesta Evrope. Nato pa se je v letu 1929 nad strehami Berlina in Pariza, nad letališčem Londona in Rima pojavilo sovjetsko večmotorno potniško letalo ANT 9 — Krila Sovjetov. To letalo se je izkazalo hitrejše od nemškega Junkersa. Tupolev je zgradil tudi TB 1, prvi bombnik, ki je v letu 1929, letel iz Moskve v New York čez Sibirijo in Tihi ocean. V letu 1933 je naa Moskvo zagrmelo petmotorno letalo ANT 14 po imenu »Pravda«. Pri izpolnjevanju letalske industrije ima Tupolev velike zasluge. Zlasti pomemben je bil proizvod težko letalske industrije bombnik TB 3, ki ni služil samo v vojaške namene, ampak so z njim tudi letali na Severni tečaj. V letu 1933 je Tupolev dobil od Stalina narojilo, da izdela letaio za dolge »rolete. In res se je ' Tupotevu posrečilo napraviti slavni stroj, Ki je preletel iz Moskve preko Sev»rnrga tečaja v Ameriko. To letalo je s tem letom postavilo dva svetovna reKorda na daljavo. »Rdečekrilni veliki ANT 25« je prestal še težje preizkušnje. Prenašat je udarce burje in ciklonov ter je letel preko Ledenega morja in Atlantskega oceana: na svetovni razstavi v Parizu je ANT 25 vzbuoil splošno občudovanje. Ce pomislimo, da jc Tupolev zgradil 80 različnih letal, ki so dosegla mnoge svetovne rekorde in zadajala sovražniku v domovinski vojni težke udarce, lahko precenimo njegove zasluge za Sovjetsko zvezo. Tupolev je bil večkrat odlikovan z najvišjimi odlikovanji, sedaj šteje 60 let, od katerih je 40 posvetil letalstvu. * * * V Moskvi je pričela oblastna in mestna konferenca Komsomola, ki ji prisostvuje 897 predstavnikov gotovo polmilijonske moskovske organizacije Komsomola. V poročilu o izvršenem delu je sekretar komiteta Krasavčen-ko iznesel uspehe, s katerimi gredo moskovski komsomolci nasproti XI. kongresu Komsomola. Sovjetska zveza in LU Koreja sta podpisali sporazum o gospodarskem in kulturnem sodelovanju. Podpisala sta ga zunanji minister ZSSR Andrej Višinski ter predsednik vlade korejske demokratične republike Kirn Jir Sed. * * * Na Madžarskem so svečano proslavili obletnico revolucije iz leta 1848. Spomenik pesnika Poeteffyja je bil kar zasut z venci. V Varšavi je pričelo delovali prvo podjetje za proizvodnjo tehničnih in kemičnih pripomočkov filmske industrije. To podjetje bo v teku 6 let popolnoma krilo potrebe domače filmske industrije po tem materialu. Poljsko zunanje ministrstvo je poslalo Franciji noto, v kateri zahteva, potrebne ukrepe za zavarovanje poljskih rudarjev, ki delajo fio rudnikih v Franciji pred vsakdanjimi nesrečami. Nota navaja, da je bilo v okrožjih Nord in Pas de Calais od 1. julija lanskega leta, do 25. januarja letos zaradi nesreč ubitih ali poškodovanih 220 poljskih rudarjev. Položaj poljskih rudarjev v Franciji se je zelo poslabšal in oblasti jim ne dovolijo, da bi se vrnili v domovino. REORGANIZACIJA madžarskih sindikatov Madžarski sindikati so sedaj na poti važne reorganizacije. Dosedaj so bili namreč organizirani po zastarelem načelu posameznih strokovnih zvez in ne po posameznih vejah proizvodnje. Taka organizacija ni mogla uspešno ustvarjati enotnost delavstva, ker niti posamezni delavci enega podjetja niso bili združeni v eni sindikalni podružnici, temveč so delavci vsak po svoji stroki pripadali svojemu sindikatu. Tako se je na primer dogodilo, da je imela težka industrija v Cepelu, kjer dela 24.000 delavcev. 20 sindikalnih podružnic za delavce in nameščence posameznih strok v to. varna!». Sedaj bodo po odloku zadnjega kongresa madžarskih sindikatov reorganizirali sindikate do 1. maja letošnjega leta. Ta odlok sindikatov brez dvoma predstavlja znaten korak naprej k boljšemu načinu dela in uspešnejšo mobilizacijo vseh fizičnih in umskih delavcev pri uresničevarrju gospodarski!» nalog madžarskega Plan4, Zveza madžarskih sindikatov Ima danes 1,600.000 članov, kar pomeni, da je organiziranih v sindikalno organizacijo 86% madžarskih delavcev. Kmečki delavci so organizirani v posebni masovni organizaciji «Defos». Madžarski sindikati vodijo odločno borbo za dokončno likvidacijo ostankov kapitalističnega sistema, od katerih je hajtežji nezaposlenost. Pri mobilizaciji delovnih sil ima prednost težka industrija, ki zavzema po investicijskem planu prvo mesto, kot najvažnejša veja industrije. Madžarski sindikati se trudijo, da bi Madžarska izvršila svoj triletni gospodarski plan ž.e v dveh in pol le-; tih, lako da bi lahko že pričeli s 1. januarjem 1950 delati za prvi madžarski petletni načrt. Zato so organizirali po vsej državi socialistično tekmovanje. Na iniciativo delavcev črne metalurgije «Dioščer» se je pričelo s 1. marcem po vsej državi desetmesečno tekmovanje, pri katerem sodeluje sedaj že 1.000 delovnih kolektivov. Slap Sopot, kjer se Glinšči ca poslovi od glinastiK tal SLAVKO PERŠIČ In ne Rozandra ! V živi slovenski 'govorici, v kakršni govorita naš slovenski kmet in delavec iz tržaške okolice so ohranjeni sledovi pristno naie, slovenske kulture, v krajevnih imenih pa so sledovi zgodovine slovenskega naroda. Pod imenom «Glinščica» ne 'pojmujemo samo celotnega toka potoka, ki izvira pri Klancu južno od Herpelj in teče mimo vasi Botai, Boljnneč, Zavije. Zaveljski zaliv Jadranskega morja, ampak —• kot izletniki in planinci — razumemo predvsem deber med Botačem in Boljun-cem, v katere podanek je potok zarezal ozko in globoko korito, lep Vintgar z okoli 50 m. visokim slapom sopot imenovanim, s šumečo (sopečo J rodo in značilnimi kadunjam-i v živi pečini. Ime «Glinščica», dandanes splošno rabljeno, gotovo ni izmišljeno ali pa morda vsiljeno po učenih ljudeh, kot to nekateri mislijo. Nekaterim starokopitnežem, ki še niso okrevali zaradi črne bolezni pretekle uobc, in njihovim naklo-njencem je to ime celo neljubo. Se vedno se nekateri mlačneži in bojazljivci niso otresli misli, da je vredno, cenjeno in pametno le to, kar nam je vsiljeval tujec v vekov ni dobi zasužnjevanja z namenom, da bi nam iztrgal pristno naše, izvirno domače ime, a vsilil svoje izmišljeno ali kvečjemu grdo popačeno ime. Vsem takšnim ljudem naše krvi je ljubše ime Rožandra ali Rozandra (ital. Rosandra), ki so ga vzdell priseljenci, drugorodci, okupatorji slovenske zemlje potoku in Vintgarju. Ime «Glinščica» temelji ila geološki sestavi tal, po katerih teče. Od izvira do Sopota teče po plasteh laporja, pomešanega z apnencem in peščenjakom, a laporju, kateremu pravijo domačini povsem pravilno in smiselno opoka, je osnovna sestavina glina. Od Sopota dalje potok ne teče več po glinastih tleh, ampak najprej po poroznem apnencu, nato pa po naplavinah tja do izliva v morje. Vendar je to potok. ki priteče do sem po glinastem svetu, čigar sloji opoke se odlično odražajo v nekaterih golih grapah in rebreh. Alojzij Knafeljc, ki je izdelal nekatere toponomastične zemlje- vide naših gor, med njimi zem- , Ijevid «Okrožje Trsta» (1:50.000), katerega je 1.1912 izdalo in založilo Slovensko Planinsko društvo v Trstu, je Za spodnji tok potoka od Boljunca do izliva porabil ime «Rožana», za zgornji tok pa «Glinčica». «Klinčića» ah «Klin* «ca» ali podobno naj bi bilo prvotno ime močnega izvira vode, danes Zvirek imenovanega, ki močno vre iz dna potokovega korita ob vznožju severozahodnega grebena malega Krasa. To ime, za katero se nekateri še vedno ogrevajo, je prav gotovo popačeno ime, nastalo iz «Glinščica» pač zaradi malomarne izgovarjave v narečju jn pod vplivom mehkobe italijanščine, predvsem pa zato, ker tujec, ki ne more izgovarjati tako zamotane besede ali pa jo izgovori težko in jo prilagodi svojemu pravopisu. Zato ni čudno, če je istrski odpadnik Rossetti, ki je moral recitirati neko pesem V čast nekdanjemu rimskemu vodovodu, ki je bil napeljan od Zvirka v mesto Trst, «imel za malo častno, izgovarjati strašno ime «Klincizza» in je to ime spremenil v visoko zveneče «Fonte Oppia». «Oppia» je klen (vrsta javorja), je drevo, kakršnega v Glinščici ni. Glinščica je kraški itvet, brez vsakega drevesa, le vitko grmičevje, med katerim prevladuje šipek, oživlja široka melišču in skrotje. Ta razlaga imena «Glinščica» je povsem netočna in nerazumljiva. Je pa zanimiva. ker kaže na starost imena «Glinščica» in na dejstvo, da je bil v tisti dobi kmet, pastir, domačin naobražen. Italijani si razlagajo svoje ime iRosandra» (v rimski dobi je bil potok še rečica, znana pod ime-noni Lusandra)’, ki ima furlan-tko končnico -ndra, po rožnati farvi pečevja južnozahodnih po-hočij Stene (443 m), ki jo reže pod Cičko steno Ptičjimi stenami In nad Oltarji železniška pvogci Boršt - Draga, in katero barvo dobi pečevje ob sončnem zatonu, proti kateremu je ta del doline odprt. Drugače pa je Italjanom ime «Rosandra» nerazumljivo. Pač različno gledanje in poglabljanje v naravo in dogajanja v njej. Domačin, slovenski kmet in pastir ki ž.ivi s svojo zemljo, se (poglablja V bistvo swje rodne JE POROK, DA BODO TUDI SEDAJ VSI NAŠLI PRAVO POT Mačkovlje so lepa vas v bližnji tržaški okolici in so zaslovele zlasti za časa narodno osvobodilne borbe> ko so jih Nemci oktobra meseca 1943. na svojem pohodu po Istri požgali skoraj do tal. Vas leži skoraj na vrhu hriba, ki deli Qsapsko dolino od Brega. Ta hrib se vleče od Zavelj pa vse do Socerba in mu pravijo Dolga krona. V vas pelje cesta iz Domja in Doline, ki se vzpenja do grebena hriba, kjer je razpotje. Nfj ievo stran dalje po grebenu pelje v Prebenek, na desno pa gre skozi Mačkovlje v Osapsko dolino do tamošnjega križpotja; iz Zavelj gre po grebenu hriba kolovoz. Na križpotju vrh hriba stoji star kamen z napisii ki kažejo smer poti: Mačkolje, Dolina, Prebeneg jn z letnico 1819. Tu se ti odpre lep razgled na ves Breg in Trst, proti Prebenku in Socerbu ter po pobočju v Osap-sko dolino jn na Tinjan. Po vsem pobočju do Qsapske doline so vinogradi v terasah, vmes cvetejo mandlji, sredi Polj v Osapski do-jni Pa leče potok ki mu domačini pravijo Reka jn ki izvira v Ospu. Cii in živisiiem Ninrčelr Ko se spuščamo navzdol proti vasi, srečamo pri prvih hišah priletnega možakarja jn ga vprašamo, kako mu kaj gre. «Slabo», vzdihne in nadaljuje «trideset let sem delal v mestu in plačeval razne prispevke, sedaj Pa mi dajejo le 2.500 lir’ pokojnine na mesec, s čimer ne morem ne živeti ne umreti. Zemlje imam le krpo, redim kozo in par kokoši. Dela pa ne najdeip ni- kjer, ko je že toliko mladih brezposelnih». Gremo dalje po cesti in srečamo brhko dekle. Ustavimo jo in ji pokažemo napis na zidu: «Slišali smo, da ste vsi vidalijevci ali pa od „Demokracije”,» jo podražimo, «kako to, da niste izbrisali teh napisov, ki spominjajo na osvobodilno borbo jn njene voditelje?». «Zakaj naj bi napis izbrisali. Takšne napise smo za časa borbe pisali s svojo krvjo. BUa sem internirana y Nemčiji in sem vedno ostala to, kar sem bila. Kar se pa vidalljevstva in Demokracije tiče, pa poglejte med ljudi in boste videli, da ni res, kar govorijo o Mačkovljah». Njena ogorčenost nas je kar iznenadila. Sli smo dalje po vasi in se ustavili na dvorišču, kjer je gospodinja srednjih let podila kokoši v kurnik. «Ali so očka doma?» «Da, kar vstopite», nam prijazno odgovori. V kuhinji sedita dva možakarja. Enemu je 72 let in jih prav dobro nosi, le precej siv je. Drugi, manjši, pa jih ima že nad 80 in je zelo mladeniški. Izpadel mu še ni nobeden zob in lase ima še vse črne. Je zelo živahen in se večkrat presede na stolu. «No, očka, kako pa ste živeli, da ste se tako dobro ohranili». «Ih, kaj vode nisem nikoli pil, vino sem zmerno srebal in se ga napil le ob velikih praznikih. Jedel sem rad sladke reči in vedno le skuhana jedila. Oženil sem se, ko sem imel že precej križev na hrbtu. „Kupil” sem vdovo s štirimi otroci, tri sem pa kasneje „pridelal”. ’ En sin je bil v prvi prekomorski bri- gadi, sedaj pa študira za oficirja v Beogradu», nam ponosno pove. Nato nam je začel marsikaj pri-povedati, drugi očka je bil bolj redkobeseden in je le tu pa tam posegel vmes, da je kaj popravil, K»k» jc Itilo iiok«l»i «V cerkvenih arhivih v Ospu je zapisano, da so Mačkovlje stare okoli 600 let. Takrat so spadale pod Benetke, ali kakor smo mi dejali pod „Marketa”. Meja je šla po vrhu Dolge krone do onega mejnega kamna, ki ste ga prej videli. Desno od kamna so spadali pod Kranjsko, na levi je ukazoval „Marko”. Tako je Prebenek spadal pod Ljubljano. Benečani so rekli vasi Caresana to pa zato, ker so pod Mačkovi jami natovarjali na čolne hrastove hlode. Reka je bila tedaj globlja in so lahko vozili s čolni pod Mačkovlje. Saj veste, da se po italijansko pravi „caricare”, od tod torej beneško ime. Sedaj je v vasi kakih 70 hiš s 360 prebivalci. Pred 60 leti nas je bilo okoli 430, čeprav sta delala samo dva moža v Trstu. Takrat smo obdelovali zemljo samo v bregu, v dolini, ali kakor pravimo mi v „vali”’ nismo nič pridelali, ker je vso zemljo tri do štirikrat popolnoma preplavila voda. Tedaj nismo imeli dovolj krompirja, fižola in koruze, a obele nam ni manjkalo. Skoraj vsj kmetje so imeli oljke in pridelali od 100 do 200 litrov olja, z oljčnimi lupinami pa smo redili prašiče in niso bili tako suhi kakor ti furlanski ščetinci. puj- ske smo kupovali na Hrvaškem in dosegli so od 200 do 300 kg teže, imeli pa so zlasti mnogo mesa. Tedaj je bilo v nekaterih družinah tudi do 15 ljudi, pa so imeli že hlapce in dekle. Živeli smo skromno in *»i nismo belili glav kot sedaj, imeli smo tudi več živine v hlevu, trte >n uoiino, JC JJUH.UJ11! / mk Kompara iz Ospa, ki je deželni poslanec v Poreču, d-gel/ da so leta 1884. potok rc lirah. Qd takrat smo začeli delovati zemljo v dolini kjer d imo krompir, fižol, koruzo nekiaj trt. Sedaj požre skoraj gnoj «vala», zato pa m več < in tudi trte slabše rodijo, ker dovolj gnoja za dolino in b Sedaj imajo večji kmetje do' krompirja in koruze, a mašč primanjkuje. Krompir sadimo nterca meseca, kopljemo ga ,3a- Vina Pridelamo okoli 1 m in ga prodajamo v Trst žwa posestnikov ga pridela * 15 W, le trije ali šti ^tJ6 ga pridelajo od 60 do je biio vino bolj- g* drugače mastili (Nadaljevanje na 12. stra «Čudo» iz MačkovlJ. Pri Sl»vf«vi>» > ? letna koza jmeIa s miadifev grude, prišlec, ki je zašel semkaj med slovenski živelj, pa daje ime njem videzu kakršno je sivkasto in rumenkasto pečevje včasih ob večerih. Da bi bila «Rosandra» Rožna dolina, je zelo slabo tolmačenje in slab prevod, kajti ne dolina ne deber nista ravno rožna. Vesna sicer posuje pi-ostrana melišča in zelene blazinice pol stenami z nežnimi in lepimi cvetkami vendar ne v tolikšni meri, da bi sc moglo reči, da je Glinščica rožna dolina. Vse drugo prej kot to. Italijanski podrobnostni zemljevid (1:25.000, Istituto geografico militare) iz l. 1930. deli celoten potok v dva dela: od Sopota navzgor ga imenuje «Torrente Bota zzo» (Bota zzo je slovenski Botač) od slapa do izliva pa «Rosandra». Tok potoka je enovit, je ena sama struga in ta delitev — podobna kot pri Knafeljčevem zemljevidu — je brezmiselna in nepotrebna. Temelji pa na nezadostnem poznavanju kraja, ljudi in govorice. Botar, je ime zaselke nad slapom, a to ime je nastalo po močnem izvirku Uk pred zmani miadi tržaški plezalec Blazina v steni Glinščice vstopom v zaselek «Vodaču», ki daje mnogo zdrave vode in zelo moči. Kratek tok tega izvirka je danes ukročen v strugo ki napaja vinograde in njivo ter se pred slapom steka v Glinščico. P odro b r» imenoslovje celotna Glinščice, njenih pritokov in Izboči j, more le podpreti pravilnost zelo starega imena «Glinščica» in obenem dati še neovrgljiv dokaz, da izvirno me «Glinščica» ni samo odsev gledanja in opazovanja, nego je znak že visoke naravne kulturne ravni našega kmeta in pastir ja, deželana, tolikokrat zasmehovanega i: zasramovane- ga Slovenca na tržaških ulicah. Naša dolžnost je, da v imenih naših družin in naših krajev ohranimo svoje bistvo poznejšim rodovom ter da izbrišemo za vedno v zadnjih desetletjih vsiljene nam spakedranhe in nam tuja imena. Sramotno in ponižujoče za zavednega Slovenca je, če omalovažuje preprosto, a živo slovensko govorico in po meščansko reče: «Grem v Rožandro» alì piše o «Rožandri» ter jo tako ime-nuje v zemljevidih. To se m:: zdi bolj imenitno kot je pristno naše ime, ki je kulturna dediščina pradedov. Greši do lastnega narodu kdor se tako nepremišljeno ali Pa velo premišljeno obnaša. Ljudski rek pravi «Sila kolo I lomi». Resničnost tega reka se vedno znova potrjuje v življenju posameznika in v življenju narodov in držav. Kot zgovoren zgled nam je lahko povojna Italija v njenem stremljenju po odkrivanju novih virov energije. Po mirovnem dogovoru je morala zopet vrniti Jugoslaviji krivično prisvojeno slovensko in hrvat-sko ozemlje in je tako izgubila glavno in skoroda edino ležišče premoga v Raši v Istri ter je nehala biti gospodarica nad vodnimi silami zgornje in srednje Soče, Prav tako ni več lastnica vodnih sil in central na ozkem zemeljskem pasu na skrajnem zapadu, ki ga je morala odstopiti Franciji. Res je sicer, da ima po določbah mirovnega dogovora zajamčeno dobavo električne energije iz teh predelov, toda to elektriko mora sedaj plačati tuji državi. S štatutom o posebni avtonomiji za Južni Tirol pa so bile omejene njene pravice do vodnih sil tega ozemlja na korist domačega prebivalstva. Zaradi tega je Italija prisiljena, da sl poišče nadomestilo za izgubljene vire energije, zlasti še, ako hoče nadaljevati industrializacijo dežele. Črnega Premoga v državi ni, pač pa je Italija razmeroma bogata z «belim premogom», kakor tudi imenujejo vodne sile. Te bodo skušali izkoriščati do skrajnosti, toda v tem pogledu so ji postavljene meje. Italija pa razpolaga s tretjim virom energije kakršnega ima le malokatera druga država namreč z «rdečim premogom», t. j. z zalogo energije, ki jo predstavlja zemeljska toplota. Čitatelj bo seveda najprej mislil na vulkane, na Vezuv in na Etno. Res je, da bruhajo vulkani poleg žareče tekoče snovi, lave, tudi pline visoke temperature. Ti sestojijo v glavnem iz vodne pare, po manjšem delu še iz žveplovega dioksida, klorovodi-ka in nekaterih gorljivih plinov. Resnično so v prvem povojnem času krožile vesti, da nameravajo Američani izkoriščati to energijo. Toda ti glasovi so kaj kmalu zopet utihnili. Vezuv namreč že dve leti miruje in Etna je s snežno kapo dobro zaščiten pred takimi poskusi. Verjetno je s temi načrti bilo tako kakor z načrti iz časa velike aktivnosti Vezuva leta 1929, po katerih' so nameravali na veliko iz levcita, ki ga vsebuje lava, pridobivati kalij za poljedelstvo in aluminij za letalsko industrijo. Tedaj so baje že začeli graditi tovarno, toda pozneje ni bilo ničesar več slišati o tem podjetju. Morda se bodo tega načrta zopet lotili sedaj, ko je Italija prišla tudi ob ležišča boksita v Istri. Toda Italija ima razen Vezuva jn Etne, ki delujeta le v velikih presledkih in silno neenakomerno, druge manj veličastne «vulkane» ,ki stalno in enakomerno bruhajo tople vodne pare pod močnim tlakom. To so tako imenovani «soffioni» na ozemlju kakih 200 kvadratnih kilometrov^ v Toskani med Vol terrò in Masso Marittimo. Zaradi njih je pokrajina daleč naokoli puščava. Nikjer ni nobene vegetacije. Z golih sivkastih tal se dvigajo vi- x šoki gosti stebri belih vodnih par- Majhna jezerca vrejo kakor voda v ogromnih kotlih. Kaj čuda, ako so se ljudje prav do konca 18. stoletja izogibali tega ozemlja. Leta 1777 so odkrili, da vsebuje ta voda borovo kislino. Zato so 1. 1813 po prizadevanju cesarja Napoleona začeli črpati to cenjeno snov iz toplih jezerc. Štirinajst let pozneje je baron Frac de Lardare! prišel na idejo izkoščati toploto sofionov za pridobivanje boraksa. Voda teh vrelcev ima namreč temperaturo od 90 do 160o in uhaja iz zemlje pod tlakom 2 do 6 atmosfer. Tako je tam, kjer je bila puščava, nastala bogata naselbina, ki nosi ime Lardarello in ki razpošilja borovo kislino po vsem svetu. Do leta 1904 so tako izkorišča- li sofione samo za proizvajanje boraksa. Tedaj pa so sklenil; to vulkansko energijo pretvarjati v električno. Toda prva večja električna centrala je nastala šele leta 1929, sledili sta še dve majhni, toda vse tri skupaj nimajo posebno velike moči, menda le nekaj tisoč kilovatov. Novo spodbudo so dali uspehi, ki so jih imeli Američani s podobnimi vrelci na Islandskem. Tam se izkoriščajo podobni naravni viri energije (gejzerji) za segrevanje zemlje, tako da rodi kakor pod zmernejšem podnebju. Razen tega pa dajajo energijo za industrijska podjetja. Vprašanje v Italiji pa je, ali bi se dali ti vrelci intenzivneje izkoriščati, oziroma z navrtanjem povečati njihovo število. Vse kaže, da je to verjetno. Za to bi predvsem govorila razlaga o postanku teh vrelcev. Ne gre za nikake kemijske procese, temveč za pojav, ki izvira iz znanega dejstva, da raste temperatura Zemlje, čim globlje prodiramo y notranjost. Na nekaterih mestili pronica voda v velike globine in tam izpari. Te pare iščejo izhod iz zemlje in, kjer najdejo razpoko, bruhajo s silo in piskanjem na dan. Z navrtanjem lahko pomagamo tem param pri njihovem sproščenju. Ne vedo natančno, kje se vrši ta proces v notranjosti Zemlje. Vendar menijo, da izvira voda iz Tirenskega morja. Dokler bi ta voda pronicala v zemeljske globine, ne bodo prenehali delovati sofioni. Teoretsko bi bili sofioni izdaten in stalen vir energije, toda za enkrat se izkoriščajo sa- mo v razmeroma majhnem obsegu. Večji uspeh kakor z vulkanskimi plini je imela Italija z drugimi zemeljskimi plini, ki niso vulkanskega izvora in ki jih po glavni sestavini, metanu, imenujejo metanske pline. Metan je najbolj enostavna spojina ogljika z vodikom. Pridobiva se iz zemlje, kjer je čestokrat v veliki globini do 1000 metrov in še veliko več. Tupatam prodre sam na dan, največkrat pa je treba zemljo navrtati. Plin bruha velikokrat prav z veliko silo iz zemlje, treba ga je zajeti in odpraviti v stiskalnico, od koder ga potem pod tlakom odvajajo na kraj uporabe. Metan zgori po spajanju s kisikom iz zraka kakor gorilni plin, kj ga proizvajajo koksarne. Metan ima razne prednosti pred gorilnim plinom. Predvsem ima skoro dvakrat tako veliko kurivno vrednost: en kubični meter metana da 9000 kalorij, medtem ko jih ima enaka prostornina gorilnega plina le okoli 5000. Gorilni plin je zelo strupen, metan pa je povsem neškodljiv, Italija je začela š sistematičnim iskanjem in uporabo metana leta 1936, ko so države, združene v Družbi narodov, zaradi njenega napada na Abesini-jo proglasili proti njej gospodarske sankcije. Fašistična Italija je hotela tedaj doseči gospodarsko avtarkijo. Zato je predvsem začela iskati morebitne vrelce nafte na svojem ozemlju. Resnično so odkrili nafto vzdolž toskanskih in emilijskih Apeninov prav do provinc Pescai-a in Potenza, toda odkrita ležišča so daleč zaostajala za pričakovanjem. Dejstvo je, da črpa Italija iz vseh teh ležišč mesečno manj nego 300 - 400 ton. Neprimerno bogatejše so bile odkrite zaloge zemeljskih plinov, ki so največkrat znamenje, da je na tistem mestu v zemlji, morda v zelo velikih globinah tudi nafta. Prvo večjo zalogo so odkrili v Podenzanu pri Piacenzi v Padskj nižini. Letna produkcija se'je v predvojnem času podvojila od leta do leta, tako da je od 850 kub. metrov leta 1937'poskočila na 3.600 kub. me- trov leta 1939. Tik pred vojno so tudj že dogradili prvi metanovod do Piacenze z zmogljivostjo 30 do 40 tisoč kubičnih metrov na dan. Za časa vojne so uporabljali metan prvenstveno za pogon avtomobilov. Toda ta uporaba ni baš najbolj ekonomska, kajti potrebne so težke posode za prevažanje metana, treba je postaviti ob cestah metanske črpalke in kljub vsemu je s tem pogonskim sredstvom zmanjšana avtonomija v kretanju avtomobilov. Bolj izdaten bi bil metan kot pogonska sila lokomotiv ali pa zmešan z drugimi gorivi za pogon težkih dieselskih motorjev. Zaradi svoje velike kurivne vrednosti pa je izkoristek metana gotovo največji, če ga uporabimo kot kurivo v industriji in gospou dinjstvu. V nekaterih državah že delj časa uporabljalo metan v take namene nq veliko. Tako je v Združenih državah Amerike, kjer proizvajajo letno 127 milijonov kub. metrov zemeljskih plinov in kjer je 750.000 kilometrov metanovodov, metan že v veliki meri izpodrinil premog. Po velikosti produkciji sled; Združenim državam Amerike Sovjetska zveza s 30 milijoni kub. metrov. Moskva je spojena s Saratovom po 600 km dolgem me-tanovodu in dobra polovica tega mesta kuri samo metan. Znatna je uporaba metana v Argentiniji, na Poljskem, v Romuniji in drugod. V Jugoslaviji so odkrili metan na več mestih, najbolj znano je ležišče pri Lipiku. Ze pred vojno je znašala letna produkcija okoli dva milijona kub. Uporabljali so jih za razsvetljavo na železnih in v tovarni elektrod «Metan». Po vojni je zajela Italijo nekakšna «petrolejska psikoza». Morda je bil temu kriv tuji, zlasti amerikanski vpliv. Dve tuji petrolejski družbi, Shell in Standard, sta zečeli iskati toliko zaželeno nafto, ki naj bi bila po geoloških ugotovitvah v ogromnih množinah po vsej Italiji. Pričakovani petrolejski «boom» pa je izostal, ker petrolej nikakor ni hotel privreti na dan. Pač pa so po izkustvih, a še bolj na osnovi katastra indiciranih mest, ki so ga sestavili med vojno, na raznih mestih Padske nižine in tudi drugod, odkrili prav izdatne vrelce metana. Od gospodarske strani je pri nas že presojal ta novi vir energije v Italiji Dr. V. R. v «Primorskem dnevniku» od 11. februarja t. 1. Zato se hočem tu omejiti samo na kratek opis ležišč, in na splošne podatke o produkciji in uporabi. Metan so našli skoroda po vsej Padski dolini, in sicer na obeh bregovih Pada. Glavni novejši viri so v Caviagi pri Lodrju, v Ribalti pri Cremi in v Cortemaggiore pri Piacenzi. Dnevno črpajo iz njih 180 tisoč kub. metrov metana, produkcija pa bi se dala lahko podvojiti. Celotna letna produkcija teh virov ter starejših in še drugih (tako n. pr. tudi pri A-rezzu v Umbriji) se ceni na 120 milijonov kubičnih metrov. Po kurivni vrednosti nadomeščajo četrt milijona ton premoga, kar je vsekakor za Italijo ogromnega pomena. Po programu pa bodo iskali še nova ležišča, zlasti še v Južni Italiji. Da se spravi metan do kraja uporabe, posebno do velikih industrijskih središč, je treba zgra-dui^ metanovode. Danes delujeta že dva kompleksa metanovodov. Prvi ima glavni vozel v Rovi"11, kjer se zbira metan kakih 60. vielcev in odkoder se odcepijo metanovodj za Padovo, Verono in Ferraro. Drugi tak kompleks spaja mesta Reggio Emilia. Parma, Piacenza. Lodi 111 Milan. Prav tako posluje že metanovod iz Caviage v Bergamo (Nadaljevanje na 12. strani) ŠLIBARJEV POLDE Kako se lahko okužimo Nadaljevanje z prejšnje številke Ce se vseli tetanus bacil v rano, se na mestu vdora sicer razmnožuje, ne potuje pa od tu v naše telo in se ne Siri v njem tako, kot to delajo druge živi, ki včasih preplavijo ves organi-2ein. Z mesta vstopa razpošilja po vsem telesu svoje Izločke - strupe, Ik. im, toxine in prav ti povzročajo bolezen samo. Ti strupi vplivajo predvsem na živčevje. Prodirajo po živčnih mezgovnicah v živčno substanco, s katero se vežejo in potujejo po živcih navzgor v smeri proti hrbtnemu mozgu. Na svoji poti srečujejo velikim možganom podrejene živčne postaje, ki normalno skrbe, ' da je vsa muskulatura telesa v neki stalni neboleči napetosti s tem, da preko živcev pošiljajo v mišičevja trajno neke minimalne dražljaje. Tu moram pripomniti, da bi bilo mišičevje, ki ne bi imelo te stalne napetosti, mahe ir avo m naše telo bi izgubilo svojo sedati io obliko. Ko zadenejo ti strupi te postaje, prično te pod njihovim vpi vom preko živcev pošiljati mišičevju premočne dražljaje, zaradi katerih se to vedno . močneje krči. Ker se preko mere krči, je mišičevje boleče, vztraja v tem krču kot bi bile omrtvelo, to je v omrtvičnem krču — tetanusu. — Mišice so skrčene, trde in odrevenele, temu pa slede nato š? napadi krčev. inkubacija, t. j. doba, ki poteče od vdora kali v naše telo, pa do tedaj, ko se pojavijo prvi znaki bolezni, leži med 6. do 14. dnem m je odvisna od števila in strupenosti kali, ki so bile vnešene v rano. Včasih je krajša, včasih daljša. Na izbruh bolezni leži med 6. do 14. dnem in je odvisna nas opozore prehodni znaki ali prodomalm simptomi. Okužena oseba prične tožiti, da jo boli glav» obhaja jo slabost, često jo mrazi, muči jo nespečnost, jako se poti, za vsako malenkost se ustraši in zdrzne. Pogosto se javijo tudi krajevni znaki — lokalni simptomi — v mišicah, ki leže najbližje rani; razbole se in polagoma odrevene. Dejanska bolezen se javi s tipično krčevito odrevenelostjo. Mišice-se krčijo in vztrajajo v tem krčevitem stanju. Odrevenelost se širi precej simetrično preko mišic vsega telesa ter navadno prične v žvekalnem mišičju čeljusti, od koder prehaja na trup. Bolnik sedaj toži, da se mu krči žvekalna muskulatura t. j. trismus, ki ovira odpiranje ust. Temu sledi totalni trismus. Čeljusti so čvrsto sklenjene, tako da je vsak sprejem hrane nemogoč. Trismusu se pridružijo znaki, ki posegajo v mi-mično muskulaturo obraza. Celo se naguba, veke se krčevito stisnejo, guba, ki veže usta in nos, se poglobi, javijo se gube ob zunanjih očesnih kotih, usta so raztegnjena v širino, nosna krila dvignjena. Obraz dobi režeč izraz, kar imenujemo sardoničem smeh — risus sardonikus. Včasih se menja ta izraz z izrazom začudenja in obupnega strahu. Vhodlšče za bacile in trose Je vedno samo rana, okužimo pa se lahko, če je ta na sluznici ali koži. Izredna nevarnost preti, če pride rana v dotike z gnojem, zemljo in prahom. Tu naj omenim, da imajo pri nas na deželi ponekod še vkoreninjeno navado, da polagajo na rane goveje od- padke, v dobri veri, da se bodo hitreje zacelile. Drugod pa polagajo na krvavečo rano pajčevino, da bi se kri hitreje ustavila. Malo več ali manj prahu na pajčevini ne igra vloge. Najnavadnejša hiba pa je obve-zovanje ran z nečistimi krpami. Prav zaradi takih postopkov je bil tetanus na deželi pogostejši kot v mestu. V času vojne so nevarne rane po Izstrelkih - drobcih granat in podobno, ki zaneso v rano dele obleke. Nevarno je tudi prijemanje rane z umazanimi prsti, kar ima zle posledice posebno pri porodih na deželi. Tu si babica, ki so jo morda poklicali s polja. često v naglici opere roke in s takimi rokami odide na delo. Pri podvezanju popkovine zanese v km otroškega popka bacile tetanusa in neredko se razvije t.i. tetanus neona-torum ali tetanus novorojenčka. Prav tako vnesejo- bacile tudi v maternico, t.j. tetanus puerperaiis. Pogosto nastane tetanus, če se zbodemo s trnjem, če si zaderemo trščico ali pa, če se ranimo z žebljem. Strah pred rjastim žebljem je v narodu vkore-ninjen, čeprav nam je znano, da je rja kot taka neškodljiva, če se je oe drže bacili in spore. Včasih zadostuje samo ugriz ali vbod kake žuželke. Predvsem nevarne so muhe, ki rade sedajo na rano. Dr. Mozetič Milan Uživajmo jabolka Na splošno radi jemo jabol ta, toda ne zato, ker bi se zavedali nje- Mastne madeže dobro čistimo tudi z beljakom. Preko madeža namažemo s krpico beljak, nato ga z vročo vodo izperemo. govih koristnih učinkov, pač pa ker so dobrega okusa. Predvsem ugodno učinkuje jabolko, ki ga pojemo zvečer> preden grome spat; jabolko vsebuje namreč več lahko prebavljive fosforne kisline fcrt kateri koli sadež. Jabolko izredno dobro vpliva na možgane, povzn?-ča mirno spanje, razkužuje ušla, uničuje odvečno želodčno kislino, '-••'»CS’11 - (Iplrvwo*'io !«cJvtC in ter, lajša prebavo in preprečuje -t grla. Čebula v zdravilstvu Kako odstranimo... MADEŽE PIVA iz svilenega in pralnega blaga? Z mešanico vode in špirita. Učinkovit je tudi milni špirit. MADEŽE NA PREPROGAH? Tako, da jih drgnemo s platnemo krpico, namočeno v bencin. CAJNE MADEŽE? S toplo vodo, kateri dodamo žlico glicerina. CRNILNE MADEŽE? Sveže z vročo slano vodo, stare pa poškropimo z oksalno kislino, da postanejo rjavi, nakar jih izplaknemo s svežo vodo. SADNE MADEŽE? Da jih drgnemo z limoninim sokom alj kisom. MADEŽE OREHOVIH LUPIN? Z vrelim kisom.. MADEŽE OLJNATIH BARV-Sveže 7. bencinom, stare pa z mešanico salmiaka in terpentina <2:1). JAGODOVE MADEŽE? Sveže z boraksovo raztopino, za starejše pa dodamo še nekoliko salmiaka. Čebulo zelo dobro poznamo v kuhinji, vse premalo pa jo uporabljamo kot zdravilo. V čebuli je izredna zdravilna moč; če jo redno uživamo, postanemo odporni zoper gripo. Cebulin sok je uspešno zdravilo zoper kašelj in hripavost; napravimo ga tako, da denemo v steklenico s širokim grlom narezano čebulo, jo potresemo s sladkorjem ter postavimo vse na topel prostor. Tekočino, ki se po več urah napravi, dajemo bolniku po žličkah in učinek je viden že po kratkem času. Čebula je tudi dobro zdravilo za gnojne otekline; zavežemo si jo velik kos na oteklo mesto in čez noč se nam tvor zmehča; če je treba to tudi ponovimo. Čebula hladi ter pospešuje naravno zdravljenje. Čebula je uspešno zdravilo tudi za trebuh in želodec; razkužuje in pospešuje prebavo. Ccbelin in osin pik ne pustita zlih posledic, če ranico takoj natremo s čebuiinim sokom; v vsaki kuhinji bi torej morali redno uporabljati čebulo. Na vzliodu je čebula znano sredstvo proti izpadanju las; gola mesta in lasišče si natro z razrezano čebulo ali pa s sokom, ki ga pripravljajo na ta način, da vmešajo čebulin sok v francosko žganje. Tudi bradavice in kurja očesa zatira čebula; v ta namen moramo dati čebulo za tri do štiri dni v kis, nakar jo prerežemo, olupimo in privežemo s platneno obvezo na kurje oko. | Ce to več dni ponavljamo, omehča čebulin sok trdo kožo tako, da se da zana. V nekoliko shlajen riž zamešaj še eno jajce. Vse dobro zmešaj, napolni v čebuline skledice in naloži tesno v kozico. Posebej pripravi masleno ali paradižnikovo omako, jo vlij na čebulo in pokrij, da počasi zavre in se skuha. Kuhano čebulo poberi oprezno v skledo, polij z omako in daj s kako polento na mizo. ^ as v f/htieoha Letošiije pomladanske Muze kurje oko izdreti tudi s korenino. Cebulina voda je dobra tudi zoper gliste; narezano čebuio denemo čez noč v vodo. zjutraj pa jo precedimo. Čebula v kuhinji Cebuhne johe pripravljamo iz nežnejših čebul; osnovo iz opražene, z moko dušene in pokuhane čebule izpopolnimo s sladkim mlekom, jogurtom, alj rumenjakom. Po navadi dev-Ijemo v čebulino juho opečen kruh. Začimba: sol, poper, zeleni peteršilj. Čebulino omako pripravljamo iz ne preostre čebule; zgostimo jo le z moko, ki jo pražimo, da zarumeni. Okus bo boljši, ako dodamo omaki čašo belega vina in košček sladkorja. Cebulin zavitek delamo iz testa, ki ga zamesimo iz moke in sirotke brez jajca ali iz moke in mleka ter iz 1-2 jajc in nekoliko soli. Testo pustimo eno uro na toplem, nato ga razvlečemo ter obložimo s čebulo, ki smo jo opražili na masti. Nato testo zvijemo in pečemo 50 minut v namazanem pekaču ali pa kuhamo v slani vodi ter postrežemo z raznimi omakami. Nadeta čebnla. Kakih 6 okroglih, srednje debelih čebulic olupi in polij z vrelo slano vodo. Cez malo časa jih z žlico stisni, da se listi odpro. Zarumeni v dveh žlicah masti žlico drobno sesekljane čebule in toliko drobno sesekljanega peteršilja ter 3-4 zelene, drobno zrezane paprike; pri-deni 1/4 1 riža, malo soli in 5/8 1 juhe ali vrele vode, premešaj in kuhaj počasi pičle pol ure, nakar primešaj eno ali dve žlici nastrganega parme- Praktični nasveti Da odstranimo vodni kamen iz ponev In drugih posod, kuhamo v njih močan kis ali zgoščeno ocetno kislino in pazimo, da sega tekočina tako visoko kot plast kamna, nakar vodni kamen z lahkoto odstranimo. Dežni madeži nastanejo le tedaj na obleki, če je obleka zaprašena alt deževnica umazana; v tem primeru zadostuje bencin ali kaka voda za odstranjevanje madežev. Na svilenih tkaninah, na klobukih, na suknu ifd naredi madeže tudi čista voda; ti madeži pa se izgube, ako jih ovlažimo In prelikamo; če to ne zadostuje, moramo dodati vodi redke raztopine arabskega gumija ali žganja. a ni platnu primešana bombaže-i, spoznaš, če kaneš na košček na kapljo črnila. Ce se črnilo raz-v dve nasprotni smeri. Je v plat- nu tudi bombaževina, če se pa črnilo razširi enakomerno na vse strani, je platno iz čistega lanu. Ciste jajčne lupine zbiraj v platneni vrečici, ki jo deni v kotel, ko kuhaš perilo. Jajčne lupine belijo pe-rihk Slani, neužitni jedi odtegneš sol, če pogrneš čez posodo čist prt in natreseš nanj pest moke. Namizno kuhinjsko platno umivaj z mlekom, nikdar pa ne z vodo, ker mu vzameš s tem prožnost, gre' ob barvo in se hitro strga. Zdaj je nastopil čas, ko jabolka težko lupimo; če jih pa za dve minuti denemo v vročo vodo, bomo z njih lepo potegnili olupek kakor s kuhanega krompirja. NEGA TELESA MAJHEN ODMOR Majhni odmori so v našem delovnem življenju gelo pr.poročljm in lanko rečemo, da nam podaljiu. jejo življenje. Posebno opoldanski odmor po kosilu nam je zelo potreben. Ce imamo priliko zlasti gospodinje, lezimo ga trenutek, od-pnimo si obleko, ki nas veže in zaprimo oči. Ce se nam pa še posreči zaspati, se bomo zbudili sveži jn zmožni za nadaljnje delo. Seveda nam bo izginila z obraza tudi utrujenost. Važno je tudi, da se znamo odpočiti in osvežiti tudi, kadar nam ni do spanja. Ce bi se n. pr. zvečer p-, delu še radi zabavali, tedaj si žrtvujmo nekaj časa: odlož mo obleko, lezimo v zatemnjeni sobi na postelj, če nas boli gl- vu, si dajmo na telo mrzel obkladek, na obraz in oči pa obloge s toplim kamiličnim čajem. Po desetih do dvajsetih minutah se ohlad mo s prho ali pa se okopajmo v topli vodi, kateri dodamo kopalno sol, kolonsko vodo ali kak rastlinski ekstrakt, n. pr. iz poprove mete, timijana, nageljnovih žbic itd. ZRAČENJE Spomladi je potrebno, da spremenimo tudi zrak in ne samo hrano, kajti zrak je tud; telesna hrana. Ko govorimo o slabem delovanju prebavnih organov, često pozabljamo, da je za razkuženje telesnih stanje treba dobro prezračiti kri. Zapomnimo si, da potrebujemo zrak, ki ga obseva sončna svetloba, zato je TSTvanje v prostorih, kamor soneg nikdar ne posije, nezdravo^ Artičoka je prav posebna slaščico; pojavila se je na našem trgu te dneve in imeli jo bomo kar več mesecev na razpolago. Artičoka velja za imenitno jed, toda ne morda zato, ker bi bila tako zelo hranilna in redilna, pač pa ker je prijetnega okusa. Ce primerjamo njeno hranljivost s kruhom ali mastjo, tridimo, da ima šele 13 ko artičok isto hranljivost kot 1 kg masti ali pa S kg artičok odtehta šele, 1 kg kruha. Tudi jih zelo slabo prebavljamo, ker imajo mnogo celuloze, torej je isto kot če bi jedli seno ali slamo. In vendar... Pa bo vprašala, tržaška gospodinja: Kaj pa tisto kar je zraven? «Da saj tisto je hranljivo, artičoka da v glavnem le okus». Torej, kaj je ta toliko hvaljena artičoka? Rastlina, ki ima pri nas vse polno sorodnikov in ki jih pozna itsakdo, kdor je le stopil rui deželo. Osat, bodeča neža, turek, repinec — ali niso to naši stari znanci? «Trnje in osat ti bo rodila zemlja» je čul Adam tolažilne besede, ko je šel v svet. Kompava ali bodeča neža se odpira in zapira kakor pač kaže, da bo vreme in je dober vremenski prerok. Turek s svojo «rušo glavo» ob cesti, na polju, mi travniku in ves bodeč, da si ne upaš odtrgati vabljivega cveta; pa repinec — greš po poljski poti in se te prime, otroci si ga mečejo drug drugemu, ovce se ga naberejo na paši. In draga sestra vseh teh je artičoka. Pri nas je ne goje. K nam jo privažajo iz južnejših krajev, vendar pa dobro uspeva tudi v Angliji in Nemčiji. To. kar prodajajo sedaj pri nas, so le cvetni popki. Ce ne bi teh popkov porezali in prodali bi iz tega nastali rdečkasti cveti, kakor jih ima naš turek, le da ne bi bili bodem. Ko bi cveti odcveli, pa bi ostala le semena, podobna kot ?ia turku ali pa na regratu z dolgimi belimi dlačicami, ki jih nosi veter naprej, da se rrsto ohrani jn razmnožuje. Vendar pa se nekateri popki le odpro t> cvete, preden jih porežejo, toda tudi te prodajo. Ker pa ne bi tnaral nihče jesti cvetov in kosmatih semen, to vse porežejo in ostane le cvetno dno ali ležišče, široko ploščato, vržejo jih v vodo in prodajo. Maja, junija bomo le še redko videli popke, pač pa nam bodo branjevke ponujale mesnata cvetna ležišča, ki se bodo kopala v vodi. Morda bo kdo zmajal z glavo, cvetov in semen ne mara nihče jesti. Prodajajo pa popke, in kaj pa so popki kot Še ne razviti cveti. Točno, popki so res nerazviti cveti, toda ti popki imajo vse polno odeval n ih listov ali lusk in artičoke cenijo prav zaradi teh lusk ali listov, ki odevajo cvete. Posebno spodaj, kjer so prirasli, so ti zttnanji listi zelo mesnati in ravno zato prava slaščica. Lepo kuhanim ali cvrtim popkom tržeš Ust drugega za drugim, kot bi se igral pekel, vice, nebesa in vsakemu listu izsesaš vso dobroto, končno pa Pospraviš še dno cveta. To je artičoka. Ze od davna jih poznajo in cenijo, na vse mogoče načine jih P’"1' pravljajo: cvrte na maslu, razrezane. kuhane v omaki; pečene na \ ražnju, dobro nasoljene, napopca-ne in pomazane z maščobo, ***. njimi oblože pečenko. Se najbotj | jih cenijo nadete z ravnimi do i i| tami, od katerih so glavne: meso, I slanina, suhe gobe, parmezan ‘ razna dišave. i u+uu uinave. Zelo jih tudi cenijo kol proti vsem boleznim, ki so z. v zvezi. Kako jih pripravljamo, bomo pu zvedeli prihodnjič. L Zapeka ali zaprtje pri živalih Nabranemu in strjenemu blatu, ki se normalno ne premika po črevesju, pravimo zapeka ali zaprtje-Bolezen se pojavlja pri vseh vr. stah domačih živali, podvrženi pa so ji najbolj konji in prašiči. Zaprtje pri živalih je mnogokrat povezano s hujšo ali milejšo obliko koliko. Konj. Zapeko pri konju povzroča groba in težko prebavljiva krma, pomanjkanje gibanja, razne črevesne bolezni (vnetja in katarji), tiovotvorbe, nepravilnosti prebavnega kanala, ter živčni draž- Borba proti koloradskemu ; hrošču je še vedno 'važna naloga naših kmetovalcev „ (Nadaljevanje iz prejšnje številke) * 1 * * * V jM' V prvem času njegovega uživanja " a krompirju je škoda od krompir-biJa nepopravljiva. Saj so bili brez moči proti njemu, florali so opuščati saditev krompirja, cene krompirju pa so bile na-wastle. Sčasoma so le bili najdeni učinkoviti načini borbe z njim, zla- jjljudje ..Morali iti odkar se je uvedlo škropljenje it % arzenikovimi pripravki. Od tedaj |koda od zajedavca ni več tako Arašna. Toda njegovo zatiranje je , drago in je zato tudi krompir, ki je •■«ridelan v okuženih krajih, mnogo (. «ražji. Kako zatiramo zajedavca? Ce je Sli hrošč na kakem mestu najden, Mi. treba takoj s pomočjo fitopato-•iškega instituta podvzetj sledeče ftic-re: V ■ Skrbno preiščemo okuženo me-*o in sosedna polja ter na rastli-lU, ah najdene hrošče, ličinke in jajč-2jia poberemo in jih na mestu uničimo. Nato porujemo vse rastline J* okuženem mestu, jih znesemo v »jedo tega prostora, kjer skoplje-JH? n<‘kaj metrov globoko jamo ter delajo zmečemo poru varno krom- 1 jevko, ki jo polijemo v jami s 'iTjrovin bencolom in nato jamo ^Ifbgrebemo. Tako izpraznjeno polje 'itt^eorjemo ter poiščemo in uniči-ieka ' v njej skrite hrošče, bube in [hqj'inke. Zatem ves okužen prostor a -^lijemo s surovim bencolom ali lov, irolejem (5 litrov na vsak m2), *e(ji pa vbrizgamo v zemljo ogljikov /eplec (100 kr. na vsak m2). Na uženem polju pustimo rasti d / ,f jzue jeseni nekaj krompirjevih , imov, da se na njih zbirajo še V “eostali zajedavcL Te rastlin.-' bno vsak dan pregledamo in jdene zajedavce uničimo. Vse llžnje krompirjeve nasade vsaj 500 naokoli takoj poškropimo z arze-(«ikovimi pripravki, t. j. s svinče-aluminijevim ali pa apnenim ^rzeniatom v 0.4 odst.ni vodni ,K<4. “P*0*- Naj pripomnim, da sta »Vinčen in aluminijev arzeniat bolj učinkovita, kot pa apneni. Toda Pripravki na osnovi E. C. Ili r» a^e T'aka'nma, Exil-a itd. ter knvir' so ninogo bolj učin- Irp- *• ”aj omenim, da povzročajo L sammovi in podobni pripravki uK^romPirju trajajoči duh po ples-; ot>1- vedno le takrat, ako z njim t a2kužujemo zemljo. To pa se ne *yodi, ako razkužimo samo nad-^i itiDsm T J K »Vsaka dolžnost ima meje,« je že vnaprej zavračala znane Lenkine ugovore. Toda Lenka ni bila več gospodar svojega časa. Njene sposobnosti in prosti čas so bili zdaj last ideje. Potrebe pa so zdaj silno narasle. Po prevratu se je ljudi polastila mrzlica shajanja in govorov. Že osemindvajsetega oktobra zvečer je Lenka govorila v Klubu žena in deklet na taboru v Libni in na bubenčevem trgu. Sicer pa je na dan prevrata kdor koli govoril na shodih in taborih, kjer je naključje zbralo ljudi. Tistega sončnega jesenskega dne, ko so se fronte lomile kakor led na pomladanski reki in ko so se vojaki v množicah valili domov, tistega dne, ko sc je zgodovinska prevara ponovila kakor pred vsakim novim pokolenjem, so ljudje domnevali, da je nastopila doba enakosti, svobode in brastva. Neprestano so se objemali kakor pri vinski trgatvi. Za narodnimi zastavami so hodili po mestu in prepevali kakor o slavnostnem proščenju. Bil je to dan splošnega navdušenja in sproščenja v skupnem veselem vriskanju. Tistega dne je pripeljal vlak z Dunaja. Sam ni vedel, če je brzi ali tovorni. Že v Cmuntu je ovenčal lokomotivo, si pripel trikoloro in poslušal vsa-kojakc nore govore in vzklike na vseh postajah svojega potovanja ter si mislil svoje. Njegova kolektivna para je peljala Romana Dvoraka, individualista. Ko pa je prišel v Prago, so bile mestne ulice v vrenju. V izrazih ljubezni so ljudje začeli razlikovati Med objemi in poljubi so bile pomešane psovke in udarci. Kdor se ne veseli z nami, je proti nam. Iz tega vlaka je torej stopil vojak v uniformi avstrijskega nadporočnika z vsemi znaki svojega čina. Od postaje je hodil sam, z nikomur se ni objemal, čeprav ga je marsikatero zalo oko ošinilo s pogledom in vabilo k radovanju spričo narodnega osvobojenja. Bil je zatopljen v svoje misli. Pri Živ-nostenski banki je naletel na glasno gručo ljudi. Z začudenim veseljem so kričali okrog vojaka, ki je strgal s čepice znak z napisom Karla I Habsburškega in ga treščil na tlak ter pri tem psoval Avstrijo, vojno, Žide in oderuhe. »Vsem je treba glave odsekati!« je bilo bušno geslo soglasnega navdušenja. Vsakdo se je ozrl po sosedu, če ni morda kje blizu tako opravilo. Toda državljanom in državljankam so sedele trikolore na prsih kakor muhe. Roman, ki ni poslušal, zakaj kričijo, je hotel obiti množico, tedaj pa je nekdo pristopil k njemu. »Vzemi to dol, brat! Vrzi proč in znak su- »Vzcmi to dol, brat! Vrzi proč znak suženistva Roman je dvignil pogled in ni razumel, ko pa je spoznal, za kaj gre, je s kretnjo zavrnil neprijetnega vsiljivca in šel po svoji poti. »Snami tol« je zavzvenel ukaz nekoliko ostreje »Zdaj še ne,« je rekel Roman mirno. Njemu je bila nad vse draga svoboda lastne volje. Dva ali trije so pristopili k njemu in zagrozili: »Dajte mu jih!« Ustavil se je in se ozrl, da bi poiskal kritje. Nato sc jim zoperstavil: »Kako dolgo ste tako rodoljubno pogumni? Od trenutka, ko se je začel stražnik obotavkiti. Kje ste bili včeraj? Kje ste bili šestaindvajsetega julija devetstoštirinajstega? Ne maram vaše svobode.« »Tiho in snami to, sicer ti jo pripeljem.« »Kadar bom sam hotel.« Atletsko telo se je napelo, prožne roke so odbijale in vračale udarce. »Pustite tega gospoda, ni še nobene take odredbe,« je zajavkal tanek glasek. »Naj ne izziva,« je zagodrnjal pivski bas. »Madžari-i-i! Skozi Prašna vrata odhajajo,« je zacvilil spet glasek. Tako je bil rešen individualist Roman Dvorak pred linčanjem prvi dan osvobojenja. Lenki pa je grozila druga nevarnost. Že zgodaj zjutraj je obesila z okna stanovanja plakat z napisom: Naj živi češkoslovaška socialistična republika Uro pozneje jo je ovadil policiji e. k. trafikant, toda policijski komisar je bil tako zmeden, da je vrgel vsako ovadbo v koš. Tako se je izognil odgovornosti na vse strani in Lenki ni bilo treba hoditi po neprijetnih opravilih na urade. Roman je z užitkom dihal praški zrak in se v tem zasebnem už:tku ni dal motiti od nikogar. Hodil je ob Vltavi in se naslajal s pogledom na umazano botro,, ko mu je prišel naproti eden od ne-številnih sprevodov tistega dne s prepevanjem socialističnih pesmi. Na čelu sprevoda je prepoznal Lenko. Pridružil sc je zadnjim vrstam in prišel tako na bubenčev trg. Poslušal je Lenki« govor, ki je bil poln tistih vzklikov, zaradi katrih jo je c. k. traf kant ovadil policiji. Mračilo se jc že, ko sc je množica razšla in se je Lenka napotila proti domu. Bila je utrujena, razburjena in vznemirjena Vedno se j i je do v lo, da se bo tudi z njo osebno zgodilo nekaj važnega, kar bo spremenilo njeno življenje. Pripogibala se je, kakor da prčakuje udarca. Prenapete sile so popuščale. Pri vhodu v hišo se je ustavila, da bi se oddahnila za hojo po stopnicah; vsa se je stresla, ko so se ustavili tud' koraki, ki jih je slišala za seboj, in sc je jc dotaknil ljubljeni glas: »Šmarnica!« Ne da bi se ozrla, mu je podala roko, a v tistem trenutku mu je padla v naročje brez zavesti. V veži jc bilo mračno in tiho. Ko se jc osvestila, je ležala v Romanovem naročju in prvi izraz prebujene zavesti je bil ta, da je vrnila poljub, s katerim jo jc Roman prebudil. Brž in rad jo je ra- i zumel. 6, Življenje sladkosti... Pri vratih vile, ki si jo je nekoč kupil major Dvorak, da bi tu v radostih dežele užival pokoj, sc je ustavil mož v uniformi in pozvonil. Kaftanka ' je bila že naglušna, toda glas zvonca je bil tako nestrpen in močan, da jo je pretresel kakor go- * spodarjev ukaz. Takoj je odložila likalnik in je t šla odpreti vhod skozi vrtič. Majorka je takoj ob začetku vojne odpustila služkinjo, ker ni vedela, i če bo imela dovolj hrane v negotovi vojni dobi. (Nadaljevanje Z 8-9 strani) dni pustili na tropinah, bilo je rumeno kot cekin. I»«l lune (jo, j»ol delavci Večina se nas ne more preživljati s kmetijo, od svojega pridelka živi le kakih 10 kmetov, vsi drugi morajo iskati dela tudi drugod. Najbolj revni imajo samo koze. 15 je stalno zaposlenih v mestnih tovarnah, kakih 60 jih hodi na razna sezonska dela k raznim gradbenim podjetjem. Od teh je sedaj nekaj zaposlenih pri osu> alnih delih Pri orehu. Brezposelni ne dobivajo podpore, ker delajo le po nekaj mesecev na leto. Goveje živine je v vasi kakih 120 repov, mleko prodajamo mlekaricam, ki ga nosijo v Trst. Konja imamo v vasi le dva, pluge za oranje tri, orjemo pa večinoma z govejo vprego. Tudi gozda imamo le malo in komaj zadostuje za domačo rabo. Nekaj dohodka dajejo tudi češnje. Zelenjave je malo ker primanjkuje vode; drugače je v Ospu, kjer radič naravnost kosijo. f'iSfoiije Itoli«-, voda, elektrika najmijiiejšit vprašanja V. vasi primanjkuje vode in ni električne luči. Vodovod so fašisti dolgo let obljubljali, zgradili pa ga niso nikoli. Poleti morajo kmetje ob s:ši hoditi zelo daleč P« vodo za ljudi in živino. Voda v vodnjakih je slaba in nezdrava ter vsa godljasta. Cas bi že-bil da bi napeljali vodovod. Tudi ’ elektriko morejo čimprej napeljati. Električni vod za Pulj, ki teče v bližini, ima previsoko napetost in bi bilo zgraditi transformator. Drugi vod. ki teče Pri orehu, pa ima manjšo napetost in je le kakih petsto metrov oddaljen od vasi. Od tam bi lahko napeljali tok. Najbolj nujno pa je vprašanje potoka Reke. Ze 35 let niso čistili njegove struge. Zato je lani voda ob povodnji preplavila vsa polja in ležala štiri dni na njih. Vsi pridelki so segnili, zlasti krompir, mnogo češnjevih dreves je usahnilo, voda je razrila vso cesto. V vasi je dovolj brezposelnih, ki bi lahko čistili strugo in tako dobili vsaj z« nekaj časa delo. Ce ne očistij struge, bo s časom vse polje uničeno in ljudje se bodo morali zopet vrniti iz «vale». Kaj pa bo potem, s čim se bodo preživljali? Tudi ceste so potrebne popravila». Prosvetno življenje Leta 1894 so ustanovili v vasi bralno in pevsko društvo «Primorsko». Leta 189? so imeli prvo veselico. Tedaj je prišlo v vas tudi 26 tamburašev tržaškega tam-buraškega društva. Qd tedaj je bila vsako leto kaka prireditev. Fašisti so seveda zadušili tudi mačkovljansko prosvetno društvo. Po osvoboditvi je prosvetno delo zopet oživelo. Domačin je bil pevec v pevskem zboru «Srečko Kosovel» in ko se je vrnil, je bil za pevovodjo. Začeli so najprej rovariti nekateri belčki, ki jih je hujskal neki pristaš «Demokracije» jz Trsta, nato je prišel spor v demokrabčnih vrstah in Vida-lijevi razbijači so začeli hujskati ljudstvo in preslepili nekaj nai- vnežev. Mnogo ljudi je postalo brezbrižnih toda mnogi so ostali zvesti svoji borbi in ti morajo prosvetno delovanje in sploh vse vaško življenje znova poživeti. V vasi je tudi šola s tremi učnimi močmi in 56 učenci in vaščani niso z vsemi učitelji zadovoljni. Xni>a-g4 j- Kf6-f3 38. Sg4-h6:+ Kf5-f6 39. Tc7-f7-f De6-f7: 40. Se5-f7: Kf6-f7: 41. Lc2-b3-(- in črni se vda. li bi igral d5 in padel bi še kmet na at. Način, kako je beli organiziral razmestitev svojih figur do zaključnega napada, je res lep in zanimiv ter nam v pravi luči pokaže velike sposobnosti velemojstra Vasje Pirca. Ug. Sikošek Boris * « * Moskva - Budimpešta Pb 8. kolu vodi Moskva s 36 in pol: 24 ki pol pred Budimpešto. Celi tok prvega tlela dvoboja je pokazal, da so Madžari pokazati dobro igro ter nudili močni sovjetski reprezentanci Moskve trd odpor. Jugoslavija - Avstrija 19. t.m. je bit odigran v Zagrebu mednarodni šahovski dvoboj med reprezentanco Avstrije in Jugoslavije. D\oboj je dvokrožen na 10 deskah. V P» vem delu je zmagala Jugoslavija z visokim rezultatom 9:1. V drugem delu so Jugoslvani potrdil svojo premoč in zmagali v razmerju ».5 proti 2.5 točk. Končni rezultat dvoboja je 16,5 proti 3,5 točk. nadarjenost niti preveliko idiotstva V vseh možganskih kategor jah najdemo lahko izredno nadarjene ljudi poleg normalmh. To dok:, zuje tudi ta pregled znamenitih ljudi, ki spadajo v različne kategorije po teži svojih možgan. Teiko bo odločiti imena vsem 8.000 primerkom V Vladivostoku so odprli muzej, ki pripada ihttolo.škermi in ocea o-grafskemu institutu T hega oceana. V tem muzeju je 8000 primerkov različnih rib morskih živali in mehkužcev. Stradivari;eve gosli v letu 1950 ? Celo knjigo je M chelman po ve. til študiju lakov starih italijanskih glasbil; s spektralno analizo in mikroanalizo je temu požrtvovalnemu učenjaku uspelo, da je ugotovil sestav nekaterih Irkov, ki so jih uspešno rekonstruirali. Oaza med ledom in snegom V Antarktiko bo letos odpotovala nova ekspedicija. Ta ne bo si er tako opremljena^ kakor je bila zadnja Byrdova in zd se tudi, da ne bo imela Ustih «posebnih» namenov. Sestavljala jo bosia samo dva ledolomilca s tremi hehklop-1 terji (letala, ki se lahko spuščajo in dvigajo skoraj navpično in ki imajo horizontalne vijake nam sto kril). Ta ekspedicija bo imela nalogo, da prouči jezera večn m ledom in snegom od K'-oxove obale proti notranjosti, ki jih je odkril Byrd v mesecu februarju — iu ki so bili brez ledu ter reši vprašanje, ali so vzrok temu pojavu topli vrel* ci, tako kot na Islandji ali pa da gre pri tej stvari za temeljne kli* matske spremembe v Artarkl kL Nylon je isto kol nič » primeri s ferilenom Potem ko je bU že nylon v modi, je britanska industrija ^ ’ našla drugo snov-terilen. 2te PrV‘ poizkusi s terilenom so dokazali» da bo slava nylona kmalu stopil* v ozadje in ko bodo premagane š* zadnje težavei bo terilen jamčil 10 trpe znosi, kakršne doslej še ni31110 poznali. Kadilci pipe bodo sedaj končno zadovoljni Iznašli so poseben aparat, ki omogočil, da pipa ne bo ugasn» dokler ne bo izrabljen ves tub‘\ ' Duhovitemu iznajditelju ki )e mogoče strasten kadilec pipe in , mu ni bilo všeč, da porabi PreVf. iveplenk. je uspelo, da je s P**l njano ploščico, ki omogoča zra nje preprečil, da bi pepel kako žerjavica uhajala jz pipe. Ob P ° ščici je bat. ki 8a ; vtomatično premika vzmet in ki tlači tobak tein ko gori. Ploščica kakor tu bat sta iz lahke kovine, tako da pipe nj težko držati v ustih. 'PLANIŠKI TEDEN,, OB PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV SVETOVNIH SMUČARSKIH ŠOL FotoklOnika POLDA DRUGI V SKOKIH n11SL prvi Carlsson, tretji H ol sirom N a j več ji uspeh Jugoslovanov v smučarskem teku (Od našega posebnega dopisnika) To leto je inženir Bloudek ostal ob novi 80-metrskj skakalnici tudi ob otvoritvi Planiškega tedna. Vse preveć skrbi je imel s skakalnico, ki so jo južni vetrovi že toliko »razjedli«, da so morali ves teden nanašati nanjo novega snega. 2e zjutraj ob petih je konstruktor nalagal na ogenj, da so se zgodnji radovedneži lanico malo ogreli. Tudi prejšnjo nedeljo je vzšlo sonce izza Jalovca bolj svečano kot po navadi, kakor bi hotelo pozdraviti novo skakalnico: elegantno krojeno dolgo belo progo, zgoraj ozko in ki se vleče visoko gori med drevje, ki pa se potem razširi in pada po strmi višini vse dol do široke arene za iztek _____ tik ob slavni 125 metrski, ki je letos onemogla. j Kljub kopnim pobočjem se je pri- Zmaga tržaške reprezentance v Mariboru z 2:7 ZDTV je poslala v Maribor svojo nogometno reprezentanco, kini imela majhne naloge, če je hotela premagati mariborsko nogometno reprezentanco, za katero je znano, da igra tehnično visoko igro. Toda Tržačani so se pripravili na to srečanje in tolkli mariborske reprezentanco z istim orožjem; to v pričetku sicer ni dclo-deiovalo tako, kot bi bilo potrebno, toda v nadalnjem poteku igre pa je le pričelo brezhibno delati. Najboljš1 je bil napad. Tekma je bila zanimiva in borbena. Tržačani so se pokazali bolj sigurne v delu z žogo. Prvi gol za Tržačane je padel v 25. min. prvega polčasa, drugi pa v 36. min drugega; edini gol za Maribor je zabil Blasič v 42. min drugega polčasa. Do kod se bo povzpela Sv. Ana ? Po zmagi Sv. Ane nad Meduzo preteklo nedeljo, je to nedeljo to moštvo doseglo že četrto zaporedno zmago to pod Rojanom. Tudi sedaj je rezultat zelo visok, saj znaša 5:0. To nedeljo smo mislili, da bo dal Rojan boljšo igro od sebe in bo igral lako, kot je igral s Tovarno strojev, ko jo je tolkel z 1:0. Toda Rojan se ni* zganil, ni našel poti skozi vse tiste luknje, ki so "osi a le odprte po nepazljivosti Sv. Ane. Tudi"4a tekma, kot ona tržaške reprezentance v Mariboru je bila v znamenju borbe z fcurjo. V prvem polčasu je imel Rojan, glede na burjo ugodnejši del igrišča. Toda kljub temu tega ni znal izrabiti, še več njegova vrata je Sv. Ana stalno napadala. Padla sta dva gola. V drugem polčasu je imela boljše igrišče Sv. Ana in seveda so goli kar padali. čel prejšnjo nedeljo »Planiški teden«, ki nam danes pomeni naš največji zimski-športni praznik, Najboljši alpski smučarji so se že spustili z zastavami navzdol. Skoki za memorial padlih borcev v NOB so se pričeli! Letos so gledali na slog. Konkurenca je bila huda — zato so jamčila imena, ki danes največ pomenijo v tem zim- skrbi, da bo šlo težje pri drugem skoku za konkurenco. Prišla je druga »serija«. Polda je imel za zmago največ pogojev, ker je bil za prvi skok najbolje ocenjen, vendar pa sta bila Sveda Carlsson in Holmstroem tesno za njim. Tvegal je skok z nalomljeno smučko, lepo je letel po zraku, pravilno doskočil: tedaj pa se mu je smučka maščevala in ni Skok Janeza Polde skem športu. Prišli so Svedi, Pinci in stari znanci Švicarji z. opernim dirigentom Tschanenom na čelu, ter to pot tudi Italijani. Prvi skoki, navdušenje po izteku, pozdravi, ploskanje. Vse smo videli: slog, dolžine, različne smučarske Sole, jugoslovanske skakače in Poldo. Da, gozdarja Poldo! Postal je ideal vseh tistih, ki se »šolajo« na skakalnicah lastnega izdelka po obronkih in so še »naraščaj« ter onih, ki že poizkušajo s »težkimi dito mi«. Po skoku Polde so vsi navdušeni. Carlsson je imel za njim le malo slabši skok. Tedaj še nihče ni vedel, da je takrat Poldi počila smučka, k0 je pri-J letel na doskočišče, kar mu je delalo V torek pa so Jugoslovani dosegli nov uspeh: v teku na 30 km je prišel na cilj njihov prvi tekmovalec Knific Jože le 6 minut za Švedom Nilsom Taeppom in 5 in pol minute za Martinom Lundstroenom svetovnim olimpijskim in državnim prvakom Švedske. Finec Sueppile, ki je prišel med prvimi na cilj lansko leto na olimpiadi, je bil letos tretji, takoj za njim pa Knific Jože, Ranzinger in Kordež in šele potem Finec Paellae, eden najboljših tekmovalcev in član zmagovite štafete 4 x 10 km v St. Moritzu. Proga je bila precej težka z višinsko razliko 250 m. Po končani drugi točki Planiškega tedna so skakači izvedli 51 skokov — vse brez padca. Najdaljše skoke so dosegli De Lorenza 78 m, Polda 77 m, Tschannen 76 m, Zurbringen 74 m, Steiner 73 m, Rogelj 72 m, Finžgar 71 m, Gašperšič 71 m itd. Tekme v*Flanici se še nadaljujejo. Vse komaj čaka na veleslalom, kjer kaže, da bomo priče novim presenečenjem. izvozil. Holstroem je skočil za njim, toda je bil slabši. Poletel je Carlsson, zvečal daljavo pristal v lepem slogu in se s tem skokom uvrs.U na prvo mesto. Polda je bil drugi in pokazal, da je boljši od mnogih tujih skakalcev, ki so bili do nedavnega še njegovi učitelji. Tudi drugr Jugoslovani niso bili slabi: Rogelj, Pribovšek In Avstrijec Neuper si delijo 12. mesto, takoj za njimi je Gašperšič, potem pa še Švicarja in Italijijan. Tujci tudi 80.-mctrske skakalnice ne morejo prehvaliti. Carlsson je dejal, da je ta najboljša izmed vseh, na ka-erih je ddsedaj tekmoval. Italijani so enakega mnenja, prav tako pa tudi ostali Svedi in Finci, ki v skakalnem špor.u res pomenijo mnogo. Jugoslovanske nogometne tekme Hajduk je to nedeljo gostoval v Novem Sadu, kjer je cddigral z domačo ligo lepo tekmo. Padla sta dva gola proti enemu. Tekma je bila precej enakopravna, vendar pa je Hajduk tehnično in taktično prevladoval. Čeprav je rezultat za Hajduka kaj skromen, mu je dal vseeno 2 točki. S tem ima vsega skupaj 14 točk, kolikor jih ima tudi dosedanji najboljši Partizan in drugo plasirana Crvena zvezda. Ravno Cb da misliti, da bomo priče še velikim presenečenjem prav na vrhu kvalifikacijske lestvice. Druga tekma pa je bila v Titogradu, kjer se je «Budućnost* revanži-raia nad zadnjo Metalčevo zmago in ga tolkla z 2:1. Tekma je bila zanimiva kljub deževnemu vremenu. Tako je po teli pripravah za pomladansko prvenstvo, tik preden se prične stalno tekmovanje kvalifikacijska lestvica naslednja: Partizan 9 7 0 2 16:7 14 Crvena zvezda 10 6 2 2 18:9 14 Hajduk 10 6 2 2 24:12 14 Dinamo 10 5 2 3 18:14 12 Budućnost 10 4 2 2 17:23 10 Metalac 10 3 3 4 23:18 9 Lokomotiva 10 3 1 6 16:22 7 Naša krila 10 2 3 5 9:14 7 Sloga 10 2 2 6 8:17 6 Ponziana 9 1 3 5 5:18 5 » * * V ponedeljek je končal Beogradu medeonski finale evropskih skupin v namiznem tenisu med Veliko Britanijo in Jugoslavijo. Tekma se je končala z zmago Anglije 4:1. Na finalnem srečanju v mednarodnem teniškem turnirju v Cannesu je Italijan Del Bello premagal Palado s 6:2, 1:6 in 7:5. V finalnem srečanju moških parov pa sta Mitič in Palada premagala italijanski par Del Bello-Bellardinelli s 2:6, 7:5, 6:3, 6:3. V finalu žensk je Francozinja Pastomy premagala Avstrijsko Doieschal. Tu vidimo trojico najboljših: Carls-sena, Poldo in Holmstroema Finca Johansson Lasse (čelrtop,as.rani) in Viljamaa Rafael (na osmem mestu) sta zadovoljna s skakalnico Tschannen (v trentn! je leto, zasedel 5 mesto n--'* ■ « - ”. **,;« I::>. M..... d:* ZA BISTRE! GE.AVE Člani italijanske okakalne reprezentance Vodoravno: 1. nasprotje od dober, 3. razum, 4. predlog, 6. slovenski pesnik, 10. žensko ime, 12. predlog, 13. uta, 16. moško Ime, 17. «raj na Gorenjskem, 19. del pluga, 20. posoda, 21. posledica ureza, 22. pojav pri soncu ali luni, 23. 3. od. edn. nepravilnega slovenskega glagola, 24. osebni zaimek, 25. predlog, 27. tek reke, 28. izraz pri kartah, 29. prebivalec grškega mesta, 32. vzklik, 33. srbska kavarna, 35. pripadnik zaoadnoevrop-•skega naroda, 36. narečni izraz za dobro, 37. veznik, 38. oznaka za merjenja električnega upora. 39. pritr-dilnica, 42. krogla. • Navpično: 1. 3. os. edn. glagola, ki izraža dopuščanje, 2. iglasto drevo, 3. "atn kaže čas, 5. barva, 6. prislov l kraja, 7. v njej se učimo, 8. števnik, ne odlagaj na iutri. (Velja za II Lavoratore.) , Sovraži svojega bližnjega, kakor sosednjo državo. (Velja za Vidalija.) De mortuis nihil nisi bene. (Tržaško sodišče za usmrčene fašistične zločince.) De mortuis nihil nisi male. (Tržaško sodišče za žrtve fašističnega terorja.) Fašist fašista umiva, oba pa imperialistično sodišče. (Velja za oproščene vojne zločince.) Kdor drugim odvzema dvorano, bo sam ostal brez nje. (Velja za Malalana ) Goričan in Tržačan Goričan: Povem ti: Obupno je pri nas. V našem šolstvu vlada mizerija... Tržačan: Pri nas je še slabše. V našem šolstvu vlada t Mizerit. Hud mraz v Evropi Opaziti je, da je kljub nastopu pomladi pritisnil v Evropi precejšen mraz. Za Italijo prerokujejo še hujši hlad. In sicer pravijo, da ji bo tedai šele res pošteno zazeblo, ko bodo izvedeli za vsebino atlantskega pakta. Konferenca za mir in ZDA ZDA so odrekle prošnjo za vizum svojim znanstvenikom, kj so se nameravali udeležiti konference za mir v Parizu, in sicer z motivacijo, da je bolj na ameriški liniji, pripravljati se doma na vojno kot pa v tujini propagirati za mir. Atlantski pakt Če bi bil atlantski pakt za države res dobrina, v redu! A ta slavni akt jc le z mirom trgovina! Zapadnjaki lepih fraz vedno na pretek poznajo, kadar do strateških baz dober apetit imajo. V Rimu niti se ne ve tega pakta besedilo, pa že vsi se ga drže, kar jih je za desno krilo. Ljudstvo pa, ki dober nos mu pozornosti veleva, ve, da kuha močnik gost mu predsednik — tuja šleva. Na atlantski pakt zato narod ne pristaja, tisti moti se grdo, ki ga zdaj prodaja. Po podpisu Atlantskega pakta v Rimu De Gasperi: No, spoštovani zapadnjak:, sedaj mi pa dovolite, da prečitam vsebino tega pakta čas je že. da jo izvem, ko sem ga tako vneto priporočal. Zapadnjak: To je nepotrebno. Glavno je, da ste ga podpisali, več tako ne zahtevamo od vas. Razen, seveda, da se boste podpisanih obvez strogo držali. De Gasperi: Zato jih moram ven» dar poznati. Zapadnjak: Tudi to naj bo ona izmed obvez, da ne boste vtikali nosu v vsebino pakta. Epilog: De Gasperi je kljub temu mirno spal, saj ga usoda naroda tako in tako prav nič ne briga. Vest iz Amerike Svetovni boksarski prvak Joe Louis je bil nedavno izjavil, da bo odložil naslov svetovnega prvaka in zapustil ring. Listi zdaj javljajo, da je Louis opustil ta svoj načrt. Spričo boksarskih nastopov, ki so jih priredili poslanci rimske zbornice ob priliki debate o atlantskem paktu in ki so bili na zavidljivo visoki tehnični višini, se je Joe Louis odločil, da napravi rajši poučno potovanje v Rim z namenom, če se ne bi mogoče s pridnim obiskovanjem rimske poslanske zbornice lahko spopolnil v svoji boksarski stroki in še dalje z uspehom branil naslov svetovnega prvaku. Vsi listi dodajajo, da je Louis ova zamisel res dobra in ko. risina. Srečanju na Razklanem hribu Stara tržaška navada je, da gredo na dan sv. Jožeta vsi Jožeti in Jožice, Pepčki in Pepeti, Pepce in Pepine v Ricmanje. Dobri Ricmanjci mi ne bodo zamerili, da sem se letos izneveril tej tradiciji. Mahnil sem jo drugam in ni mi ial, ker sem imel imenitno in zanimivo Srečanje. Povedal bom lepò po vrsti: Odkorakal sem z Opčin proti Pa-dričam. Krasa ne bom opeval; saj se v njih ob nedeljah in praznikih dovolj prepeva. Včasih celò ubrano. Skratka, ko sem se bil naužil kra-škega zraka ter drugih kraških dobrot (beri: pršut) in krasot (beri*, vino) in ko sva se s soncem začela nagibati — sonce k zatonu, jaz f>a na levo, zdaj na desno —„ sem jo udaril (bolj ali manj udarniško) naravnost (bolj ali manj ravno) pro- ti Razklanemu hribu, da se povrnem k svojim tržaškim penatom. Na prevalu, kjer se pot obrača navzdol proti mestu in vidiš ves tržaški zaliv pred seboj kakor na dlani, sem se ustavil, da se napijem te rajske lepote. Pravim «napijem», ker je «pit j.e» od pamtlvekov na tržaškem sporedu za praznovanje sv. Jožefa. Kaj je to?? Po strmi poti navzgor proti meni korakajo štirje bradači oblečeni v dolge, svetle halje; zelene, bele plašče iz kožuhovine; v rokah, visoke nad glavo držijo neke tablice; a na glavah imajo — ni dvoma, ne motim se — krone; prave, pravcate, blesteče, zlate krone. Ali je mogoče še pust? Ne, ne! Na Jožefovo ni bil še nikoli pust. Jaz pa vem, da je danes sv. Jožef. Čutim to v nogah in v glavi! — Ce le nisem preveč te- Viiiali - mi vred resnice in tie§siei meljito slavil svojega patrona?! Drugi vidijo ob takih prilikah bele miške, zelene pajke in podobno no, mene oa strašijo — kralji —. Ves obupan sem se vsedel na rob cesie in se prijel za glavo. Cez nekaj časa sem pogledal. Ni šlo tu za pri-? vid človeka, ki se je s preveliko vnemo posvetil kraškim krasotam (glej zgoraj!), ni šlo za kake bele miške ali zelene pajke, ampak bila je resni« ca: štirje kralji so stali pred meno),-mogočni, z zlatom obšiti. In že edep nagovori: «Oprosti, mož popotni! Ali nas ta pot pripelje v Trebče?». «Da, Veličanstvo. Se kakih 500 korakov naravnost, potem pa na levo». Kaj se bom bal? Kdo pa se še danes boji kakega kralja?! Zato sem vprašal: «Dovolite, Veličanstvo in kraljevski , mož! Kdo pa ste in kaj vas kliče k Trebče?». «Ali ne vidiš znakov, ki jih nosimo v rokah? Ta tu je pikov kralj, ta trefov, ta karov, jaz pa sem srčni kralj. — In po kaj gremo v Trebče. Poslušaj, popotni mož! Malo je danes še kraljev na svetu in zato nas silno zanima, če se kje pojavi kak nov kralj. Slišali smo, da živi v Trebčah neki Kralj, ki je napovedal vojno Dedku Mrazu. Temu novemu kraljevskemu tovarišu, ki je najbrže vreden toliko, leakor mi, namreč kos Pa‘ pirja, se hočemo pokloniti. In r„d bi zvedeli od njega, kdo jc ta Dede Mraz, da se je treba z njim vojskovati. Mi se od nekdaj bojujemo samo proti asom in hočemo dognati, kakšno strašilo je ta Dedek Mraz, da se vemo ravnati». In že so izginili za hribom. Srečn® pot dragi kralji tref in karo, srce ‘n pik! Koliko prijetnih uric sem že doživel z vami, ko sem vas kot «adute» držal v rokah! In pozdravite mi tam v Trebčah tistega Kralja, ki med na*, ml nikoli ne bo — adut! PERCRK / à