181
Dopisi.
Iz Zagreba 26. maja. Ni dolgo, kar so nam „Novice" t černem zarobu naznanile smert nadvojvoda Ivana, in že spet bi trebalo černino obleči. „Nejma ga više" — ta govorica se čuje po Zagrebu, al kaj rečem, po celi troj-edni kraljevini, od ene strani do druge. Pokosila je najme nemila smrtna kosa, kakor so „Novice" tudi že povedale, v noči med 19. in 20. maja našega slavnega bana Jelačica v 58. letu njegove starosti. Kakor da bi bil hud potres Zagreb stresil, tako je ta dogodjaj gradjane zdrmal. Ne da bi Vam ponavljal junačke njegove dela, — vsem so zadostno znane! Ne, da bi Vam kazal, kako je svoj narod ljubil ter ž njim vesele in žalostne dni delil. Ne, da Vam bi pravil, da je bil dika hrvatskega naroda in up celega jugoslovanstva. Ne, da Vam bi kazal, da je on s svojimi deli vpletil ue-venljive lavore v slavo svojega naroda, da je z zlatimi pismeni pisal zgodovino horvatske zemlje! Ne, da Vam bi razlagal, da je ž njim ugasnila zvezda perve vrste na ob-nebji jugoslovanskem. — Jaz samo toliko rečem, da je Hrvatska zgubila ž njim svojega zaštitnika, svojega zagovornika, svojega očeta! Hrabri graničari, „ Jelačica krilo", zgubili ž njim so svojega vojvoda, in to ob času, ko ga jim bi najbolj treba bilo, — književnost hrvatska zgubila je ž njim darežljivega Mecenata! Najlepši dokaz, kako Iskreno in s kako čisto ljubeznijo mu je bil narod udan, je nam kazala neprestana procesija, ki ga je dan na dan, celo iz daljnih krajev, prišla gledat visoko na mrtvačkem odru postlanega. Ob desetih zjutra 26. maja se je njegovo truplo iz Zagreba v Nove dvore odpeljalo, kjer je rodbinska raka. Preden se je truplo vzdignilo, je pred banijo na tergu sv. Marka hrvatska mladež popevala dve pesmi „Suze" in „Plač", kar je vse pričejoče do solz ganilo. Po naznanjenem programu se je sprevod tako lepo vredil in vverstil, da ni moglo lepše biti. Prišlo je bilo tudi 60 serežanov iz banskih krajšničkih polkov k sprevodu; bili so vsi na čilih konjičih v polnem svojem bojnem uresu. Deželne znakove, trobojno bandero in žeslo, sta nosila po starem običaji grof Step. Draškovič in grof K. Erdodv. Počasi je napredoval sprevod skozi mesto proti stolni cerkvi. Vse ulice so bile s černimi banderi obvešene, da je vsakemu srcu zares tesno bilo v persih. Pred stolno cerkvo je bilo, od šest černih konj peljano, truplo od prevzvišenega kardinala in škofa gospod Haulik-a blagoslovljeno. Na krapinskem mostu in v Novih dvorah se je snidilo sila veliko ljudstva, celo iz bližnjega Stajarskega in Krajnskega. Nekoliko prizorov pri vžrtovanji je bojda bilo tako ganljivih, da se je vse jokalo. Neumeilemu banu se bo v Zagrebu na trgu „Jelačiča bana" spomenik postavil. Darovi se že nabirajo. Gotovo je imel tudi med Slovenci pokojnik svoje štovatelje, ki bodo radi svoj oboi v ta namen žrtovali! Lahka mu žemljica in večen spomin!                                                          K. Žavčanin.
Iz Ljubljane 7. junija. V svojem zboru 3. t. m. je ljubljanski mestni  odbor  odločil 4000 fl. n. d.   za napravo
krajnskih prostovoljcov, toda ti dnarji se ne bodo nikakor mestnjanom kot priklada k davkom naložili, ampak s prostovoljnimi darovi domorodcov se bodo poravnali. — Prostovoljce so začeli 6. t. m. v mestni hiši zberati. Oklic Njih ekscelencije, prevzvišenega gosp. poglavarja — tako se je • mogel 6. t. m. slednji prepričati — je serca Krajncov po celi deželi močno unel. Veselje je bilo viditi, kako so ta dan mladenči pa tudi možje vreli v mestno hišo, se v batalijon krajnsko-primorskih strelcov zapisati. Zjutraj ob šestih je že vabila mestna muzika k izberi, ktera se je ob devetih začela in malo čez poldan terpela. 42 čverstih mladenčev in mož iz cele dežele je bilo v tem kratkem času izbranih in poterjenih. Po končani izberi so dobili v mestni hiši dobro kosilo in serce se je vsakemu v persih vzdigovalo, ko se je po kosilu na dvorišču mestne hiše muzika s cesarsko pesmijo oglasila. „Vivat! živio!" je donelo iz ust nadušenih poterjencov, in ko je bila ta končana, so terjali Radeckov marš. Vriskanje in ukanje je odmevalo, ko so zaslišali ta serce povzdigajoči marš. Še več mičnih in okroglih je zaigrala muzika do treh in zdaj so peljali poterjence v kosamo, da so k banderu prisegli. Silno velika množica ljudi, ki je po mostovžih mestne hiše in zunaj pred njo celi čas čakala, jih je spremila v kosamo. Drugi dan, to je, včeraj 7. t. m. je zopet mestna muzika od osmih do devetih vabila pred mestno hišo k vstopu v batalijon prostovoljcov in ob devetih so jih začeli izberati. Do dvanajstih so jih nabrali 36, večidel mladenčev, kteri so pa že v mestni hiši prisegli in vsak po 10 fl. n. dn. prejeli. Potem so dobili kosilo, po kosilu pa so jih peljali z muziko v transport, odkodar grejo danes za svojimi včeranjimi tovarši, kteri so odrinili včeraj, v Gorico. — Za batalijon krajnsko-primorskih prostovoljcov je daroval v Ter s tu žl. gosp. Gutmannsthal 1000 fl., in sicer za Primorce polovico, za Kranjce pa polovico.
Iz Ljubljane. V poslednjem mestnem zboru 3. t. m. je bila tudi rajtenga mestnih dohodkov in stroškov za leto 1858 predložena in poterjena. Dohodki so znesli 85,038 fl. 22y4 kr., stroški pa 71,261 fl. 32V4 kr., ostalo je tedaj v mestni kaši še 13,770 fl. 50 kr. To pač očitno pričuje, da se je z mestnimi dnarji dobro gospodarilo, kar se mora mestni gosposki v veliko hvalo zarajtati.
Iz Ljubljane. Ljubljansko mesto je 12 konj za voja-šino, kolikor jih je imelo odrajtati, po pogodbi ali kontrakta odrajtalo, in za to 488 gold. iz mestne kaše doplačalo. — Mestna gosposka pobera za ranjene vojake darov v dnarjih in obezilih. Doelej je že lepih darov prejela in jih je, kakor se sliši, tudi že poslala, kamor so namenjeni. Tudi v tej reči se razodeva krasno, kako ljubijo Ljubljančanje svojega cesarja in domovino.