Bralke in bralce Štajerskega tednika obveščamo, da bo zaradi praznikov nova številka časopisa izšla v petek, 3. januarja 2020. Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsaktorek do vključno 11. 2. 2020. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. Terme Ptuj t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si ^ H0T£LS & RES0RTS V Štajerski Ptuj, petek, 27. decembra 2019 Letnik LXXII • št. 100 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Podravje • Najbolj drobne osebne želje županij in županov Naj bo najboljše - srečno 2020! Do novega leta nas loči le še nekaj dni in skoraj zagotovo ni človeka - pa tudi ne župana - med nami, ki ne bi imel kakšne večje ali čisto majhne neuresničene želje. Pri tem ne mislimo na tiste zloščene in milijonkrat uporabljene fraze o sreči, zdravju in uspehu. Jasno je, da si to želimo vsi. Župane in županje smo tokrat povprašali po njihovih najdrobnejših osebnih Me&WtsManehi6iinfZs Politika Markovci • O domu upokojencev bo presojal zbor volivcev O Stran 5 Finance Podravje • Najbolj zadolžena občina v Podravju ostaja Podlehnik O Stran 9 Podravje Ormož • Gladko zavrnili povišanje cen vode O Stran 5 Družba Slovenija • Kljub nasprotovanjem še strožji zakon o obveznem cepljenju O Stran 9 Šport v letu 2019 O Strani 16 do 19 Foto: Črtomir Goznik Silvestrska noč • Nazdravili bodo na i B delovnem mestu - VI v če bo čas o Strani 2 in 3 Podeželje • S »čudežno tabletko« do nesmrdeče i gnojevke? o Stran 8 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado - 24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI. 2 Štajerski Aktualno petek • 27. decembra 2019 Podravje • Pot od utrujenosti do izgorelosti je tlakovana z dobrimi nameni Zanemarjanje potrebe po počitku prinaša hude posledice V sodobnem času je družba močno nagnjena k postavljanju norm na vseh področjih in te norme so postavljene bistveno višje, kot so bile v preteklosti. Biti popoln starš, otrok, zaposlen, vodja, poleg tega pa jesti zdravo hrano -jo pridelati doma, imeti svoj lastni konjiček in za povrh biti še športno aktiven... in še bi lahko naštevali. Vsa ta pričakovanja družbe posameznika silijo, da neprestano prestopa čez svoje osebne telesne in psihične meje, kar vodi v izčrpavanje in izgorelost. Znake preutrujenosti lahko hitro prepoznamo, saj človek postaja nerazpoložen, težko se osredotoči, pogosto je neroden in preprosto dovzeten za različne prehlade in viruse. Nenehno zanemarjanje potrebe po počitku in razbremenitvi pa posameznika peljejo do nevarne točke, izgorelosti. Ko ta nastopi, zgolj počitek več ne pomaga, saj je ravnovesje človeka povsem porušeno. Potrebna je strokovna pomoč. Miloš Židanik, v. d. direktorja psihiatrične bolnišnice Ormož, je povedal: „Osebe se po pomoč najpogosteje obrnejo takrat, ko svojega dela ne zmorejo več. Brez energije, volje, v strahu pred izgubo službe, polni občutkov krivde, sramu, občutkov manjvrednosti in s slabo samopodobo. Depresivni in prestrašeni." Številke so v porastu, odkar smo vstopili v kapitalizem „Mislim, da so številke v porastu, odkar smo zabredli v kapitalizem, ki ga ne zanima človek, temveč samo čim višji zaslužek v čim krajšem času. Delavec je postal zamenljiv strošek. Pomembno je samo, koliko je proizvedel ta mesec in ne, koliko je zmogel zadnjih 30 let. Težko je. Pričakovanja so, da smo vsi popolni. Storilnostno naravnani, sposobni, bistri, ustvarjalni, hkrati pa vedno dobre volje. Takšna družbena klima prav vodi v izgorelost. Vodi tudi v to, da delavci znake izgorevanja skrivajo, ker se bojijo izgube službe. Skrivajo jih tudi pred sabo. Nujno je, da si dovolimo biti nepopolni, da si dovolimo čutiti psihično stisko in da se znamo tudi ustaviti in odpočiti. Sicer bomo potrebovali močnejši notranji pritisk, depresijo in strah, da ne bomo mogli več funkcionirati. Potem pa se bomo morali ustaviti, ker ne bo več šlo naprej. Pomembno je torej, da se zavedamo svojih meja, svojih zmožnosti. Ter da se pri njih ustavimo. Je pa dobro pri tem imeti nekoga ob sebi, ki nam to dovoli. Če že ne drugega, pa vsaj psihiatra,"-nadaljuje Židanik. Izgorelost ne izbira po starosti in spolu ali poklicu Po Židanikovih besedah lahko iz-gorelost prizadene vsakogar: „Sindrom izgorelosti ne izbira ne med spolom, starostjo ali poklicno skupino. So pa nekateri posamezniki v osebnostnem smislu nagnjeni k izgorevanju. Po eni strani so to ljudje, ki ne znajo reči ne, na drugi strani pa so to tisti, ki so pri svojem delu zelo natančni in perfekcioni-stični." Za okrevanje je torej nujno, da se posameznik spočije. Bistveno pa je, da spremeni vzorce delovanja in se tako pred ponovno izgo-relostjo zaščiti. Tukaj nastopijo različne možnosti, ki jih posameznik na poti ozdravljenja lahko ubere. Židanik jih je nekaj predstavil: „Nekateri se odločijo samo za ambulantno psihiatrično obravnavo, kjer jim lahko pomagam predvsem s pomočjo zdravil, antidepresivov. Foto: Zarja/Shutterstock Foto: Zarja/Shutterstock Druga možnost je psihoterapija, ko ljudje vstopijo v terapevtski prostor, v katerem ozaveščajo svoje čustvene in vedenjske vzorce. Na voljo imamo skupinsko in individualne, tudi partnerske terapije, glasbeno in likovno terapijo, ljudje se učijo tehnik sproščanja. V našo Dnevno bolnišnico pa prihajajo ljudje ob dopoldnevih, in namesto da bi šli v službo, vstopajo v naše terapevtske programe, popoldan pa se vrnejo domov k družini." Na uspešnost terapije vpliva mnogo dejavnikov. Židanik je izpostavil predvsem ljubeč, spoštljiv, stabilen in stalen partnerski odnos. Ta naj bi bil ključen, da posameznik lažje prenaša pritiske. Okrevanje je odvisno od vsakega posameznika „Odvisno je od tega, koliko ima tak posameznik občutek, da ima možnost vplivanja na svet okoli sebe, in koliko ima dovoljenja za ranljivost in občutljivost. Odvisno je od njegovih kapacitet in zmožnosti za spremembo. Prej samozavesten in močan, sedaj brezposeln moški, star 56 let, s poklicno SŠ in težavami v hrbtenici, zaradi katerih ne sme dvigovati bremen, težjih od 10 kg, ki je v veliki finančni stiski, socialno izoliran in s hudimi občutki manjvrednosti, obsojen na prejemanje socialne pomoči -kakšne so njegove zmožnosti za spremembo, glede na to, da je večina njegovih težav zunaj njegove zmožnosti vplivanja? Čas okrevanja je pri vsakem posamezniku različen. Včasih pomaga že en pogovor, včasih nekajmesečna obravnava, se pa zgodi, da smo kdaj tudi nemočni. Prepogosto sklepamo preveč po sebi in včasih ljudem, ki so k nam prišli po pomoč, postavljamo previsoke terapevtske cilje. Včasih so za nas majhni premiki za posameznika veliki koraki. Vsak sam je tisti, ki daje pomen in smisel svojemu življenju in to je tudi tisto edino, kar šteje." Karmen Grnjak Podravje • Kako bo tistim, ki bodo najdaljšo noč v letu Nazdravili bodo na Prehod iz starega v novo leto večina obeleži v krogu domačih, s delovnem mestu. Med njimi so tudi policisti, zdravniki, delavci v Sekunde do polnoči bo na silve-strovo na delovnem mestu odšteval pomočnik komandirja Policijske postaje Ptuj Boštjan Koletnik. O delu na najdaljšo noč v letu je dejal, da se to prav v ničemer ne razlikuje od drugih delovnih dni in noči, saj so policisti vsak dan pri-morani izvajati z zakonom določene naloge. »Razlika je le v tem, da v tej silvestrski noči dela še nekoliko več policistov, saj so na prelomno noč v letu večja javna praznovanja s prireditvami na prostem, kar pomeni, da še intenzivneje izvajamo svoje primarne naloge,« je povedal Koletnik. Ob tem pa se spominja anekdote izpred 20 let. »Šlo je za neumno in razposajeno dejanje mladeniča, ki si je na krmilo kolesa in na prtljažnik privezal škatlo z ognjemetom. Ognjemet ga je seveda med vožnjo s kolesom zaslepil in je padel. Šlo je res za praznično in neumno dejanje, ki pa se je k sreči končalo le z lažjimi poškodbami.« In kaj si pomočnik komandirja Policijske postaje Ptuj želi v novem letu? »Da bi bile varnostne razmere stabilne, da bi bili ljudje bolj strpni in da bi bilo čim manj konfliktov. Moja osebna želja pa je, da bi se vreme ravnalo glede na letni čas, torej da bi mi omogočalo več obiskov gora in vožnje z gorskim kolesom, ter pozimi več snega, saj sem navdušen turni smučar. Glede na vremenske napovedi pa se vreme ne ozira na moje želje.« V Zdravstvenem domu zaradi obilice dela pozabili na polnoč Da je delo na silvestrovo podobno drugim delovnikom, je dejala tudi Nina Čuš iz ZD Ptuj. »Kot velja za vse druge dni, tudi na ta večer strokovno in ustrezno pomagamo Pomočnik komandirja Policijske postaje Ptuj Boštjan Koletnik obolelim. Je pa vzdušje na delovnem mestu nekoliko drugačno, po eni strani bolj ,svečano', saj, če le čas in delo dopuščata, imamo skupno večerjo. Obenem pa je vsak pri sebi nekoliko otožen, ker ne more teh prazničnih trenutkov preživljati v krogu svoje družine.« Dela je tudi na to posebno noč v letu obilo. Tako se je Čuševi med drugim dogodilo, da je s sodelavci zaradi obilice dela komaj krepko proti jutru ugotovila, da je že vstopila v novo leto. Sicer pa si v novem letu želi čim več zdravja, »sproščenega časa v krogu svoje družine in prijateljev ter še naprej dobrih odnosov s sodelavci«. Bolnišnica: »Vsako dežurstvo na prazničen dan je anekdota zase« 24 ur na dan, vse dni v letu, so ljudem na voljo tudi v Bolnišnici Ptuj. Letos bo najdaljšo noč v letu na delovnem mestu preživel kirurg Foto: Mojca Vtič mr Talumovec Srečko Vidovič, zaposlen v PE Livarna Skender Veliu, ki je o delu v tej posebni noči povedal: »Tudi na ta prazničen dan je treba poskrbeti za vse paciente, ki pridejo k nam s svojimi zdravstvenimi težavami. Dežurstvo se začne kakšno uro prej, da se lahko kolegi, ki niso dežurni, v miru pripravijo na praznovanje najdaljše noči. Druga razlika, ki jo opažam, je, da so sodelavci, ki ostanejo v službi, dobre volje in nasmejani, kar se zagotovo odraža tudi pri oskrbi pacientov. Delovni proces pa poteka tekoče.« In kot je dejal, ure do polnoči hitro minejo, saj je večinoma število pacientov precejšnje. »Ob polnoči se vsi zberemo v naši raportni sobi in nazdravimo,-seveda če delovne razmere to dovoljujejo.« Dodal je, da je vsako dežurstvo na prazničen dan anekdota zase. »Poleg poškodb s piro- petek • 27. decembra 2019 Aktualno Štajerski 3 preživeli na delovnem mestu delovnem mestu - če bodo sploh imeli čas prijatelji, v toplem zavetju doma ali nekje na prostem. Možnosti in priložnosti je neskončno. Nekateri pa bodo novo leto pričakali na proizvodnji, zaposleni v domovih za upokojence, zaporih in še kje. tehničnimi izdelki, ko so najpogosteje poškodovani otroci in jih je najtežje oskrbovati, se zgodijo tudi hujše prometne nesreče, kot je bila v mojem zadnjem novoletnem dežurstvu. Mlada ponesrečenka je imela hudo poškodbo jeter in le zbranost celotnega tima je preprečila najhujše,« je dejal. Zato ptujski kirurg sporoča: »Naj bo leto 2020 polno zdravja za vse!« Regijski center: "Na novo leto najraje zagorijo ciprese" Ves čas mora biti ljudem v stiski na voljo tudi številka 112 in s tem zaposleni v regijskem centru za obveščanje Ptuj. Kljub temu da delajo petke in svetke, se delo v noči, ko se obrne leto, razlikuje od rudili kakovostno opraviti svoje delo.« Talum: »Še bolj se zaveš ločenosti od družine in prijateljev« Čeprav se v večini tovarn delo čez novoletne praznike ustavi, tega zaradi proizvodnega procesa pridelave aluminija ne morejo storiti v kidričevskem Talumu. Med talumovci, ki bodo novo leto dočakali v službi, je letos tudi Srečko Vidovič, zaposlen v PE Livarna. »To noč je delo nekoliko drugačno kot sicer v nočni izmeni, saj se bolj zavedaš ločenosti od svoje družine in prijateljev v trenutkih, ki jih običajno vsi drugi preživijo skupaj. Sicer pa se v okviru delovnega procesa zgodaj zvečer v elektroliznih ce- Foto: Nina Cuš Ekipa iz ZD Ptuj razumevanje v družini in s prijatelji. »Želim si tudi, da se napovedi nove gospodarske krize ne bi uresničile oz. bi ta manj prizadela tako naše podjetje kot družbo nasploh,« je še dodal talumovec Srečko Vidovič. Dom upokojencev: Brez Silvestrskega poljuba ni novega leta Ne v domači, temveč v družbi starostnikov in sodelavcev bodo novoletni dan dočakali tudi zaposleni v Domu upokojencev Ptuj. »Samo delo se v osnovi ne razlikuje od preostalih dni, nam pa je omo- Foto: Črtomir Goznik Kirurg v Bolnišnici Ptuj Skender Veliu ostalih nočnih izmen, je dejal vodja ptujskega centra Armin Selak. »Do polnoči se praviloma kaj dosti ne dogaja, po polnoči pa se začne.« Najprej si po radijskih postajah in telefonu voščijo s službami za zaščito in reševanje, gasilci, reševalci, policisti, sodelavci, občani, a to je lepši del praznika. »Žal sprejemamo tudi klice o poškodbi občanov zaradi petard, opitosti, velikokrat raketa povzroči požar v naravi. Slednje imajo resnično rade ciprese, kar ima navadno za posledico intervencijo.« In kaj si želi vodja ptujskega centra za obveščanje v letu 2020? Pričakovano - čim manj elementarnih in drugih nesreč. »Da bi bili občani zdravi in bi potrebovali čim manj zdravstvenih uslug, če pa do nepredvidenih dogodkov pride, se bomo po najboljših močeh pot- licah počrpa aluminij, opravijo se analize, prepeljemo ga v Livarno in načrpamo v livarske peči. Po polnoči pa se tisti, ki smo v službi, obiščemo in voščimo.« Delo na silvestrovo je zagotovo poseben doživljaj, še toliko bolj, če zapade veliko snega. »Eno bolj zabavnih doživetij dela na najdaljšo noč sega že precej v preteklost, ko smo bili navajeni še večjih količin snega. Zgodilo se nam je, da je ponoči zapadlo tako veliko snega, da smo zjutraj sodelavci na parkirišču iskali svoja vozila. Ker nisi točno vedel, kateri zasnežen avtomobil je tvoj, si očistil sodelav-čevega, kar je poskrbelo za veliko smeha in dobre volje že navsezgodaj zjutraj.« Veliko dobre volje, smeha si zagotovo želi tudi v letu 2020. Ob tem pa so med željami seveda tudi zdravje, zadovoljstvo, Foto: Črtomir Goznik Janja Donaj in Janja Pongračič iz Doma upokojencev Ptuj gočenega več druženja s stanovalci, česar so ti resnično veseli. Prehod iz starega v novo leto namreč obeležimo v jedilnicah po oddelkih, klepetamo, se družino - nam je resnično prijetno. Ob polnoči nazdravimo, seveda zaplešemo in zapojemo ob Silvestrskem poljubu Alfija Nipiča, nato pa stanovalce pospremimo v sobe in pripravimo na spanje,« sta delo opisali Janja Donaj in Janja Pongračič, ki bosta odštevali zadnje sekunde leta 2019 v Domu upokojencev Ptuj. Priznali sta, da kljub veseli družbi pogrešata domače, a se zavedata, da narava dela zahteva njuno prisotnost. Sicer pa si v prihodnjem letu želita medsebojno spoštovanje in zelo dobro razumevanje ter seveda veliko sreče, zdravja, ki je naše največje bogastvo, sta poudarili. Mojca Vtič 4 Štajerski Podravje petek • 27. decembra 2019 Hajdina • Decembrsko dogajanje Hajdinčani so se decembra dobro naužili Praznično prednovoletno vzdušje je Hajdinčanom pričarala množica prireditev za vse generacije. Veliko so peli, se družili, čakali obiske dobrih mož in uživali v skupnih trenutkih, polnih decembrskih radosti. Foto: CG Otroci so se prihoda Božička, ki se je pripeljal s kočijo, zelo razveselili. Decembrsko vzdušje posebej praznično naredijo adventni venčki. Za njihovo izdelavo so na Hajdini poskrbeli že konec prejšnjega meseca. V Slovenji vasi so organizirali delavnico izdelave adventnih venčk-ov za vse generacije. Sočasno so pred gasilskim domom postavili tudi božično-novoletno drevo in ga tudi okrasili. 1. decembra so izpeljali druženje in slavnostni prižig lučk na skupnem božično-novoletnem drevesu. V vaškem središču so se družili tudi vse druge decembrske sobote. Tudi v torek, 24. decembra, so po polnočni sv. maši, ki je potekala v kapeli v Slovenji vasi, pripravili pogostitev in skupno druženje. Za organizacijo so bili zadolženi vaški odbor, Prostovoljno gasilsko društvo, Športno društvo in ribiško društvo Obkanalski krivolovci Slovenja. Srečanje krajanov je pripravil tudi vaški odbor Zg. Hajdina, in sicer v petek, 20. decembra. Vsa druženja Hajdinčanov pa je spremljala glasba. Prav poseben dogodek je bil izpeljan v sredo, 18. decembra, ko so v župnijski cerkvi gostili klapo Angeluš. Adventni koncert klape iz Cestice je cerkev svetega Martina dodobra napolnil. Decembrsko dogajanje je z glasbo popestril tudi Moški pevski zbor PGD Hajdoše, ki je pripravil tradicionalni decembrski kulturni večer, posvečen spominu na prvega zborovodja Valentina Žumra. Brez petja in veselja pa ni šlo niti ob prihodu Božička na Hajdino. Še posebej so se razveselili ga otroci. Obiskal jih je 18. decembra na trgu pred PSC Hajdina. Darila je prinesel za otroke, stare od 1 do vključno 6 let. Dzenana Kmetec Cirkulane • Občinski svet Imenovanje podžupanje Županja občine Cirkulane Antonija Žumbar je občinske svetnike na decembrski seji obvestila, da bo funkcijo podžupanje od 1. januarja 2020 opravljala Danica Ranfl. Zadolžena bo predvsem za delo, povezano z obnovo in razvojem gradu Borl. »Na tem področju nas čaka veliko dela. Upamo in pričakujemo, da bi bil grad kmalu odprt. Glede na napovedi o nadaljevanju obnove bo imela lokalna skupnost s projektom kar nekaj dela. Zadnje arheološke raziskave so pokazale, da je Borl prava arheološka zakladnica. Nadejamo se tudi sodelovanja s prirodoslovnim muzejem. Po najboljši moči si bomo prizadevali, da bo grad zaživel,« je ob imenovanju podžupanje dejala Žumbarjeva. Nova podžupanja Danica Ranfl se je županji zahvalila za zaupanje. Dejala je, da se zaveda, da delo ne bo lahko, nadeja se dobrega sodelovanja z vsemi deležniki v lokalni skupnosti, od občinske uprave, svetnikov, predstavnikov društev in drugih. »Če se bo grad res odprl, bo to velik uspeh. Zato moramo k temu stremeti tudi sami. Delo podžupanje se bom trudila opravljati dobro.« Podžupanja Danica Ranfl ima na področju ekonomije in lokalne samouprave precej izkušenj. V skupni občini Go-rišnica je bila po en mandat občinska svetnica in predsednica nadzornega odbora, v občini Cirkulane je občinska svetnica drugi mandat. Je diplomirana ekonomistka, v pokoju, njena poklicna pot je bila vseskozi povezana z ekonomijo. Zaposlena je bila na finančnem oddelku Mercatorja, potem je v Mlekarni skrbela za komercialo, nazadnje je bila zaposlena v bančnem sektorju. MZ Foto: MZ Županja Antonija Žumbar si je za po-džupanjo izbrala Danico Ranfl. Ormož • Glasbena šola Ormož praznuje 60 let Nadaljujejo glasbeno tradicijo Na Glasbeni šoli Ormož letos praznujejo 60-letnico delovanja ustanove. Pomembno leto bodo zadnjo decembrsko soboto obeležili s sicer tradicionalnim novoletnim koncertom Pihalnega orkestra Glasbene šole Ormož, ki bo posvečen častitljivi obletnici Na koncertu bodo predstavili ustvajjalnost tako bivših kot sedanjih učencev. Konec decembra leta 1959 je bila na pobudo Delavsko-pros-vetnega društva Svoboda Ormož ustanovljena Nižja glasbena šola Ormož. Glavni zagovornik ustanovitve je bil Alojz Holc, tedanji direktor Zarja Ormož. Za pomembno letnico v bogati zgodovini glasbene šole velja tudi leto 1971, ko je skupščina občine Ormož sprejela odločbo, s katero je dotedanja Nižja glasbena šola postala Glasbena šola Ormož, na kratko strne sedanja ravnateljica GŠ Ormož Tatjana Petek, kjer spoštljivo in odgovorno nadaljujejo glasbeno tradicijo na Ormoškem. Središče kulturnega dogajanja Glasbena šola ima bogato ponudbo inštrumentalnih področjih, petja, baleta in pripadajočih orkestrov, pevskega zbora, komornih skupin in mažoretne skupine. Izvajajo tudi program predšolske glasbene vzgoje in glasbeno pripravnico. Pouk poteka v obnovljeni grajski pristavi ter v prostorih osnovnih šol Središče ob Dravi, Velika Nedelja, Sveti Tomaž, Ivanjkovci in Miklavž pri Ormožu: »Glasbena šola je bila vseskozi in je še zmeraj, po tolikih letih, središče kulturnega dogajanja v naši okolici in upam, da bo tako ostalo. Za to gre zahvala tistim, ki so podpirali takšno izobraževanje in razumeli pomen glasbene šole v kraju. Učitelji so znali učencem privzgojiti pravi odnos do glasbe, do vztrajnosti, odločnosti, trme in še bi lahko naštevala. Prav zaradi tega smo šola kot taka vseskozi vključeni v dogajanje v domačem okolju. Skoraj ni dogodka, kjer ne bi bili zraven. In prav je tako. Glasba je nekaj, kar nas združuje, vzbuja prijetne in včasih tudi manj prijetne občutke.« Šolo danes obiskuje 272 otrok. Povpraševanje po glasbenem izobraževanju pa je na Ormoškem vsako leto večje kot število učencev, ki jih lahko šola sprejme. »V začetku delovanja glasbene šole je bil cilj izobraževanja v glasbeni šoli nuditi učencem možnost glasbene izobrazbe do stopnje dobrega amaterja, usposabljati učence za sodelovanje v raznih komornih in orkestralnih skupinah ter skrbeti za dvig ljudskoprosvetnega društva. Vidno nadarjenim učencem je glasbena šola že v začetku Foto: Arhiv GS Ormož dala tudi osnovo za nadaljnje glasbeno izobraževanje. Tudi danes se trudimo, da bi našim učencem privzgojili pripadnost, odgovornost kulturnemu življenju v domačem okolju. Trudimo se delovati kot dobro uglašeni orkester. Verjamem in želim si, da bi s takšnim odnosom znali dobro prenesti vse dobro, kar je povezano z glasbo, na mlajši rod in da bodo tudi čez leta ponosni tisti, ki bodo brskali zgodovino za nami,« je še dodala Petkova. Monika Horvat Juršinci • Županov sprejem za mamice z novorojenčki Rekordno število rojstev Na občini Juršinci že več kot dve desetletji, in sicer dvakrat letno, pripravijo srečanje za novorojene otroke in njihove starše. m Foto: SD V drugi polovici leta se je u Juršincih 16 mamicam rodilo kar 18 otrok. »Otroci pomenijo življenje in so simbol družine, ki je temelj vsake družbe, česar se še posebej zavedamo v teh prazničnih dneh. Tokrat sem zlasti vesel, saj imamo v drugi polovici leta 16 mamic in 18 otrok, kar pomeni, da sta med njimi kar dva para dvojčkov. Glede natalitete se lahko letos pohvalimo z rekordnim letom, saj se je pri nas rodilo kar 36 otrok, kot slišim, pa do konca leta pričakujemo še tri. Številke nam dobro kažejo, saj smo imeli v letu 2018 16 rojstev, kar je več kot pol manj kot v letu 2019,« je bil ponosen juršinski župan. Župan je postregel še z nekaj statističnimi podatki, in sicer, da je bilo v vrtcu pred dobrega četrt stoletja, ko je nastala občina Juršinci, 13 otrok, danes pa jih je v šestih oddelkih že 110, osnovno šolo je takrat obiskovalo 170 učencev, danes pa jih je 253. »Tako visok porast števila otrok ni tako zelo običajen za podeželske občine, čeprav drži, da smo v Slovenskih goricah lahko kar zadovoljni. Zaradi tega pa nas v bližnji prihodnosti čakajo 'sladki problemi' oziroma nove investicije v povečanje tako vrtca kot šole.« V spomin na srečanje so novorojenčki dobili knjigo, za rojstvo otroka občina staršem prispeva 150 evrov, župan pa jim je ob koncu zaželel vse dobro v upanju, da se v kratkem znova srečajo z novim malčkom. SD Ptuj • Luč miru iz Betlehema Ne boj se goreti! Pred 28 leti je bila v Slovenijo prvič prinesena Luč miru iz Betlehema. Letošnja poslanica je namenjena širjenju svetlobe in ljubezni. Plamen Luči miru iz Betlehema so v Slovenijo prvič prinesli člani Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS.) Vse od takrat jo malo pred božičem skavti raznašajo po vsej Sloveniji, ptujski županji Nuški Gajšek so jo predali v mo, da lahko vidimo stvari in ljudi v pravi, polni podobi - brez nje jih lahko spoznavamo le delno, na pol. Na podoben način v odnosih deluje ljubezen: daje tisto svetlobo, ki je potrebna, da v bližnjem ne vidimo več nasprotnika, temveč prepoznamo brata oziroma sestro," pravijo letošnji prenašalci luči. Dzenana Kmetec sredo, 18. decembra. Letošnje geslo je Ne boj se goreti! "Poslanica govori o našem poslanstvu širjenja svetlobe in ljubezni, ki sta rešitev za vsakega človeka, ne glede na strah, ki je prisoten v nas. Svetlobo (Luči miru iz Betlehema) potrebuje- Foto: DK petek • 27. decembra 2019 Politika Štajerski S Markovci • Dvoboj s pričakovanim zmagovalcem O domu upokojencev bo presojal zbor volilvecv Še pred božičnimi prazniki seje v markovški sejni sobi odvil tretji obračun med večinsko opozicijo in koalicijo z županom na čelu. Predmet decembrskega duela je bil tudi tokrat dom upokojencev, premoč opozicije pa se je po več kot enourni debati jasno pokazala ob glasovanju, ko so podrobni prostorski načrt in s tem dom upokojencev v Markovcih na lokaciji južno od šole zavrnili s tesnim, a pričakovanim izidom 6 proti, 5 za. Tokratni spektakel je odprl župan s 40-minutnim nagovorom svetnikom. Župan obdolžil opozicijo širjenja lažnih informacij Dejal je, da razume, da se svetniki ne morejo povsem strinjati z županom. »To je prav, tudi jaz sem bil svetnik. A ne razumem kljubovanja, širjenja informacij, ki so privlečene za lase, to je politkarsko delovanje. Geslo enega od vas, ki je kandidiral za župana in ki je imel v programu dom upokojencev, je bilo bližje občanom, torej delujte tvorno, v dobro občanov.« Gabrovec je namreč prepričan, da je dom upokojencev zgolj pozitiven projekt za njihovo občino. Meni, da izgradnja doma zagotavlja nova delovna mesta, nagovarja problem pomanjkanja postelj ter omogoča domačinom, da starost doživijo in preživijo v domačem kraju. Župan je še dodal, da ljudje domove za starejše tudi zaradi vse hitrejšega staranja prebivalstva krvavo potrebujejo, vendar jih država ne gradi. »Država je zgradila dva doma pred 15 leti, za prihodnji dve leti ima v proračunu predvidenih 10 milijonov evrov, vemo pa, da bo zgolj dom v Žabjaku stal 14 milijonov evrov.« Foto: Črtomir Goznik Glede lokacije v Markovcih pa je še povedal, da je občina pridobila tudi mnenje kmetijskega ministrstva, iz katerega je razbrati, da na ministrstvu zagovarjajo obstoječo lokacijo. »OPPN je osnova za nadaljevanje s postopkom, za vse ostale stvari pa bo tako odločal občinski svet. Ne vidim razloga, da ste proti,« meni Gabrovec. Opozicija dvomi o županovih namenih Protinapad je začel Uroš Mohorko Meglič. »Žalostno je, da veste enako kot mi, svetniki. Številna vprašanja so še vedno odprta - kaj, kje, kdo, zakaj, kako daleč. Vemo, da svetniki nimamo vedno prav. Bojimo se, da v tem primeru tudi vi ne postopate prav. Zakaj enostavno ne poveste približne višine oskrbnine občanom, približnega zneske investicije. Poudarjamo, da smo za gradnjo. Vendar se še niti enkrat nismo skupaj usedli in dorekli, kako bi občina čim bolj ugodno prišla skozi. Vemo pa, da bo tisti, ki bo vložil v dom, želel svoj vložek nazaj. Kdo ga bo povrnil? Oskrbovanci. Poslušamo zgodbo brez dna, brez argumentov. Če so, nam jih dajte.« Župan je odgovoril: »Enako vem kot vi, ker ne morem več vedeti, ker ne dovolite. Trmasto zavračate OPPN in tako ne moremo niti pridobiti projektantske ocene, zato tudi ne moremo povedati cene.« Glede informiranosti pa je še dodal: »Sicer pa je kdo od vas mene poklical in prosil za dodatno obrazložitev?« Opozicijski svetnik Gregor Zmazek je odvrnil, da bi lahko tudi župan pristopil do svetnikov in jim obrazložil investicijo. Kaj je v ozadju Dvoboj se je, kot omenjeno, končal po napovedih. S tesno, a pričakovano zmago opozicije. Je za tokratni poraz župana, ki še ne namerava odnehati, kriva tudi taktika pristopa ali neodobravanje, da bi se pod največji projekt v zgodovini občine podpisal ravno Gabrovec? Je v igri druga lokacija, drugi interesi? Opozicija pravi, da jih skrbita le cena in transparentnost izvedene investicije. Svoje bodo na koncu povedali občani, ki jih župan namerava sklicati na volilni zbor. Mojca Vtič Zemljišče, ki se trenutno uporablja še v kmetijske namene in kjer naj bi stal dom upokojencev, je bilo kupljeno s soglasjem tudi opozicijskih svetnikov za 350.000 evrov. Naslednji korak po redosleduje sprejetje občinskega podrobnega prostorskega načrta. Šele s tem dokumentom se lahko oblikuje cena investicije. Ormož • Plan ormoške komunale gladko zavrnili Večina svetnikov proti podražitvi pitne vode Položnice za pitno vodo s prvim januarjem v občini Ormož očitno še ne bodo višje. Večina svetnikov namreč na zadnji seji svojih rok za podražitev, ki bi bila predvsem na račun vgrajevanja digitalnih števcev, niso dvignili. Z leve: predstavniki Komunalnega podjetja Ormož Matjaž Veršič, Bogdana Kolbl in Ludvik Hriberšek Medtem ko so po dokaj burni razpravi ormoški svetniki dvignili roke za podražitev odpadkov, se s podražitvijo pitne vode niso strinjali. Predlog je predvideval zvišanje položnice z okoli 14,4 evra mesečno pri porabi 12 kubikov vode na gospodinjstvo na 16,2 evra (ob 12,7 % subvenciji omrežnine). Višja cena zlasti na račun digitalnih števcev Matjaž Veršič iz Komunalnega podjetja Ormož je pojasnjeval dvig cene predvsem na račun višje omrežnine, ki je še zlasti posledica načrtovane digitalizacije sistema za daljinsko odčitavanje števcev. S tem bi na sistemu poskušali zmanjšati vodne izgube, uporabniki pa bi mesečno plačevali vodo po dejanski porabi. A svetnikov ni prepričal. »Gre za skrb vzbujajočo visoko podražitev, približno 18 %. Kje lahko to danes upravičimo? Mislim, da takšne cene ne moremo potrditi. Digitalno odčitavanje pomeni manj zaposlitev in manjši strošek za izvajalca. Posledično bi pričakoval, da rast cene ne bo tako visoka. Predlagam, da prevetrimo, ali je res potrebna takšna višina ...,« je bil glasen svetnik Slavko Kosi, ki je še tako kot nekateri drugi svetniki opozoril, da bi gradivo - poročilo skupaj z elaboratom - morali obravnavati že prej in ne tik pred zdajci. Veršič je na drugi strani odgovoril, da se cena vodarine povi- šuje za okrog 5,7 %, omrežnina pa za 25,7 %, kar pri skupni ceni pri najmanjši porabi (4 m3) res nanese okoli 18-odstotni dvig, medtem ko je procentualni dvig pri višji porabi manjši. Opozoril je še na rast neposrednih stroškov, na katere nimajo vpliva. Poleg višjih stroškov dela zaradi dviga plač bo tudi višja cena električne energije, dražijo se materiali. Z argumenti se ni strinjal Kosi: »Ne morem sprejemati logike, da bi se vsako leto šli samo zviševanja cen. Ljudje nimajo denarja, ne moremo si privoščiti takšnih podražitev. Pa boste odčitavali števce ročno še naprej!« Da gre za nesprejemljivo podražitev in nepotrebno digitalizacijo z elektronskimi števci, je pristavil tudi svetnik Danilo Kosi. Svetniki so, presenetljivo, s petimi glasovi za in desetimi proti po burni debati zavrnili predlagani dvig cene. Najprej za digitalizacijo, sedaj proti Da so prav svetniki dali signal za digitalne števce, sedaj pa to zavrnili, je izid glasovanja pokomentiral župan Danijel Vrbnjak ter na očitke svetnikov o (pre)pozni obravnavi elaborata na občinskem svetu še odvrnil, da so na to temo pogovori tekli že od septembra naprej. Ob tem je svetnikom še zabrusil, da so na številnih usklajevalnih sestankih glasovali povsem drugače. Kar se tiče predlaganih cen pitne vode, pa je poudaril, da če občine ne bi vložile več kot 100.000 evrov v črpališče Otok, s čimer so optimizirali sistem, bi bila cena vodarine še višja. Kljub neinvestiranju v števce višja omrežnina V zvezi z nadaljnjimi postopki je bilo slišati, da bo treba preučiti koncesijsko pogodbo, saj sta os- tali dve občini - tako Sveti Tomaž kot Središče ob Dravi - nove cene že potrdili. Po novem letu bo župan svetnikom na mizo znova dal predlog, ki tako ne bo vključeval vgrajevanja digitalnih števcev. V tem primeru bi se cena omrežnine bojda povišala za okoli 28 centov. Sklepati je, da bo podoben scenarij tudi na sosednjih občinskih svetih Monika Horvat m 1 S m vi H \\ *tii A' * Kateri stroški sodijo na ramena občanov? Cena ravnanja z odpadki se bo z novim letom za gospodinjstvo s 120-litrsko posodo mešanih komunalnih odpadkov povišala s sedanjih 9,50 evra na 9,65 evra, za biološke odpadke pa se cena 120-litrskega zabojnika znižuje s 6,18 evra na 5,98 evra. Medtem ko se cena odvajanja in čiščenja odpadnih voda po zaslugi višje subvencije občine za uporabnike bistveno ne spremeni. Svetniki pa so pri odpadkih znova pogreli debato o predlaganem čipiranju zabojnikov, kije sicer stalna tema ormoških sej. To bi po njihovem pomenilo pravičnejši sistem plačevanja ravnanja z odpadki, saj bi se plačevali zgolj dejansko ustvarjeni odpadki po posameznih gospodinjstvih. Po besedah Ludvika Hriberška iz KPO bi uvedba čipirnega sistema na okoli 12.500 zabojnikih v vseh treh občinah stala 80.000 evrov, kar bi se odrazilo v približno 15 % dvigu cene na položnicah. Svetnik Slavko Kosi pa je bil mnenja, da ta strošek nikakor ne sodi na ramena uporabnikov. »Ne vem, kako pričakujete, da bomo uporabniki vlagali v sredstva, ki so v lasti podjetja?! Na to ne pristajamo! To je skregano z logiko, če je zabojnik vaša last,« je dejal in še dodal: »Sem proti dvigu cene, ne morete me prepričati. Glede na to, da bo v sistem ravnanja z odpadki vključenih okoli 500 novih uporabnikov, ki doslej niso plačevali, pa bi pričakoval, da bi se cena znižala, ne zvišala! Tu logika odpove.« Cena vode v občini Ormož do nadaljnjega ostaja enaka kot doslej. Foto: MH Foto: MH 6 Štajerski V središču torek • 24. decembra 2019 Spodnje Podravje • Najbolj drobne osebne in največje poklicne želje župani] in županov spodnjepodravs Od izgube kakšnega kilograma do ig bazena, potapljanja, safarija v Južni Do novega leta nas loči le še nekaj dni in skoraj zagotovo ni človeka - pa tudi ne župana - med nami, ki ne bi imel kakšne ve^ in uspehu. Jasno je, da si to želimo vsi. Župane in županje smo tokrat povprašali po njihovih najdrobnejših osebnih željah, V. • V 1 V. 1 . V Vi. . .1 ..IV. • , f 1, 1 .11.. 1 . . 1. 1 možje in žene obcrn, so nam zaupali se želje, povezane z njihovimi občinami. Medtem ko pri slednjih niso imeli prav noben izognili, drugi so jih pogumno priznali. In treba je reči, da so te osebne želje prav zanimive... Antonija Žumbar (Cirkulane) »Vse moje življenje sem bila skromna, zato posebnih želja, vezanih na materialne dobrine, nimam. Bi se pa želela potapljati tam, kjer je bogato morsko življenje (koralni otoki). Kot županja pa si želim, da bi se v letu 2020 odprla vrata gradu Borl za javnost ter bi izvedli vse tiste projekte, ki pomenijo izboljšanje kakovosti življenja za občane Cirkulan.« Danijel Vrbnjak (Ormož) »Osebna želja je, da bi čas z družino izkoristili za polno skupnih užitkov. Med ostalimi željami so še dokončanje del na hiši, izguba kakšnega kilograma, več aktivno preživetega časa. Dolgo že razmišljam o ureditvi manjše zunanje kuhinje in morda bo to prineslo prav leto 2020. Moja največja želja kot župana pa je, da uredimo prepotrebne pogoje za privabljanje investitorjev in zagotovimo dodatna delovna mesta. Želim, da postanemo še bolj prepoznavna turistična destinacija, ki se bo razvijala tudi z infrastrukturnimi projekti, kot so kolesarske poti, dodatna turistična ponudba. To bo tudi leto, ko si bomo nalili »čistega vina« glede financiranja največjih projektov - obnove vodovodnega sistema, čistilne naprave, ekonomsko poslovne cone, Vrtca Podgorci, kolesarske povezave, energetske sanacije stavb ... Želja je, da počrpamo čim več dodatnega denarja.« Darinka Fakin (Majšperk) »Moja največja osebna želja je, da bi mi uspelo vsak dan oditi na sprehod oz. hitro hojo po naravi vsaj za eno uro. Moja največja želja, ki je povezana z razvojem občine, pa je, da bi našli investitorje in začeli graditi večstanovanjsko sosesko, za katero je trenutno v delu izdelava podrobnega prostorskega načrta.« Janko Merc (Dornava) »Želim si čim več trenutkov, ki si jih bo vredno zapomniti, imeti več časa zase, za rekreacijo - poho-dništvo in kolesarjenje ter odkrivanje lepot sveta -obiskati Avstralijo in Novo Zelandijo. Glede občine pa si želim stabilno poslovno okolje z manj bremeni iz preteklosti, več pozitivne naravnanosti, kadrovsko okrepitev občine, brez anonimnih prijav, da nehajo padati okostnjaki iz omar in zaključek finančne sanacije Občine ter končno začeti izpolnjevati predvolilne obljube.« Jožef Kokot (Gorišnica) »V prihajajočem letu si želim v svojem osebnem življenju ohraniti vse tisto, kar sem že dosegel, kar mi prinaša srečo in zadovoljstvo. Ker živimo v času, ki je vedno bolj stresen, se bom posvetil zdravemu načinu življenja in ohranjanju splošne kondicije, ki je pomembna zame osebno kot tudi za uspešno opravljanje mojega dela. Kljub veliko željam, za katere si želim, da bi jih uresničili v mandatu mojega županovanja, je moja največja želja čimprejšnje končanje oziroma sprejetje OPN in OPPN. S sprejetjem teh dokumentov bomo našim občanom zagotovili gradnjo stanovanjskih objektov, podjetnikom omočili razvoj dejavnosti in občini zagotovili nova delovna mesta.« Jurij Borko (Središče ob Dravi) »Moja največja osebna želja je, da bi imel zadosti energije za vse delo. Zraven tega, da bi si vzel nekaj več prostega časa (dopusta), pa kakšno potovanje z družino, več rekreacije - kolesarjenje, smučanje, piknik s prijatelji ... Kot župan pa si še naprej želim dobro sodelovanje z občinskim svetom, občinsko upravo in občani. Imamo veliko načrtov, želeli bi premik na gospodarskem področju (kakšen investitor v Poslovni coni Lipje), več denarja za investicije, višjo glavarino, uspešno nadaljevanje v skupnem projektu Destinacija Jeruzalem in izvedbo programov, povezanih s Krajinskim parkom. Želim, da bi naši ponudniki prepoznali to priložnost, občina bo poskrbela za programe in tudi del sredstev.« Anton Leskovar (Kidričevo) »Osebno si želim, da bi imel nekaj več prostega časa za hobije. Rad bi ponovno začel igrati frajtonarico. Kot župan pa želim, da bi uspešno izpeljali evropske projekte, da bi pridobili vsa soglasja in da bi obljubljeni denar tudi prispel. Tako bi lahko zgradili obrtno cono, kolesarske poti in obvoznico.« Mirko Cvetko (Sveti Tomaž) »Osebna želja je ob vseh drugih usmerjena v uspešen začetek podiplomskega študija, ki mi veliko pomeni. Želim si, da mi preko pridobljenega znanja uspe narediti čim več dobrega za kraj in družbo kot celoto. Kot župan si želim, da se uresničijo načrti naše občine glede vlaganj na različnih področjih. Posebej si želim ureditev regionalne ceste skozi naselje, občino ter rekonstrukcijo vodovodnega omrežja od Vičancev do Rakovcev. Obe investiciji sta finančno zelo zahtevni in ju brez pomoči EU-sredstev in državnega proračuna ne bi mogli realizirati.« Mitja Horvat (Duplek) »Sam sem po navadi precej previden pri željah zase, saj pretirano razmišljanje o svojih željah lahko pripelje do nezadovoljstva, ker se želje niso izpolnile. Glede mojih posebnih želja v letu 2020 bi izpostavil željo po kakšnem eksotičnem potovanju, kjer si želim predvsem spoznati ljudi drugačnih kultur in navad, predvsem pa si razširiti obzorje. Ali se bo želja izpolnila in katera bo morebitna destinacija, pa je seveda v veliki meri - kot po navadi - odvisno od moje žene. Glede želja na poslovnem področju pa je seveda glavna ta, da bi bila velika večina občanov zadovoljna v naših krajih, vse to pa je seveda povezano z dobrim delom državne in lokalne politike, občinske uprave in seveda tudi župana.« Marjan Žmavc (Cerkvenjak) »Osebno si želim še kaj urediti pri hiši ter njeni okolici, saj je vedno treba kaj postoriti, pa tudi v mojem vinogradu. Ker pa sem te dni prestopil v šesto desetletje življenja, moram svoje želje in cilje prilagoditi temu. Veseliti se je treba tudi malih stvari, ki te dnevno osrečujejo. Kot župan si želim, da izpeljemo vse projekte, ki smo si jih zastavili in so jih v prvem branju proračuna potrdili občinski svetniki. Gre za komunalno infrastrukturo, lokalne ceste, vodovod, pločnike in javno razsvetljavo. V prihodnjem letu si še posebej želim, da bi vsa naša gospodinjstva, ki še nimajo ustrezne inter-netne povezave, le-to dobila preko projekta RU-NE.« Janez Kramberger (Lenart) »Želja in pričakovanj je veliko. Osebno si želim več prostega časa za vnuke in krajše potovanje z ženo. Kot župan si tudi v letu 2020 želim dobro sodelovanje z javnimi zavodi, društvi, podjetji, drugimi organizacijami in z občani, ker je to temelj za uspešno delo. Več razumevanja za probleme lokalnih skupnosti pri- torek • 24. decembra 2019 V središču Štajerski 7 >kih občin za leto 2020 ranja na frajtonarico, plastičnega Afriki ... čje ali čisto majhne neuresničene želje. Pri tem ne mislimo na tiste zloščene in milijonkrat uporabljene fraze o sreči, zdravju , pri čemer smo jim strogo zabičali, da nikakor ne smejo uporabiti prej omejenih voščil o sreči itd. Ker pa so to vseeno prvi ih težav povedati veliko, pa je bilo kar nekaj zatikanja, ko je šlo za majhne osebne želje. Nekateri so se jim pač diplomatsko Najbolj klisejski odgovori Stanislav Glažar (Hajdina): »Imam kar nekaj osebnih želja, pa se jih bojim izdati, ker se mi takrat mogoče ne bodo uresničile. Odnos države do lokalnih skupnosti je v zadnjem obdobju mačehovski. Nujna bo sprememba zakonodaje na področju lokalne samouprave in financiranja občin, ker bo v nasprotnem primeru podobno kot v ostalih občinah tudi pri nas ta investicijski ciklus bistveno osiromašen.« Nuška Gajšek (MO Ptuj): »Glede na to, da sem se županske funkcije lotila z vso odgovornostjo, z željo, da se mesto razvija, da bi bili občanke in občani karseda zadovoljni z življenjem v mestu, bom po osebni plati srečna in zadovoljna, če bomo vsi skupaj doumeli, da smo za uspeh in zadovoljstvo odgovorni vsi skupaj. Naj se sliši še tako klišejsko, če ni zdravja, razumevanja, posluha za sočloveka in njegove potrebe, je vse drugo nepomembno. Zaključuje se projekt prenove mestne tržnice. Želja je, da postane prostor druženj, srečevanj, mnogih dogodkov, ki bodo poskrbeli za neko novo dodano vrednost. Kot županja si želim, da se mesto razvija tudi v prihodnje, da korak za korakom rešujemo najmanjše težave, s katerimi se občani soočajo, predvsem pa, da vlagamo v infrastrukturo in da poskrbimo za celotno populacijo.« Anton Butolen (Žetale): »Nikoli nisem bil ravno človek ki bi pretirano pozornost namenjal prehodu iz enega leta v drugo. Odkar seje praznik povsem skomercializiral in amerikaniziral, pa pa me sploh odbija. Posebnih želja, predvsem nerealnih, nimam. Nasploh mislim, da pretirana nerealna pričakovanja ob prelomu leta, ki^e potem ne uresničijo, delajo ljudi nezadovoljne in nesrečne. Tudi za občino nimam nekih posebnih nerealnih pričakovanj. Ne pričakujem, da se bo odnos politike in stroke do manjših podeželskih občin spremenil, da se bo bistveno spremenilo financiranje... Upam samo, da nam prizanesejo vremenske neprilike, da ne'bo preveč stroškov s pluženjem in posipavanjem, da ne bo v poletnih mesecih nalivov in neurij, da ne bo novih plazov. Potem bomo s trdim delom uresničili to, kar smo si v okviru mažnosti zadali.« čakujem od države in državnih organov. Včasih imam občutek, kot da smo na različnih bregovih reke in da skrb države niso njeni državljani, naši občani. Zlasti pri pridobivanju državnih sredstev in pri urejanju zadev, ki so za občino dolgoročnega pomena, pogosto naletimo na administrativne ovire, nerazumevanje in zapletene postopke.« Darja Vudler (Sveti Andraž) »Zelo rada spoznavam svet in želim si, da bi ga v letu 2020 spoznala še kakšen košček več. Potovanja me izpopolnjujejo, mi dajejo širino in hkrati tudi zavedanje, da sem lahko hvaležna za to, kje je moj dom. Želim si, da bi šlo vse po planu in bi nam čim prej v letu 2020 uspelo začeti izvajati projekte izgradnje kolesarskih poti, regionalne ceste in optičnega omrežja. Vse to sicer načrtujemo, vendar ni v celoti odvisno samo od nas. Izgradnja kolesarskih poti je odvisna od postopkov pridobivanja zemljišč in od sodelovanja med občinami, regionalna cesta od sredstev v državnem proračunu in optično omrežje spet od sredstev javnih ponudnikov storitev in od začetka izvajanja projekta RU-NE.« Sebastijan Toplak (Podlehnik) »Že nekaj let je moja sicer bolj skrita želja, da se udeležim kolesarskega vzpona na Mangart, ki je vsako leto konec avgusta. Zakaj bolj skrita? Ker zadnja leta ne kolesarim več veliko, se pa zavedam, da je za takšen vzpon potrebna določena pripravljenost in najverjetneje mi je prav zaradi tega ta želja tako blizu. Tudi sicer moram reči, da so mi visoko ležeče ceste vedno bile blizu, pa tudi vožnja s kolesom v hrib mi je veliko bolj zanimiva kot vožnja po dolgih ravninah. Kot župan pa: v dvoletni proračun občine za leti 2020 in 2021 smo umestili kar nekaj projektov, s katerimi bomo kandidirali za pridobitev dodatnih finančnih sredstev na različnih razpisih. Seveda si želim, da bi bili na omenjenih razpisih uspešni. Konkretni projekt je težko izpostaviti, saj so mi vsi blizu, od medgene-racijskega športnega centra, urbanega parka, haloške hiše, do kolesarskih povezav, zazidljivih parcel, cest itd. Slavko Pravdič (Zavrč) »Moja osebna želja je ta, da ostane moj odnos z družino zdrav in na trdnih temeljih, takšen, kot je, kljub pomanjkanju časa zaradi opravljanja več delovnih obveznosti, prav tako pa tudi to, da bi vseeno našel kaj več časa za svoje bližnje in tudi zase ter da bi ostal v dobri kondiciji in bi kot športnik po duši odigral še kakšno nogometno tekmo na našem velikem travnatem igrišču. Vsekakor je moja želja kot župana ta, da ostanem na realnih tleh, da ostanem takšen, kot sem, da ne postanem samovšečen kot marsikdo na vodilnem položaju in to, da bi skupaj z občinskimi svetniki in vsemi, ki sodelujejo pri vodenju naše lokalne skupnosti, pustil svoj pozitiven pečat v občini in širše, kar pa se lahko zgodi samo z dobrim delom in realizacijo dobro zastavljenih ciljev in je v veliki meri odvisno tudi od naše države in njenega odnosa do svojih občin.« Branko Marinič (Videm) »V letu 2020 bi želel obiskati Andoro. Zanimiva neodvisna država med Španijo in Francijo. Tam sem bil službeno leta 2007. Ni bilo časa za sprehod skozi glavno mesto Andora La Vella. Vsaj tri dni bi želel biti tam. Želim si, da bi svetniki in svetnice prepoznali, da je njihova vloga močnejša od župana. Župan nima pravice glasovati. Moč odločanja je na njihovi strani.« Franc Majcen (Makole) »Moje osebne želje, ki jih želim uresničiti v prihajajočem letu, so zelo povezane z družino. Pred domačo hišo želim postaviti malo večji plastificiran bazen. Imam namreč osem vnukov, ki zelo radi prihajajo k dediju na počitnice. In želje so zato, da jih uresničimo. Želje, ki so povezane z županovanjem - želim si leto brez „visoke" politike v lokalnem okolju, oziroma v občinskem svetu, ki jim bo jasen pomen sodelovanja, jasna vloga župana in občinskega sveta, ki bodo znali sklepati kompromise in razmišljati tudi za prihodnost naše občine.« Alojz Kaučič (Juršinci) »Tako kot moji občani tudi sam veliko časa in energije posvečam obdelavi vinogradov. Letos smo pridelali zadovoljivo količino grozdja, ki smo ga predelali in že zori v vino. Želim si dober in kakovosten vinski letnik 2020. Že dolga leta sem član lovske družine v Juršincih, moja velika želja pa je, da bi se kdaj preizkusil v lovu na safariju v Južni Afriki. Mogoče se mi letos uresniči. Kot župan občine Juršinci si želim uspešno nadaljevanje vseh investicij v občini Juršinci. Realizacija investicij je zelo velikega pomena za razvoj občine. Zelo si želim, da bi končno vzpostavili pokrajine. Seveda bi morale biti urejene tako, da bi bila ena od pokrajin oziroma regij vzpostavljena s sedežem na Ptuju.« Alojz Benko (Trnovska vas) »Največja osebna želja v letu 2020 je, da mi končno začne čas teči počasneje, da bom imel dovolj časa za hobije. Najpomembnejši so čebelarstvo, lov in vinogradništvo. Želim si, da bi bili v prihajajočem letu pogoji za ledeno trgatev. V letu 2020 imamo v naši občini zastavljenih nekaj projektov po vseh sedmih vaseh v občini. Ti so povezani predvsem z ureditvijo cest in javne razsvetljave. V zadnjih letih smo predvsem vlagali v center vasi. Če bomo z občinskim svetom uresničili razvoj naših vasi, bom kot župan zelo zado-voljen,verjetno pa tudi občani.« Franc Pukšič (Destrnik) »Moja največja želja je, da moji vnukinji skupaj z menoj preživita vsaj en teden poletnih počitnic. Želim si tudi, da bi imel več časa za kolesarjenje, saj bi rad prekolesaril okrog 1.000 kilometrov od Pirenejev do Kompostele po poti sv. Jakoba, ki se zaključi na koncu sveta - Fisterri ob Atlantiku. Očitno je to veliko doživetje, saj ljudje že skozi stoletja romajo peš ali s kolesi po tej poti. Naj se uresniči tudi meni. Kot župan si želim, da bi bil občinski svet bolj homogen in razvojno naravnan v dobro vseh občanov. Prizadevali si bomo še naprej na vseh področjih (infrastruktura, kolesarske steze, finančna konsolidacija, turizem, kultura, šport ...). V maju 2020 pripravljamo velik simpozij ob 500-letnici cerkvene, kulturne in na-rodno-politične zgodovine sv. Urbana - Destrnika in prvič tudi največji športni dogodek Destrnik 2020.« Milan Gabrovec (Markovci) »Že dolga leta zelo uživam na jadranju. Imam tudi opravljen izpit za jadralca-skiperja. S prijatelji in znanci zelo uživam v času, ki ga preživimo skupaj na Jadranu. V letu 2020 si želim, da bi mi bilo zaupano krmilo in bi lahko upravljal veliko jahto, daljšo od 40 metrov. Da preizkusim samega sebe. Kot župan pa si želim, da se čim prej začne gradnja doma upokojencev in oskrbovanih stanovanj, saj je to največja in ena od najpomembnejših investicij v vsej zgodovini naše občine oziroma kraja nasploh.« Marija Slodnjak,AnemariKekec, Majda Fridl, Natalija Škrlec 8 Štajerski Kmetijstvo in podeželje petek • 27. decembra 2019 Slovenija • Kmetom na voljo 2,5 milijona evrov Podnebne spremembe Kmetijsko ministrstvo bo nepovratna sredstva namenilo konkretnim rešitvam, ki bodo pripomogle k zmanjšanju negativnih vplivov kmetijstva ali gozdarstva na okolje. Foto: Zarja Jana Od 2,5 milijona evrov bo šlo 967.000 evrov za pilotne projekte, 1,5 milijona evrov pa za projekte evropskega partnerstva za inovacije, pravijo na ministrstvu, kjer hkrati svetujejo, naj bodo projekti usmerjeni k jasnemu, praktičnemu rezultatu, ki bo sodelujočim kmetijam in ostalim akterjem prinesel nove rešitve predvsem na področju biotske raznovrstnosti in kakovosti voda. Središče projekta naj bo torej kmetija, ki se pri kmetovanju sooča z nekim praktičnim izzivom, za katerega se razvije in preizkusi rešitev, ki je nastala v sodelovanju s strokovnjaki različnih strok. Prijave projektov bodo sprejemali med 6. januarjem in 27. marcem. Doslej je kmetijsko ministrstvo objavilo že dva javna razpisa s področja okolja in podnebnih sprememb. Pri tem so bili s skupaj 2,5 milijona evrov podprti trije pilotni projekti in deset projektov evropskega partnerstva za inovacije, ki se že izvajajo. Za Lasove projekte 3,1 milijona evrov Ministrstvo za kmetijstvo pa je objavilo tudi že peti razpis za dejavnosti lokalnih akcijskih skupin (LAS) iz programa razvoja podeželja 2014-2020, v okviru katerega je na voljo 3,1 milijona evrov nepovratnih sredstev. Razpis bo odprt do 28. februarja, upravičeni pa bodo projekti, ki zainteresirane na nekem lokalnem območju povezujejo in oblikujejo skupne razvojne vizije, ki jih nato uresničujejo, predvsem preko publikacij, seminarjev in izmenjave osebja, predmet razpisa pa so tudi projekti, ki se navezujejo na razvoj, trženje in promocijo novih proizvodov, praks, postopkov in tehnologij, ki vključujejo ranljive skupine ter oblikujejo kratke dobavne verige hrane in skupne okoljske operacije. Poudarek je na sodelovanju med lokalnimi akcijskimi skupinami znotraj Slovenije pa tudi s partnerji iz drugih držav. Stopnja sofinanciranja je 85 odstotkov upravičenih stroškov. SD Slovenija • Uprava za varno hrano Več inšpektorjev Kljub aferam z mesom in medom, ki so v kratkem čase pretresle Slovenijo, naj bi bil nadzor nad hrano pri nas dober, pri zadnji aferi z žveplanimi čevapčiči pa naj bi bilo sporno le prepozno obveščanje javnosti, kar pa mora uprava popraviti. Zaradi suma na nepoštene prakse uprave za varno hrano, ki bi lahko ogrozile zdravje potrošnikov in ki so zamajale zaupanje v upravo, se je sestal tudi odbor državnega zbora za kmetijstvo, da bi z vpletenimi v zgodbi o nedovoljenih aditivih v čevapčičih razčistil, kateri postopki so bili ustrezni in kje se je zataknilo. Predsednik odbora Franc Breznik je namreč izrazil bojazen, da je nepravilnosti najbrž še več, le da ne vemo zanje, poleg tega je Slovenija po njegovem mnenju ujetnica uvoza cenene in poceni hrane ter tudi drugih kmetijskih izdelkov, zato sprašuje, ali je pri nas zagotovljen sistem varne hrane. Na vprašanje, ali v Sloveniji jemo neoporečno hrano, mu je državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Jože Podgoršek zagotovil, da uživamo varno hrano. Kljub temu so člani odbora upravo za varno hrano pozvali k trans-parentnemu obveščanju javnosti o odkritih nepravilnostih, kmetijsko ministrstvo k pripravi predlogov za izboljšanje organiziranosti uprave, da bo lahko učinkoviteje izvajala svoje naloge, vlado pa k zaposlitvi zadostnega števila inšpektorjev in zagotovitvi sredstev za prenovo informacijskega sistema. »Razne afere dokazujejo, da znamo poiskati nepravilnosti, da pa imamo verjetno še kakšne rezerve v obveščanju in komuniciranju,« je še dejal Podgoršek. SD Foto: Profimedia/ 24 Podravje, Slovenija • Testiranje sredstva, ki pospešuje razgradnjo gnojevke S »čudežno tabletko« do nesmrdeče gnojevke? V Radljah ob Dravi se občani že več let pritožujejo zaradi neprijetnih vonjav, ki se pri gnojenju na poljih širijo v bližnja naselja. Zato občani in člani iniciative za čist zrak od občine zahtevajo sprejetje posebnega odloka, ki bi urejal področje gnojenja. Foto: Arhiv Glede odloka, za pripravo katerega je iniciativa že tudi podala več predlogov, se na občini sicer še niso opredelili, ga pa proučujejo. Obenem pa so začeli poskusno testirati posebno sredstvo, ki se dodaja gnojevki in naj bi pospešilo njeno razgradnjo. Izbrali so ponudnika, ki izvaja testiranja že vse od pomladi, ko je bil odvzet vzorec gnojevke, ki so mu dodali omenjeni preparat. V jesenskem času so to gnojevko razvozili po kmetijskih površinah izbrane testne kmetije, testiranje oz. preverjanje različnih parametrov pa bo trajalo še vse do začetka prihodnjega leta, pojasnjujejo. Letos ponudnik izvaja testiranje še brezplačno, če bodo analize pokazale, da je sredstvo učinkovito, pa bo občina v prihodnjem letu izvedla javni razpis za sofinanciranje preparata kmetom, ki imajo kmetijske površine v neposredni bližini naselja. Vodstvo občine se sicer zaveda, da neprijetnih vonjav ob razvozu gnojevke ne morejo povsem preprečiti, cilj pa je, da jih poskušajo čim bolj omejiti. Iniciativa za čisti zrak Stanovalci blokovskega naselja Prisoja in naselja Hmelina, ki jih od kmetijskih površin, na katerih rastejo koruza, žito in hmelj, loči le pred leti zgrajena radeljska obvoznica, že dolgo opozarjajo, da jih motijo vonjave z bližnjih njiv na Radeljskem polju, ki velja tudi za priljubljeno območje za sprehajalce in rekreativce. Smrad naj bi bil tako močan, da se je formirala celo Ljudska iniciativa za čisti zrak Radlje ob Dravi, ki je zbrala 547 podpisov občanov - somišljenikov in peticijo z zahtevami konec novembra poslala na občino. Zapisali so, da se zavzemajo za čisti zrak brez smradu gnojevke, za zdravo okolje brez škodljivih sredstev pri hmeljarski dejavnosti in da na rekreativnem Radeljskem polju ne bi bilo onesnaževanja okolja s plastiko. Jezni, ker kmetje ne upoštevajo priporočil Člani iniciative so ogorčeni, saj naj bi ravnanje kmetov prešlo vse dopustne meje. Čeprav obstajajo pravila in priporočila stroke glede časa, načina in količine gnojenja, pa jih vse prepogosto ne upoštevajo, je zapisala iniciativa. Med drugim jim očitajo, da gnojevko po svojih njivah polivajo, kadar se jim zahoče, tudi v času velike vročine, pozno popoldan, zvečer, ob nedeljah in praznikih, pogosto pa se dogaja, da kmetje po gnojenju njiv ne preorjejo, da ob in na njivah ostajajo kupi nepokritega gnoja in tudi nepokriti kupi ostankov hmelja, od koder se širijo neprijetne vonjave. Zato tudi od občine pričakujejo, da bo področje gnojenja uredila z odlokom, saj občina to možnost ima. Na ptujskem KGZ z radovednostjo čakajo na rezultate Kamorkoli se v Sloveniji obrnete, ste že na podeželju, celo v mestih, kaj šele v manjših občinah sredi ruralnega okolja. Zato je nujen kompromis med kmeti in prebivalci teh naselij: da namreč prvi z obdelavo zemlje čim manj obremenjujejo druge in da so prebivalci strpnejši do tistih, ki jim podeželje v prvi vrsti pripada, saj tam pridelujejo hrano. Tudi na ptujskem kmetijsko gozdarskem zavodu pravijo, da bodo počakali, kakšni bodo izsledki pri uporabi sredstva, ki pospešuje razgradnjo gnojevke. »Šele takrat bo znano, ali je to sredstvo sploh uporabno, potem pa bomo videli. Nikakor pa si ne želimo dodatnega dvigovanja prahu pri že tako vse bolj napetem vzdušju med kmeti in drugo javnostjo,« pravi direktor zavoda Andrej Rebernišek. Anton Jagodic, vodja Sektorja za kmetijsko svetovanje pri KGZS, pa dodaja, da se javnost niti ne zaveda, kako zelo se je kmetijstvo v zadnjem obdobju na področju varstva okolja spremenilo na bolje. »Ena od bistvenih stvari je za- gotovo pravilno gnojenje. Pri reji živine nastajajo živinska gnojila in jih je treba gospodarno uporabiti, po drugi strani pa ta organska gnojila v kmetijstvu zagotavljajo pomembna hranila. Seveda pa je treba pri tem paziti, da čim manj obremenjujejo naravo. Verjemite, da se kmetje zavedajo, kaj počnejo; ne nazadnje hrano, ki jo pridelajo, jedo tudi sami in njihovi otroci.« Senka Dreu Zakonodaja se ne ukvarja z vonjavami Gnojenje kmetijskih površin je opredeljeno v zakonu o varstvu okolja in je dovoljeno pod določenimi pogoji; gnojevko in gnojnico je namreč prepovedano zlivati na poplavljenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snežno odejo, in na zamrznjenih tleh. Ob katerih urah in vremenu kmet svoje njive dejansko pognoji, pa je v bistvu stvar njegove dobre volje, saj za to obstajajo samo priporočila. Četudi so torej vonjave zaradi gnojenja z gnojnico za mnoge moteče, zakonodaje, ki bi urejala izključno problematiko smradu, ni. Omejitve in prepovedi v zvezi z gnojenjem kmetijskih zemljišč z gnojnico in gnojevko se nanašajo samo na varstvo voda in ne na smrad, ki ga povzročajo. »Kljub temu pa kmetje po svojih njivah ne smejo polivati neomejenih količin gnojnice in gnojevke, prav tako morajo gnojila uporabljati v skladu s potrebami rastlin po hranilih,« poudarjajo na okoljskem ministrstvu. Foto: Dremastime/ M24 petek • 27. decembra 2019 Politika Štajerski S Slovenija • Zadolževanje občin ni skrb vzbujajoče Najbolj zadolžena občina v Podravju ostaja Podlehnik Skupna zadolženost slovenskih občin seje lani v primerjavi z letom 2017 povečala za 1,3 %, vendar kot ugotavljajo na finančnem ministrstvu, njihov dolg ni skrb vzbujajoč, saj občine tudi s pomočjo zadolževanja izvajajo investicije. Sicer pa na neslavnem prvem mestu v zadolženosti občin glede na število prebivalcev vztraja občina Gornji Petrovci z Goričkega. V deseterici teh je tudi občina Podlehnik. Skupna zadolženost občin je konec leta 2018 znašala 852,9 milijona evrov, kar pomeni, da je povprečni dolg na prebivalca znašal 414 evrov. Glede na predhodno leto se je skupna zadolženost povečala za 11,3 milijona evrov oziroma za 1,3 %. »Na višjo skupno zadolženost v letu 2018 glede na predhodno leto je vplivalo volilno leto 2018, saj so bile občine bolj aktivne glede izvedbe investicij. Ob tem pa ugotavljamo, da občine (tudi) s pomočjo zadolževanja izvajajo investicije, ki pomenijo plačila izvajalcem, nova delovna mesta delavcem, izboljšano kakovost življenja občanom, Zadolženost občin v Zadolženost mestnih občin Občina Skupni Število Dolg na dolg prebivalcev občana Gorišnica 0 4.026 0 Markovci 0 4.104 0 Starše 0 4.121 0 Cirkulane 304.410 2.343 130 Majšperk 670.901 4.101 164 Kidričevo 1.321.313 6.543 202 Trnovska vas 295.211 1.381 214 Sveti Tomaž 455.435 2.112 216 Sveti Jurij v Slov.goricah 494.431 2.108 235 Juršinci 593.633 2.397 248 Sveta Ana 686.387 2.290 300 Hajdina 1.341.436 3.844 349 Cerkvenjak 739.287 2.042 362 Sveti Andraž v Slov.goricah 493.831 1.201 411 Dornava 1.172.237 2.702 434 Središče ob Dravi 926.422 2.063 449 Makole 950.878 2.081 457 Videm 2.749.491 5.600 491 Ptuj*** 11.390.566 23.017 495 Ormož 6.265.120 12.401 505 Zavrč 753.865 1.471 512 Slovenska Bistrica 13.273.641 25.842 514 Destrnik 1.433.349 2.600 551 Sveta Trojica v Slov. goricah 1.184.466 2.129 556 Benedikt 1.521.880 2.535 600 Lenart 5.222.355 7.845 666 Žetale 969.485 1.333 727 Podlehnik 1.558.089 1.838 848 Vir: Ministrstvo za finance gospodarsko aktivnost in s tem ustvarjajo BDP,« so pojasnili na finančnem ministrstvu. Skupni dolg na prebivalca je bil v letu 2018 višji kot 600 evrov v 27 občinah, najvišji skupni dolg na prebivalca pa so pridelale občine Gornji Petrovci 1.943 evrov (slednja ima že od leta 2009 blokiran račun), Solčava 1.200 evrov, Šentjernej 1.143 in Litija 1.000 evrov, med podravskimi je najvišje na seznamu Občina Podlehnik z 848 evri dolga na prebivalca. Medtem ko je bila še pred petimi leti na 85. mestu, je v tem obdobju napredovala na deseto. Razlog, da so sedaj v neslavni deseterici, so večmilijonski projekti. »Ob ustanovitvi občine smo z lastnimi sredstvi oz. s posojilom zgradili vodovod v dolžini 100 km, še danes odplačujemo to dolgoročno posojilo. Zakaj to poudarjam? Ker so občine čez nekaj let prejele sofinancerska sredstva iz države. Sicer pa je bil motiv vsakega zadolževanja izvedba projektov s pomočjo evropskih sredstev. 1 Mestna občina Skupni dolg Dolg na občana 1 Koper 43.066.061 855 Maribor 66.464.999 625 Velenje 19.872.008 604 Celje 27.799.335 561 Ljubljana 153.670.501 561 Ptuj*** 11.390.566 495 Slovenj Gradec 8.323.701 489 Murska Sobota 8.009.585 419 Kranj 23.300.273 416 Novo mesto 12.405.508 339 Nova Gorica 10.292.670 326 Vir: Ministrstvo za finance **Mestna občina Ptuj ima na dan 31. 12. 2018 sklenjeni dve pogodbi o stavbni pravici v višini 846.352,20 evra, ki pomenita finančno obveznost občine, povezano s pridobivanjem nepremičnin (finančni najem). Foto: Arhiv in M24 Kar pomeni, da smo vsak svoj vložek oplemenitili. Nazadnje smo se zadolžili za večnamenski objekt v Podlehniku, kjer so na eni lokaciji združene ključne funkcije za občino - sedež občine, krajevni urad, zdravstveni in zobozdravstveni dom, kulturna dvorana, prostori društev in gasilski dom,« je pojasnil podlehniški župan Sebastian Toplak. Seveda zadolženost občine in kreditne obveznosti sedaj jemljejo sapo občini pri nadaljnjih projektih. »Na letni ravni je odplačevanje posojil velika obveza, druga težava je, da ne moremo najemati novih kreditov,« je priznal. Na 12. mestu po višini dolga na število prebivalcev so Žetale. Razlog so prav tako projekti, je povedal župan Anton Butolen. »Ko smo postali občina, nismo imeli niti lastnega vrtca, 90 % cest pa je bilo makadamskih. V teh 20 letih smo modernizirali večino cest, z izgradnjo vrtca poskrbeli za najmlajše občane ter po občini zgradili vodovod. Posojila redno odplačujemo, novih projektov pa ne moremo peljati, vendar ne zaradi zadolženosti, temveč ker evropska sredstva trenutno majhnim občinam niso na voljo.« Največ dolguje Slovenska Bistrica Najvišji skupni dolg med podravskimi občinami pa beleži po številu prebivalcev največja - občina Slovenska Bistrica. Dolg občine je v letu 2018 znašal 13,2 milijona evrov, kar je približno 1,3 milijona evrov manj kot leta 2011, a dobra dva milijona evrov več kot leta 2010. »Naš dolg že leta ostaja približno enak, res pa je, da odplačujemo dolg v okviru podeljenih stavbnih zemljišč,« je dejal slovenjebistriški župan Ivan Žagar in dodal, da so se zadolževali za izvedbo evropskih projektov. Dolg na prebivalca v Slovenski Bistrici pa je leta 2018 znašal 514 evrov, na Ptuju ta dolg dosega 495 evrov. Med mestnimi občinami je najstarejše mesto v polovici, sicer pa je na 54. mestu med slovenskimi občinami z najvišjim dolgom. Dolga v letu 2018 pa ni pridelalo 13 občin (od skupno 212), v letu pred tem je bilo takšnih občin 16. Med občinami brez dolga so že vrsto let tudi tri občine iz Podrav-ja, locirane ob kanalu reke Drave - Starše, Markovci in Gorišnica. Zakaj je treba omeniti kanal? Koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije je namreč pomemben proračunski vir, česar župan Markovcev Milan Gabrovec ne skriva. »Projekte načrtujemo tako, da izrabljamo sredstva, ki jih imamo na razpolago. Velik doprinos je seveda nadomestilo, tega nikakor ne morem zanikati. Ves čas pa se trudimo, da to nadomestilo pametno unovčimo - z vlaganjem v osnovno infrastrukturo, ki služi ljudem.« Ob tem pa dodaja, da se mu zadolževanje na ravni občin ne zdi problematično. »Tudi na osebnem nivoju se za večje investicije zadolžujemo. Seveda pa je lepo slišati, da občina ni zadolžena in da je hkrati med bolj razvitimi.« Občina Markovci je glede na koeficient razvitosti v zgornji polovici slovenskih občin, in sicer je postavljena ob bok Slovenski Bistrici in uvrščena tik za Ptujem. Mojca Vtič Slovenija • Podpisov za ukinitev obveznega cepljenja vse več Kljub nasprotovanjem še strožji zakon o obveznem cepljenju Nacionalni inštitut za javno zdravje je na svojih spletnih straneh objavil podatke, da so v prvi polovici decembra zabeležili 7 novih primerov ošpic. Tako je bilo v Sloveniji skupno letos potrjenih krepko prek 40 primerov ošpic pri slovenskih prebivalcih in dva pri tujcih. Ob tem seje spet močno razvnela debata o smiselnosti cepljenja in njegovih učinkih. Med zbolelimi v celem letu je bilo sedem cepljenih z dvema odmerkoma, dva z enim odmerkom, osem je bilo necepljenih, za ostale pa ni podatkov o cepljenju. Od zbolelih otrok nobeden ni bil cepljen proti ošpicam. Obolevajo kljub cepljenju V dejstvu, da tudi cepljeni obo-lijo za ošpicami, vidijo nasprotniki obveznega cepljenja dokaz, da cepljenje ni potrebno oz. da koristi, ki jih vakcinacija prinese, ne odtehtajo škodljivih učinkov cepljenja. Minuli ponedeljek se je po upravnih enotah po vsej Sloveniji začelo zbiranje podpisov za vložitev novega zakona o nalezljivih boleznih v zakonodajno parlamentarno proceduro. Zakon, katerega predlagatelj je stranka Za zdravo družbo in njen predsednik Gregor "S^ Kos, bi ukinil obvezno cepljenje. Kot je povedal Kos, je začetek zbiranja podpisov izredno spodbuden in verjame, da jim bo potrebnih 5000 podpisov uspelo zbrati še pred zaključkom 6o-dnevnega roka. Kdo vodi evidenco o stranskih učinkih?! »Najmanj, kar pričakujemo, je, da se bo v državnem zboru odprla debata na temo obveznega cepljenja in škodljivih učinkov, ki jih ima. V Sloveniji je več tisoč otrok, ljudi, ki živijo s posledicami stranskih učinkov cepljenja, a jih nihče Foto: Zarja ne posluša. Tako stroka kot politika si zatiskata oči in se preprosto pretvarjata, da jih ni. V sedanjem zakonu poleg tega, da piše, da je cepljenje obvezno, piše tudi, da bi morali zdravniki v katalog vpisovati stranske učinke cepljenj, ki so jih zaznali. A tega nihče ne počne,« je razloge za pripravo novega zakona predstavil Kos. Šareč z ostrim odgovorom Na njihovo pobudo se je odzval tudi premier Marjan Šareč in bil zelo neposreden: »Letos je pojavov ošpic spet občutneje več. Ne govorim o primerih, ko gre za opustitev cepljenja takrat, ko obstajajo medicinsko utemeljeni razlogi. V mislih imam zavračanje cepljenja zaradi mitov, predsodkov, zavajanj, nevednosti, nepreverjenih informacij, neutemeljenih govoric. Pogrešam razmislek o tem, ali z necepljenjem svojega otroka ogrožamo njegovo življenje. Ali ogrožamo življenje nekoga drugega, drugega otroka, ki ne sme biti cepljen. Je takšno ravnanje odgovorno? Kakorkoli, odgovorno bo ravnanje vlade. Naj ne bo dvoma. Nasprotniki ne bodo uspeli s predlogi, naj cepljenje postane prostovoljno. Ne, ostalo bo obvezno. Celo več, do aprila bo pripravljena novela Zakona o nalezljivih boleznih, ki bo prinesla spremembe pri dolgotrajnih upravnih in administrativnih postopkih, povezanih z opustitvijo cepljenja iz medicinskih razlogov.« Žiga Kariž 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 27. decembra 2019 Zanimivosti • Baba Vanga davno pokojna, njene napovedi pa žive kot še nikoli Poslednja prerokba in napovedi za leto 2020 Slepa bolgarskajasnovidka Baba Vanga, znana po napovedih svetovnih katastrof, je pred smrtjo, leta 1996, napovedala, da se bo 'konec sveta' začel v Siriji. Preden je umrla, je povedala tudi, da bo EU propadla in da bo Rusija zavladala nad našim planetom, kar pomeni, da s 'koncem sveta' ni mislila popolnega uničenja Zemlje, temveč predvsem na konec sveta, kakršnega poznamo. Po njenem namreč prihaja nova doba, ki bo temeljila na pravičnosti, humanosti, ljubezni ter medsebojni pomoči. Prihodnje leto Strokovnjaki za Vangine prerokbe, ki jih je po vsem svetu kar nekaj, so kot vsakič ob prelomu leta pod drobnogled vzeli prerokbe, ki naj bi se nanašale na leto 2020. Takole si sledijo: - v mnogih državah se bodo tresla tla, med potresi bodo tudi rušilni; - cunami bo pometel Pakistan, Indijo, dele Kitajske, Japonske in Indonezije; - v Evropi bo prišlo do gospodarskega zloma; - Rusijo bo prizadel velikanski meteorit; - nad ruskim predsednikom Vladi-mirjem Putinom bodo skušali izvesti atentat; - ameriški predsednik Donald Trump bo zbolel za skrivnostno boleznijo, ki mu bo povzročila okvaro možganov in gluhost. Po letu 2020 Ugibanje glede njenih videnj prihodnosti po letu 2020 je ogromno, a so si razlage med seboj zelo različne. Povzemamo le tiste, ki se med razlagalci ujemajo: - Zemljina orbita se bo nekoliko spremenila; - Rim bodo s klimatskim orožjem napadle ZDA; - pojavila se bo nova bolezen, ki bo povzročila zelo hitro staranje; - ena stran Zmelje se bo za vedno odela v temo, zato bo treba izumiti umetno sonce; - ljudje bodo postajali vse bolj podobni robotom; - cele kolonije ljudi se bodo naseljevale pod morsko gladino; - pojavila se bodo bitja, ki bodo na pol živali na pol ljudje; - zakoni fizike se bodo spremenili. Življenjepis Babe Vange Za Babo Vango in njene nadnaravne sposobnosti je, kot vsi v Bolgariji, vedel tudi mladi Dimitar Gushterov iz Petriča. Razmišljal je o tem, da bi pri njej poiskal pomoč. A zgodbe o njej so se mu zdele pretirane, zato se kar ni mogel odločiti, da bi jo obiskal. Poleg tega mu je bilo tudi malce nerodno, saj je bila Vanga zelo slavna in znana po tem, da so jo obiskovali celo estradniki ter politiki, on pa je bil navaden smrtnik. Kljub vsemu se je na koncu vendarle odločil, da jo obišče. Vanga ga je že na vhodu pričakala z besedami: »Vem, zakaj si prišel.« Presenečen nad njenimi besedami je odgovoril: »Potem mi Kdo je Baba Vanga Baba Vanga seje rodila 31. januarja 1911 in umrla 11. avgusta 1996. Ker je prišla na svet prezgodaj, je dobila ime šele takrat, ko so bili že povsem prepričani, da bo preživela. V otroštvu pa seje Vanga znova znašla v smrtni nevarnosti. Pravijo, da jo je zajela huda nevihta z vetrom, ki jo je vzdignil v zrak. Po dolgem iskanju so jo končno našli na polju, s peskom v očeh, ki jih nikakor ni mogla več odpreti. Ker doma niso imeli dovolj denarja, so ji zdravniki opravili le delno operacijo, po kateri pa ni več spregledala. Od takrat je bila slepa, a to še zdaleč ni bilo vse. Po tem dogodku naj bi namreč dobila tudi izjemen dar napovedovanja, ki seje prvič pokazal, ko je našla izgubljeno očetovo ovco. Sprva sojo obiskovali le vaščani, pozneje pa sojo zaradi točnih napovedi začeli obiskovati tudi svetovni veljaki, intelektualci in politiki. pa povej, Vanga, kdo je ubil mojega brata? Za njim je ostala vdova s tremi malimi otročki.« Čeprav je Vanga jasno videla obraz morilca, mu tega ni hotela povedati. Vedela je, da bi bil mladenič zaradi maščevanja obsojen na zapor, s tem pa bi si uničil življenje. »Nehaj iskati morilca in pozabi na maščevanje! Tako ali tako boš priča njegovemu koncu,« mu je rekla. Dimitar je zapustil Vangino hišo nezadovoljen s takšnim odgovorom, vendar pa jo je čez nekaj dni spet obiskal. In spet ... in spet ... K njej se je vračal z najrazličnejšimi izgovori, saj se je vanjo zaljubil. »Ti mi boš zgradil hišo in prišel k meni še enkrat. Takrat se bova skupaj preselila v Petrič,« je nekega dne rekla Vanga mladeniču. Poročila sta se leta 1942, Vangi-na hiša v Petriču pa je postala hram upanja za tisoče in tisoče ljudi. Kmalu zatem je Dimitar odšel v vojno. »Pazi se vode, Dimitar,« je bil edini napotek, ki mu ga je dala Van-ga pred odhodom. Bila je povsem mirna, vedela je, da se bo vrnil. In res se je vrnil, vendar slabega zdravja. Kmalu po vojni je začel zbolevati. Zaradi žeje so vojaki med vojno pili umazano vodo. To je pustilo posledice na njegovih jetrih. Bolečine so postajale vse hujše. Dimitar je začel svoje bolečine zdraviti s starim narodnim zdravilom - žganjem. Hitro je postal alkoholik in se ni oziral na Vangine prošnje ter opozorila. To je bila ena največjih nesreč v njenem življenju. Ni si mogla oprostiti, da mu ni znala pomagati. Ozdravila je tisoče ljudi raznih fizičnih in psihičnih bolezni, a ni mogla pomagati tistemu, ki ji je največ pomenil. Leta 1962 je umrl zaradi ciroze jeter. Dimitrova smrt je Vango zlomila, a je še vedno pomagala ljudem. sn Majšperk • Bogat decembrski program Pregnali so zimski mrak Čarobnost decembrskega časa v tem (pre)hitrem tempu vsakdana najlepše in najslajše pričarajo otroci. In te čarovnije so bili obiskovalci prireditev v Majšperku deležni ves mesec. Zimski mrak so z okrasitvijo novoletne jelke pred kulturno-po-slovnim centrom v Majšperku sredi decembra najprej pregnali najmlajši občani iz Vrtca Majšperk, le nekaj dni za njimi so se tega vedrega poslanstva lotili še učenci podru- žnične šole na Ptujski Gori. Na trgu pod baziliko se je na tretjo adven-tno nedeljo zbrala pisana druščina obiskovalcev in ponudnikov domačih izdelkov ter pridelkov, dišalo je po kuhanih toplih napitkih in pečenih palačinkah. Praznični direndaj Foto: Mojca Vtič Božiček se je s polno vrečo sladkih pozornosti med potjo ustavil tudi na Ptujski Gori. je pospremil tudi kulturni program z božično igrico, ki so jo uprizorili ptujskogorski učenci. Za nameček pa so organizatorji TD Ptujska Gorska poskrbeli za prav posebno presenečenje, ki je privabilo nasmeh na obraz slehernega otroka in odraslega. Med zbranimi se je sprehodil Božiček s polno vrečo sladkih pozornosti. Pa tudi sicer je bilo v decembru ves mesec prešerno in praznično. Uverturo v čas praznikov so odigrali učenci matične osnovne šole in podružničnih šol ter vrtčevski otroci s kulturnim programom na prazničnem bazarju, nato je predšolske otroke obiskal sveti Miklavž in mednje razdelil več kot 100 daril, božično-novoletni koncert so priredili še učenci glasbene šole Art nova, priložnost za druženje je bila tudi na božičnem bazarju na parkirišču pri zdravstvenem domu na Bregu, ob vsem tem pa so v Majšperku obeležili še državni praznik samostojnosti in enotnosti. Mojca Vtič Leskovec • 9. Gasilski boj Štejeta moč in vzdržljivost Člani PGD Leskovec so letos organizirali 9. Gasilski boj. Ne gre za klasično tekmovanje v gasilski tehniki, temveč za preizkus moči, taktike, vzdržljivosti in vztrajnosti. Sodelovalo je 32 ekip v različnih kategorijah: moških, ženskih in mešanih moško-ženskih. Ekipo so sestavljali dva ali štirje tekmovalci. V popolni gasilski opremi in z dihalnim aparatom na hrbtu so v paru ali skupini premagovali več ovir. Prva je bila visok zid, ki ga je bilo treba preplezati. Sledil je tunel, nato pa gasilski stolp, s katerega sta se tekmovalca spustila z vrvjo. Na stolp je bilo treba po vrvi povleči še nekajkilogramsko breme. V ženski konkurenci sta se pomerili tudi domačinki Urška Franc in Barbara Belšak. Barbara je tekmovala dvakrat, v ženski in mešani ekipi z bratom Janezom. Naslednje naloge so bile prelaganje 25-kilogramskih vreč (deset vreč), prenos ponesrečenca (80 kg), vleka tovorne pnevmatike in vleka gasilske cevi z utežjo. Vodja tekmovanja je bil predsednik PGD Leskovec Peter Jagarinec. Z izvedbo in potekom je bil zadovoljen. ,,Gasilski boj je tekmovanje, kjer je zmagovalec vsak, ki pride do cilja. Če zmaga, pa še toliko boljše. Za dosego cilja je treba narediti veliko več, kot samo razviti nekaj suhih cevi, kakor je to pri klasičnih gasilskih tekmovanjih. To tekmovanje je preizkus, iz kakšnega testa je kdo, kdo zares zmore in bo zdržal tudi na intervenciji. S tekmovanjem smo zelo zadovoljni, drugo leto nas čaka organizacija 10. Gasilskega boja Le-skovec 2020. Potrudili se bomo, da bi sodelovalo vsaj 50 ekip ali še več. Povabili bomo vse legende Firecombat tekmovanj," je povedal Jagarinec. MZ Foto: MZ torek • 10. decembra 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Vransko • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 6. sezona Praznično za Nežo, dve Luciji in Gajo V OŠ Vransko-Tabor na Vranskem je 23. decembra potekal zadnji predizbor projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v šesti sezoni v letu 2019. Na oder so stopili pevski talenti OŠ Vransko-Tabor in Podružnične šole Tabor. Občini Vransko in Tabor sta skupaj s svojima osnovnima šolama že tretje leto partner tega projekta, ki spodbuja petje slovenskih pesmi, hkrati pa tudi preživljanje prostega časa brez sodobnih komunikacijskih sredstev. Sponzorji prireditve acutus -»5 ' Weltwftite Industricmontagen - Foto: Črtomir Goznik Neža Krivec, zmagovalka v mlajši kategoriji, učenka 3. razreda OS Vransko-Tabor, pesem Ta svet ne zna živet (Nina Pušlar): „Zelo sem vesela, ker sem se uvrstila v polfinale. Pesem mi je priporočila moja prijateljica. Pri pripravi nastopa pa mi je pomagala učiteljica Danijela Jeršič. Tudi v polfinalu si želim dobro zapeti, da bi mogoče šla tudi naprej." Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Lucija Remic, zmagovalka v starejši kategoriji, učenka 8. razreda OS Vransko-Tabor, pesem Nasmeh življenja (Nika Zorjan): „Imela sem veliko teme. Pesem sem si izbrala naključno. V polfinalu si želim čim bolje zapeti, brez treme. Pojem že od otroštva. Všeč so mi slovenske in tudi tuje pesmi. Morda se nekoč vidim na pevskem odru, o tem se še nisem odločila." Sponzorji so bili: Oculus Weltweite Industriemontagen, Anpro Tehnik, d. o. o., Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., Talum, d. d., Kidričevo, Sazas ter ATP - avtobusni in tovorni prevozi. Slovenski pesmi in glasbi so se skupaj poklonili na šolski proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti, na kateri so se zbrali učenci obeh osnovnih šol, ki so skozi učno uro zgodovine spomnili na to, kaj pomeni dan samostojnosti in enotnosti za Slovenke in Slovence. Zbrane, med katerimi je bil tudi župan občine Marko Semprimo-žnik, je pozdravila ravnateljica OŠ Pevci OŠ Vransko - Tabor Vransko-Tabor Majda Pikl. Vsem je zaželela lepe božično-novole-tne praznike ter da jih v letu 2020 spremljata sreča in pogum. S pogumom pa so se izkazali vsi nastopajoči, ki so se odločili za nastop v šesti sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. V imenu družbe Radio-Tednik Ptuju je govoril direktor Drago Slameršak. Za sodelovanje v projektu se je zahvalil občinama Vransko in Tabor, obema osnovnima šolama, vodstvu in učiteljem, ki so skupaj z mladimi pevskimi talenti poskrbeli za tako lep uvod v praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter božično-novoletne praznike, z željo, da so tako uspešni kot pri petju tudi na učnem področju. Mladi pevci so se zelo potrudili, navdušili v dvajsetih nastopih, od tega so se štirje po seštevku ocen komisije (Dalibor Bedenik tudi voditelj, Tone Topolovec in Majda Goznik) uvrstili v polfinale. Iz OŠ Vransko-Tabor je to uspelo Neži Krivec v mlajši kategoriji s pesmijo Ta svet na zna živet (Nina Pušlar), v starejši pa Luciji Remic s pesmijo Nasmeh življenja (Nika Zorjan). Iz OŠ Vransko-Tabor, Podružnične šole Tabor pa sta se polfinala razveselili Lucija Topovšek s pesmijo Ne čakaj na maj (Zlatka Ognjanovič) v mlajši kategoriji, v starejši pa Gaja Topovšek s pesmijo Nisi sam (Ula Ložar). Na prireditvi sta skupaj zapela tudi pevska zbora obeh osnovnih šol. MG Peli so: OŠ Vransko - Tabor: Julija Nedelko in Sara Brvar, Zala Robek in Eva Miklavc, Neža Krivec, Lara Kropec, Marjetka Grahek Ličar in Manca Blatnik v mlajši kategoriji ter Laura Ošlak, Zala Miklavc, Elija Jerman, Nika Homšak Godler, Lucija Remic in Nika Lipovšek v starejši kategoriji. POŠ Tabor: Evelina Koprivnikar, Zala Žlaber in Ula Kovačič, Lucija Topovšek ter Ella Vecej in Nika Matjan v mlajši kategoriji, v starejši pa: Zoja Viktorija Vertovšek, Zala Čulk in Lara Jezernik, Matevž Kovačič in Tjaš Ropas, Gaja Topovšek, Sven Kos ter Jasna Kralj. Foto: Črtomir Goznik Lucija Topovšek, zmagovalka v mlajši kategoriji, učenka 4. razreda OŠ Vransko-Tabor, Podružnične šole Tabor, pesem Ne čakaj na maj (Zlatka Ognjanovič): „Zelo sem vesela, to je moj prvi polfinale, prvič sem v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo nastopila v drugem razredu. Pesem sem si izbrala zato, ker mi jo je mami pela, ko sem bila še majhna. Pri učenju pa sta mi pomagali mami in učiteljica Manja Majcen." Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Pevci OŠ Vransko - Tabor - POŠ Tabor Gaja Topovšek, zmagovalka v starejši kategoriji, učenka 6. razreda OS Vransko-Tabor, Podružnične šole Tabor, pesem Nisi sam (Ula Ložar): "Pesem sem si izbrala na poti v Zagreb, kamor sva se peljali skupaj z mamico. Zadovoljna sem, kako sem jo odpela, čeprav bi jo lahko še boljše. Tudi v polfinalu si želim dobro zapeti in se uvrstiti čim dlje." 12 Štajerski Politika petek • 20. decembra 2019 BAVA, Mario - velikan filmske grozljivke, KEKKONEN, Urho - nekdanji finski predsednik, OKAJAMA - mesto in provinca na Honšuju, TIENANMEN - Trg nebeškega miru v Pekingu, Tiananmen Prireditvenik Petek, 27. december brlog z otroškimi animacijami, glasbene delavnice Accordart, koncert Lumberjack 10:00 Lenart, cerkev sv. Lenarta, blagoslov vina in izbor mašnega vina 16:00 Krčevina pri Vurbergu, Pravljični gozd Rdeča kapica, božične jaslice, od 16. do 19. ure 16:00 Ptuj, tržnica, Ptujska pravljica, Božičkova hiša in škratov brlog z otroškimi animacijami, predstava Zimsko veselje 17:00 Središče ob Dravi, kapela, sveta maša in blagoslov vina 18:00 Dom krajanov Rogoznica, Slovenskogoriška cesta 18, Ptuj, predstava Raztresenca Nedelja, 29. december 10:00 Lenart, Športna dvorana, Napihljiva zabava za otroke, 16:00 Sestrže, dom krajanov, Božične jaslice, med 16. in 19. uro 16:00 Ptuj, Tržnica, Ptujska pravljica, Božičkova hiša in Škratov brlog z otroškimi animacijami, 22:00 Ormož, pred Grajsko pristavo, silvestrovanje v Ormožu 22:00 Lenart, Trg osvoboditve, silvestrovanje s Srčnimi muzikanti 22:00 Slovenska Bistrica, silvestrovanje z ansamblom Igor in Zlati zvoki Sreda, 1. januar Ponedeljek, 30. december Sobota, 28. december 19:00 Ormož, Hardek, športna dvorana, Slavnostni koncert v počastitev 60-letnice Glasbene šole Ormož 17:00 Kidričevo, Park pod tisočerimi zvezdami, Čarobno otroško silvestrovanje 16:00 Krčevina pri Vurbergu, Pravljični gozd Rdeča kapica, božične jaslice, med 16. in 19. uro 16:00 Ptuj, tržnica, Ptujska pravljica, Božičkova hiša in škratov 09:00 Lenart, prostori DPM, Trg osvoboditve 6, praznični dogodek za otroke z obdaritvijo 16:00 Krčevina pri Vurbergu, Pravljični gozd Rdeča kapica, jaslice, med 16. in 19. uro 16:00 Ptuj, tržnica, Ptujska pravljica, Božičkova hiša in škratov brlog z otroškimi animacijami, odhod tete Zime in dedka Mraza s spremstvom, odhod Božička 17:00 Kidričevo, Park pod tisočerimi zvezdami, novoletna kisla juha in animacija za otroke z bratoma Malek Mestni kino Torek, 31. december 11:00 Ptuj, tržnica, Silvestrovanje za otroke, animatorji, torta velikanka in glasbeni program 22:00 Ptuj, silvestrski večer, koncert skupine Zakaj pa ne in Abba mia Petek, 27. december: 16:30 Pat in Mat: Zimske radosti; 18:00 Cats; 20:00 Parazit. Sobota, 28. december: 16:00 Ledeno kraljestvo 2; 18:00 Jumanji: Naslednja stopnja; 20:00 Cats. Nedelja, 29. december: 16:30 Kraljestvo severnega jelenčka; 18:00 Cats; 20:00 Portret mladenke v ognju. Četrtek, 2. januar: 20:00 Portret mladenke v ognju. Petek, 3. januar: 16:30 Kraljestvo severnega jelenčka; 18:00 Jumanji: Naslednja stopnja; 20:00 Resnica. Tedenski horoskop do 2. januarja 2020 S J OVEN (21. 3. - 20.4.) se Ko se vrata sreče zaprejo., ' re okno novega spoznanja, o Znašli se boste na razpotju usode in se odločili pravilno. Vaše besede bodo zelo napredne in čas je, da ozavestite drugačna znanja. Privlačila vas bo svoboda in najdete lahko neko ravnovesje. Počasi se dalečpri-de. -J BIK (21.4. - 20.5.) TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Pomembno bo, da v vsej naglici uvidite lepote življenja. Omenjeno bo lahko neka umetnost, ki vam bo podarila upanje in tako na platno usode vnašate močne in harmonične barve. Dnevi bodo nekoliko bolj nenavadni in stvari se odvijajo mnogo hitreje. Počasi se vam bodo hodili vam bodo v veliko Ljudje, ki nasproti pomoč in oporo. Največja sreča vas bo čakala na delovnem mestu. Čeprav bo veliko obveznosti, boste prejeli tudipohva-lo in priznanje. Naklonjenost vam nudi oseba nasprotnega spola, ki vam daje upanje vliva romantična doživetja. in ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Vaše življenje bo kot tanka nit prijetne tkanine in znali boste to srečo izkoristiti sebi v prid. Toplo ognjišče doma vam podari neko ljubezen in pokaže pravo pot. Ljudje, ki so vam blizu, vam bodo kot sol in aroma vašega življenja. Finančno stanje bo podobno gugalnici in varujte se zapravljivosti. Ii DVOJČKA ^ (21.5. - 20.6.) uč- Naredili boste neke za ke in se pravilno odločili, kaj vam je pomembno in naredite lahko tudi korak ali dva naprej. Umirjene misli vam bodo pomagale v ljubezni, kajti na gramofonu življenja bo odmevala tista melodija, ki vas bo osebno osrečila. Privlačila vas bodo skrita znanja. a t? ¿J \ RAK (21.6. - 22.7.) Biseri sreče vam bodo naklonjeni v ljubezni. Istočasno je resnica ta, da vam bodo ljudje, ki vas obdajajo, učitelji. Najti morate v sebi nek most med tem, da ločite zrno od plev. Čas bo namenjen tudi sprostitvi in da se odpravite po nakupe. Srečno roko boste imeli pri nakupovanju. LEV (23.7. - 22.8.) STRELEC (23.11. - 21.12.) « Pred vami je energičen čas in našli boste nove izzive in pričakovanja. Na delovnem mestu bo treba vajeti usode vzeti v svoje roke. Koristno bo delovalo dejstvo, da se poslušate. Pretirana hitrost in energičnost se vam ne bo izplačala, kajti v življenju so in bodo pomembni tudi detajli. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Zlati prah usode vas bo posul v ljubezni in energija časa vam bo pokazala pravo pot. Delili boste lahko tisto ljubezen, ki je skrita globoko v vašem srcu. Koraki na delovnem mestu bodo nekoliko bolj hitri in drzni. Odpirajo se vam nova področja. Vendarle si vzemite tudi čas zase. w Zdelo se bo, da boste imeli v rokah škarje in platno ter tako našli pri sebi navdih, da zasije-te z vsem tistim znanjem, kije skrito tujim očem in se lesketa v vaši duši. Pravzaprav si boste nalagali ogromno obveznosti in dnevi bodo tako minili s svetlobno hitrostjo. Preberite si prijetno knjigo. > VODNAR (21.1. -18.2.) Napredovali boste v ljubezni in prinašali sporočilo o brezpogojni vdanosti. Vsekakor se bo v tem tednu izkazala vaša dobrotljivost. Najdete lahko veliko možnosti tako na osebni kot duhovni rasti. Zavedeli se boste, da ravno iz majhnega raste veliko. Varovati se bo treba pretirane trme. W4 DEVICA p (23.8. - 22.9.) Nakazano je, da se boste v tem tednu nekoliko bolj sprostili in harmonično pogledali naprej v razpotja življenja. Na delovnem mestu boste zelo odločni in ne boste popustili, to je tudi pravilno. Pričakovati je nekaj izvirnosti in doživeli boste prijetna presenečanja. Partnerjeva roka bo v pomoč. Zuezdni pozdrav! Tadej Šink, korarni RIBI (19.2. - 20.3.) Predajali se boste neki posebni harmoniji in lepota časa bo obujala zavezo prijateljstva. Mnogo časa preživite v tujini in najdete v sebi moč in oporo za vse tisto, kar vas veseli in vam je v življenju blizu. Koraki na delovnem mestu bodo nekoliko manjši, ampak počasi se daleč pride. astrolog petek • 27. decembra 2019 Kultura Štajerski 13 Ptuj • Ljubiteljska kultura na filmskem traku Vstop ni prepovedan - prvi film o ljubiteljski kulturi Tretjega decembra, na ta veseli dan kulture, je bila v Mestnem kinu na Ptuju, ki v tem prostoru obstaja že 120 let, premiera prvega filma o ljubiteljski kulturi v MO Ptuj. Scenarij zanj je napisala Nataša Petrovič, predsednica ZKD Ptuj, ki gaje skupaj z Mihom Mastenom tudi režirala, kamera in montaža pa sta bili v rokah Stanislava Zebca. „Ljubiteljska kultura ima na filmski trak zabeležene le nastope. O tem, kako dejansko potekata življenje in delo v društvih, pa ni posnetkov. Zato smo se v Zvezi kulturnih društev Ptuj, v katero je vključenih 22 društev, odločili, da posnamemo dokumentarni film o tem, kako so organizirana društva, da predstavimo skupine na vajah, izjave članov, predsednikov društev, mentorsko delo, prostore, v katerih delajo, skratka celovito dogajanje za odrom. V filmu se nam predstavijo: ZKD in društva: Društvo za glasbeno umetnost Arsana, KD Budina--Brstje, MoPZ Jezero, Plesni klub Mambo, DPD Svoboda Ptuj s svojimi sekcijami, KD Rogoznica, KD Komorni moški zbor Ptuj, Pihalni orkester Ptuj, KD Grajena, Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj, KD Jezero Ljudske pevke, Literarni klub Ptuj, MePZ sv. Viktorina, Ženski pevski zbor Društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, KD Lilith, Društvo za glasbeno analizo Popperkeg, KD Zum Kreativa, Društvo kulturnih dejavnosti Vrtec Ptuj, Ljudski pevci DU Turnišče in Etnografsko društvo Kurent Ptuj. S filmom Vstop ni prepovedan smo kulturni delavci, ki delujemo v društvih, želeli postati prepoznavnej-ši. Predstavili smo raznovrstnost kulturnega ustvarjanja, ljudi in prostore, v katerih se rojevajo pro- f f ' k V - Foto: Črtomir Goznik Nataša Petrovič, predsednica ZKD Ptuj: „S filmom Vstop ni prepovedan smo kulturni delavci, ki delujemo v društvih, želeli postati prepoznavnejši." grami, s katerimi se predstavljamo v lokalnem okolju, po Sloveniji in tujini, ne nazadnje pa spodbuditi tudi tiste, ki želijo aktivno preživljati prosti čas, da se nam pridružijo ali da pogosteje obiščejo vse naše dogodke, ki jih je izjemno veliko in ki vabijo z najrazličnejšo vsebino. Pod našim okriljem namreč delujejo vokalne in instrumentalne skupine, otroške in odrasle folklorne skupine, likovne, literarne, plesne (za sodobni, renesančni, družabni ples) skupine, odrasle in otroške gledališke in lutkovne skupine, skupine, ki ohranjajo kulturno dediščino (kurenti, orači ...), pevci ljudskih pesmi in godci ljudski viž," je povedala Nataša Petrovič. Ljubiteljska kultura ima v tem okolju že več kot stoletno tradicijo. Že leta 1855 je Ptuj dobil svoj Pihalni orkester, ki je tudi najstarejše kulturno društvo v MO Ptuj. Letos je zabeležil že 164-letnico delovanja. Letošnje leto je bilo ju- bilejno leto za Delavsko prosvetno društvo Svoboda Ptuj, ki je z več prireditvami praznovalo 100-letni-co svojega delovanja. Pred 120 leti pa so zavedni občani Ptuja zasnovali temelje kulture v slovenskem jeziku v Narodnem domu, ki je še danes osrednji prostor za številne kulturne skupine, ki tam vadijo in nastopajo. Film Vstop ni prepovedan bo ponovno na ogled januarja 2020. MG Ptuj • Deklica te kliče, knjiga Vesne Kamenšek Zgodba o duši za otroke in odrasle V jubilejnem letu 1950. obletnice prve pisne omembe Ptuja v antičnih virih so se ob številnih prireditvah v počastitev tega jubileju napolnile tudi knjižne police s ptujskimi knjigami oz. knjigami, ki so jih avtorji posvetili temu jubileju, in knjigami, ki nosijo letnico 2019, a v svoji biti posegajo tudi na druga področja. Med njimi je nadvse dobrodošla knjiga Vesne Kamenšek, diplomirane učiteljice razrednega pouka in dolgoletne podjetnice, slikarke, mame, hčerke, pisateljice, ženske, predvsem pa neumorne raziskovalke življenja in resnice, ki je veliko več od tega, kar so nas učili v šoli in povedali doma. „Na videz knjiga Deklica te kliče res deluje kot knjiga za otroke, toda namen je ravno ta, da nas odrasle preko te otroške preprostosti pripelje do našega notranjega bistva, naše igrivosti, radosti in veselja do življenja. Pozabili smo se igrati, življenje jemljemo preveč resno. Knjiga nam kaže pot do našega srečnega notranjega otroka, da vanj prelijemo barve in prinesemo radost," knjigo predstavi avtorica Vesna Kamenšek. Ta se je nastavljala kar sama od sebe, risbice v njej so nastale dve leti pred njenim nastankom. Gre za knjigo o dečku in deklici, kar predstavlja naš um in dušo ali srce. Deček je um, deklica je duša. Desna možganska polovica predstavlja našo domišljijo, veselje, radost, igrivost, kar nas v življenju izpolnjuje, kar je bistvo naše biti. Leva možganska polovica je analitična, to je tisti um, ki selekcionira, ločuje, primerja, kritizira. Ko so otroci še čisto majhni, je to delovanje nekako enakomerno, še v ravnovesju, v harmoniji. „Okoli 10. leta je desna polovica dejavna samo še 10 %, ker jih že programiramo. V odrasli dobi pa jo v povprečju uporabljamo samo 2 %. Ker sem tudi učila, dobro vem, kako je videti ta naš sistem, ki tudi dejansko programira in razvija samo levo možgansko polovico, zato prihaja do teh neskladij, ker je naše srce dobesedno zatrto, ker je vse, kar je srčno, nelogično. Ker smo v eri tega uma, je dobro samo, kar je logično. To tudi dejansko poveličujemo, priznavamo in dajemo pomembnost," pravi avtorica, ki pojasni, da je bistvo te knjige samouresničitev, prepoznavanje tega, kako smo dejansko „progra-mirani" v to, da smo zatrli našo bit. Vse, kar je ločeno, v bistvu ustvarja konflikt. Veliko je nejasnosti, ki jih je treba pojasniti. To Foto: Črtomir Goznik Vesna Kamenšek, avtorica knjige Deklica te kliče ne pomeni, da mi sedaj nekritično sprejemamo vse. „Naša moč ni v obsojanju, naša moč je v izbiri, da mi rečemo, ti si na tej poti, ki meni ne odgovarja, izberemo tisto pot, ki je za nas najboljša. Ta knjiga pravzaprav govori tudi o tem, kako v bistvu naš čudoviti, božanski um povezati skozi srce, uporabiti, da nam bo v bistvu služil, ne pa uničeval vsega okoli nas, naše odnose. Deklica predstavlja tudi tisto nežnost, ženskost, v kateri je neizmerna moč, ki smo jo ženske dejansko v tej eri moške, te ostre energije, nekako bile prisiljene zat-reti. S tem, ko je moški nadvladal žensko, ji dal predznak manj vrednosti, je tudi sebe onemogočil. Ker, kako naj ljubi nekaj, česar ne spoštuje. Treba se je povezovati, ženske smo tiste, ki povezujemo, negujemo. Uravnovesimo svet, vse, kar nas obdaja. Knjiga je namenjena odraslim in otrokom, da jo vzamejo v roke, pobarvajo in da jo začutijo, saj so tudi barve zelo pomembne v našem življenju. »Zato si izdelajmo sliko, pobarvajmo jo z barvami - življenjem, kakršnega si želimo,« še pojasnjuje avtorica. MG Ste že brali / James Graham Ballard: Potopljeni svet Ena pomembnejših tem, o kateri ves svet govori v zadnjih letih in kije zaznamovala mednarodno dogajanje tudi v letu 2019, so podnebne spremembe. Uničujoč človekov vpliv na okolje je namreč že tako velik, da še tako vase zazrti ljudje morajo priznati, da je s svetom nekaj zelo narobe. In da je za to kriv človek. (No, ameriški predsednik tega še ni spoznal - najbrž dokler mu ne bo poplavilo ovalne sobe v Beli hiši.) POTOPLJENI SVET J. G. Ballard A medtem ko tajanje ledenikov na severnem in južnem tečaju, poplavljena obmorska mesta in celi otoki, nenavadno pogoste poplave tudi na slovenski obali, vse pogostejše vremenske ujme tudi tam, kjer jih doslej nismo bili vajeni, danes opažamo vsi, pa smo skoraj prezrli, da so nekateri o tem daljnovidno govorili že pred več kot pol stoletja. Ne le govorili, tudi pisali. Tokrat smo naleteli na roman angleškega pisatelja J. G. Ballarda Potopljeni svet, izdan leta 1962, v katerem je opisan svet ne tako daljne prihodnosti, kakršna bi lahko bila, če se človek ne bo odločneje lotil odpravljanja svojih napak v zvezi z ogrevanjem našega planeta in preprečeval nove oblike onesnaževanja. Najprej beseda, dve o angleškem pisatelju Ballardu, rojenem leta 1930 v Sanghaju. Po japonskem napadu na Pearl Harbour v drugi svetovni vojni (l. 1941) in japonski okupaciji Kitajske je bila družina Ballard do leta 1946 zaprta v taborišču za tujce, šele takrat so se lahko vrnili v domovino. (Morda poznate pisatelja Ballarda po na pol avtobiografskem vojnem romanu Imperij sonca (Empire of the Sun), ki opisuje leta japonske okupacije Sanghaja skozi oči mladega britanskega fanta; po tem romanu je leta 1987 Steven Spielberg posnel film z enakim naslovom. Časopis The Guardian je Imperij sonca opisal kot najboljši roman o drugi svetovni vojni.) Roman, ki ga tokrat predstavljamo, pa se ne ukvarja s preteklostjo, ampak prihodnostjo, kakršna bi lahko bila, če se človek ne bo začel resneje ukvarjati s svojim odnosom do narave. Dogajanje romana je postavljeno v London enkrat v ne tako daljni prihodnosti. Da gre za potopljeni London, bralec dolgo časa ne ve. Najbrž tudi vi ne boste v naslednjih dveh opisih prepoznali tega mesta: »Kmalu bo prevroče. Malo po osmi uri je Kerans s hotelskega balkona opazoval, kako sonce vzhaja izza gostih gajev golosemenk, ki so štiristo metrov stran kipele čez strehe zapuščenih veleblagovnic v vzhodnem delu lagune. Celo skozi velikanske olivno zelene praproti se je neizprosna moč sonca jasno čutila. Topi prelomljeni žarki so mu bobnali po golih prsih in ramenih, izvabljajoč iz njih prve kaplje znoja, in da bi si zavaroval oči, si je nadel močna sončna očala. Sončev disk ni bil več natančno zarisan krog, temveč široka, razpotegnjena elipsa, ki se je raztezala prek vzhodnega obzorja kot orjaška ognjena obla, katere odsev je mrtvo, svinčeno površino lagune spremenil v bleščeč bakren ščit. Opoldne, čez manj kot štiri ure, se bo zdelo, da voda gori.« (Str. 5.) »Orjaški komar mrzličar, velik kot kačji pastir, mu je švignil mimo obraza /.../. V zgodnjejutranji svetlobi je nad laguno ob-visela nenavadna, žalobna lepota; odsevi temačnih zeleno-črnih praproti golosemenk, vsiljivcev iz triasne preteklosti, in napol potopljenih, belo ometanih zgradb iz 20. stoletja so še vedno družno poplesavali po temnem zrcalu vode, dva spojena svetova, obstala na nekakšnem stikališču časa, iluzija, pretrgana samo za hip, ko je sto metrov proč oljnato gladino razcepil orjaški vodni pajek.« (Str. 9.) Ballard opisuje, kako se svet zaradi dviga temperature vrača v obdobje, kakršen je bil pred milijoni let, v preteklost pa se vrača tudi človekova podzavest. In kje vidi pisatelj rešitev za Zemljo in človeka? Ni je ... Jože Šmigoc 14 Štajerski Nasveti petek • 20. decembra 2019 Zdravstveni nasveti Slovenija • S čim in zakaj so obdelane lupine pomaranč, mandarin in limon GRIPA - pravočasno Po lupljenju si je priporočljivo umiti roke poskrbimo za zaščito (1) V prihodnjih tednih in mesecih lahko pričakujemo obo-levanje prebivalcev za gripo. Kakšna bo letošnja sezona gripe, je nemogoče napovedati. Običajno pa je vsako leto vrh sezone gripe konec januarja oziroma februarja, ko beležimo največje število obolelih. Gripa (influença) je akutna virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi. Pojavlja se predvsem v zimskih mesecih na severni polobli in ogroža vse prebivalstvo, še posebno starejše ljudi, bolnike s kroničnimi srčnimi, pljučnimi, presnovnimi in drugimi boleznimi in majhne otroke. Način prenosa Povzročitelj gripe, virus influence, se prenaša s kužnimi kapljicami in preko površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega z gripo. Kužne kapljice nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju. Prepotujejo razdaljo največ do enega metra, zato je za prenos virusa influence potreben tesnejši stik z zbolelim, običajno v zaprtem prostoru. Na površinah v posušeni sluzi lahko virus influence preživi več ur. Če se onesnaženih površin dotaknemo s prsti, lahko virus influence zanesemo na sluznice nosu in ust in se okužimo. Dovzetnost za okužbo Za gripo smo sprejemljivi vsi. Po okužbi z virusom influence pa je potek lahko precej različen in odvisen predvsem od splošnega zdravstvenega stanja, starosti, imunskega sistema in tega ali smo se v preteklosti že okužili s podobnim virusom influence. Pri mlajših, sicer zdravili poteka okužba brez simptomov - kljub okužbi ne zbolimo, pri starejših kronično bolnih pa je potek lahko težak in zapleten. Simptomi in znaki bolezni Približno v 1-3 dneh po okužbi se pojavijo bolezenski simptomi in znaki: mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, znaki po navadi izginejo v dveh do sedmih dneh. Virus influence poškoduje sluznico dihal in omogoči prodor bakterijam v pljučno tkivo, zato se lahko kot zaplet gripe razvije bakterijska pljučnica. Ta zaplet je pogostejši pri starejših ljudeh in kroničnih bolnikih. Pri kroničnih bolnikih se v času preboleva-nja gripe poslabšajo osnovne bolezni. Zaradi tega se v epidemiji gripe število sprejemov v bolnišnice močno poveča. Poveča se umrljivost. Literatura: Navodila bolniku - Združenje zdravnikov družinske medicine: Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Dobri decembrski možje otroke med drugim obdarijo s suhim sadjem, pomarančami in mandarinami. Zimski čas pa je tudi sicer obdobje, ko užijemo največ citrusov, ker vsebujejo veliko vitamina C. Za sadno malico ali priboljšek so pomaranče, mandarine in klementine, za dodatek čaju pa limone. Rokovanje s citrusi je lahko potencialno nevarno za zdravje, saj so lupine za obstojnost in ohranjanje svežine sadeža obdelane s pesticidi. Zato bi si morali po vsakem lupljenju sadja umiti roke. Urška Blaznik iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je povedala, da se za zaščito plodov citrusov uporabljajo sredstva, ki preprečujejo razvoj gnilobe in bolezni. „Z njimi je obdelana večina konvencionalno pridelanih citru-sov, tisti iz ekološke pridelave pa ne smejo biti. Sredstva, ki se uporabljajo, imajo za te namene v EU pridobljena posebna dovoljenja in spadajo v dve skupini: lahko so fitofarmacevtska sredstva ali po domače pesticidi, ali pa voski, ki spadajo med aditive in imajo oznako E. Priporočamo, da lupin citru-sov, ki so obdelane s pesticidi, ne uživate in pazite, da jih shranjujete tako, da se ne dotikajo drugih živil in da si po lupljenju sadežev temeljito umijete roke. Priporočamo, da temeljito operete tudi tiste sadeže, pri katerih nameravamo lupino zavreči, saj lahko s tem s površine odstranimo od 30 do 70 odstotkov kemikalij." Foto: Črtomir Goznik Po podatkih statističnega urada se največ citrusov v Slovenijo uvozi iz Španije, Italije, Avstrije, Egipta, Turčije, Grčije in Hrvaške. Lupino obdelajo s fungicidom Na kmetijskem ministrstvu so pojasnili, da se za tretiranje citrusov uporabljata fungicida imazalil in tiabendazol. „Tretiranje sadja se običajno izvaja v državi proizvodnje in ne v državi prodaje sadja. To pomeni, da v Sloveniji ne izvajamo tretiranja citrusov, ampak citrusi v Slovenijo že pridejo obdelani. Obe navedeni aktivni snovi imata dovoljenje za ostanke pesticidov na citrusih, kar pomeni, da ostanki ne povzročajo nesprejemljivega tveganja za zdravje ljudi, tako pri akutni kot kronični izpostavljenosti. Pri tem je treba povedati, da se pri določanju mejnih vrednostih ostankov v citrusih upoštevajo tudi ostanki v lupini, ki običajno ne predstavlja dela, s katerim se ljudje prehranjujejo. To izpostavljamo predvsem z namenom, ker je glavnina ostankov obeh snovi v lupini. Če zaužijemo citruse brez lupine, smo izpostavljeni izjemno majhnim količinam snovi, s katerimi so citrusi obdelani in ne predstavljajo nobenega tveganja za zdravje ljudi," so razložili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kdo so največje uvoznice agrumov Ker citrusi uspevajo v toplem podnebju, jih Slovenija v pretežni meri uvozi, bodisi neposredno iz držav pridelovalk ali pa preko držav, ki so v poslu samo posrednice, med njimi so Avstrija, Belgija, Nemčija, Madžarska ... Četr- tina vseh pomaranč, dobrih 5.000 ton, se v Slovenijo uvozi iz Egipta. Dobra petina jih prihaja iz Španije (4.200 ton), iz Italije jih uvozimo 3.700, Avstrije 3.200, Grčije 2.100 in Nizozemske okoli 1.100 ton. Trgovci v Sloveniji prodajo največ hrvaških mandarin. V Slovenijo se jih iz Hrvaške uvozi dobrih 2.000 ton, kar je tretjina vsega uvoza. 1.200 ton jih uvozimo iz Avstrije, približno enako iz Španije. Največ klementin uvozimo iz Italije, 4.400 ton ali slabo polovico vsega uvoza. Po 1.500 ton se jih uvozi iz Hrvaške in Španije. Pri limonah in limetah je največja dobaviteljica v Slovenijo Turčija, ki dobavi okoli 4.000 ton, z okoli 2.300 tonami sledita Španija in Italija, 2.200 ton uvozimo iz Avstrije. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Lupine citrusov so za daljšo obstojnost ter ohranjanje svežine poškropljene in povoskane. Uvozili 51.000 ton agrumov Lani seje v Slovenijo uvozilo 20.250 ton pomaranč, 13.108 ton limon in limet, 8.236 ton klementin, 6.175 ton mandarin, 2.267 ton grenivk in 1.365 ton mandarin wilking (hibridi). Pomagajmo si • Vnetje možganov Bakterijski meningistis se rad širi med zimo Pri meningitisu se vnamejo ovojnice oziroma meninge, ki prekrivajo možgane in hrbtenjačo. Pogosto se bolezen loteva ljudi z zmanjšano odpornostjo. Virus meningitisa se širi povsem enako kot virusi prehlada, kapljič-no, torej s kašljanjem, kihanjem oziroma dotikanjem okuženih površin, najraje pa ima vlažne in tople prostore na bazenih, zato je tudi zaščita enaka: dosledno umivanje rok in izogibanje prepolnim prostorom. Virusni, najmanj nevarni meningitis povzročajo številni virusi. Najpogostejši so enterovirusi, ki povzročajo pri odpornejših ljudeh le vnetje žrela ali drisko, redkeje pa so vzrok virusi, ki povzročajo mumps. Zanimivo je, da se virusni meningitis zelo rad širi poleti oziroma na začetku jeseni, bakterijski pa pozimi, kar lahko povzroči na šolah prave epidemije. Bakterijski meningitis pa je najpogosteje posledica vnetja z me-ningokokom, natančneje s sevom B, ki pri večini ljudi počiva na zadnji steni žrela, vendar ne izbruhne z boleznijo, če smo sicer trdnega zdravja. Žal bakterijski meningitis lahko pusti trajne posledice, kot so slabši sluh ali motnje spomina, še vedno pa približno desetina obolelih umre. Smrt je najpogostejša med dojenčki in starostniki. Znaki bolezni Meningitis izbruhne nenadoma, kot gripa, in tudi simptomi so precej podobni: povišana telesna temperatura, bolečine v sklepih in mišicah, glavobol oziroma bolečine vzdolž vratu, občutljivost za svetlobo, slabost in bruhanje. Pri meningokoknem meningitisu se pojavi škrlatno rdeč izpuščaj velikosti od bucikine glave do večjih lis, ki ne izgine niti, če nanj pritisnemo. Če pri meningitisu ne ukrepamo takoj, se lahko kot posledica bakterijskega meningitisa razvijejo epileptični napadi in koma. Kako ga zdravimo Ob sumu na meningitis je treba takoj v bolnišnico, kjer nam bodo odvzeli vzorec likvorja, tekočine, ki obdaja hrbtenjačo. Če preiskave pokažejo na bakterijsko bolezen, bomo najmanj en teden dobivali antibiotik, in sicer kar na oddelku za intenzivno nego, tako resna bolezen je meningitis. Intra-vensko bomo dobivali še protie-pileptična zdravila in kortikoste-roide za blaženje vnetja v možganih. Za virusni meningitis pa ni posebnega zdravljenja, okrevamo lahko kar doma, vendar se moramo še najmanj mesec dni izogibati naprezanju možganov. Dobro se je odpovedati fizični aktivnosti, branju in gledanju televizije. Posledice virusnega meningitisa bomo čutili še vsaj 14 dni, bakterijskega pa več mesecev. Tea Dečman torek • 27. decembra 2019 Poslovna in druga sporočila Štajerski 15 ^ ^ Dragiotrocj^s^li, di^zba ftadio-tednik pt^/in^vgg za turizem ^^j fóp^avUata yA^ijrnf/ ' ■ i * • * aie in HajboUša silvestrska zabavo z bratoma (Tlalek in RUD Eleja ter nastopom pevcev projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Dogodivščine s Pikapolonico in cirkuško čorovniško predstavo firbadakarba! Pojedli bomo torto velikanko Term Ptuj, pili otroški šampanjec in plesali z Isaacom Palmo in Polkoholiki! Obiskal pa nos bo tudi Dedek mraz z velikim košem sladkarij! testna tržnica Ptuj, 31 december od 11 ure daUe Lepi spomini ne bledijo! LETO XXXII., 6T. 21 Ptuj, 7. junija 19» CENA « DINARJE TU ISSN 0M0-1»7t GLASILO SOCIALISTIČNE Z VÉ 21 D( LOVNEGA Ljudstva Cteifsk si veto ustvari um Istran 31 Kafctn« raasnicft imamo v Ptuju {stran 4) Uraianja obtnotja Poteka ve tetran 7} Kulturni dnevi (stran 9] Ottmdasetlatnik ¿a wlutMn tstran 111 PETO BJtlGA D IRSKO POLETJE ¥ OB ČINI PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah II J I« na MJ>% m 14 KuklUdl H k . I M k d Jrt- j'jw, - 2»'«if- V »LhTT.*J "SUS11 .. —. SE? iJT^nz, „ V T"*" * 1 «w. ir«, " I. V i ■ 1,1 fcmhiijMl .mali» lil ilMH-1 lili* '» - j HrtV jn II __, "j,^, CM* l»f*j>iH iri/tm*- Símwh uM, «un ,'H.«II »Jrii^ eL«? ''"** Ui,L* I"'«-'-»»*---- T*,-.-"tf- u'Ui.ifX^' Smá üwrwt. grtik*. I ¡tél/mi hile»i. k («Me. W m U-^i,, fM liuriuiii,. ' kfcuM f\ Nakup možen tudi na 4 obroke po 44,90€ CAT led svetilka za okoli vratu • odporna na vodo in udarce • inovativna svetilka CAT CT7100 za okoli vratu • omogoča lažje delo kjer koli brez držanja v roku • izdelana iz trpežne ABS in najlon zmesi Difuzor -led vlažilnikza aromaterapijo Wooden-Effect • izboljšuje kvaliteto spanca • izboljšuje kvaliteto zraka • dobro vpliva na vaše zdravje • nudi vam sproščujoč občutek Čl OBIŠČITE NAS V TRGOVINI: Papirniški trg 17,1260 Ljubljana Polje *Akcijska ponudba velja 14 dni od izida edicije. @ www.najnakupi.si f * ® @najnakupi 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 20. decembra 2019 MEDIA¡24 Starše • Vaško središče je zaživelo Majšperk • Tretji vinski večer Otroci so se neizmerno zabavali Piti kakovostno in odgovorno V sredini decembra seje v Staršah rajalo in plesalo, dišalo je po pražencu in toplih napitkih. Okusna, poučna, prijetna uvertura v čas praznikov - to je bila že tretja vinska poezija v Pridne otroke pa sta obiskala kar dva dobra moža. Na delu sta bila dedek Mraz in Božiček, organizaciji TD Ptujska Gora. Tokratni gost vinskih večerov v degustacijskih prostorih je bil ki sta najmlajšim prinesla darila. haloških vinar Aleksander Zavec. Tradicionalno obdarovanje otrok je tokrat v sodelovanju z občino organiziralo društvo Naš dišeči dom. Pripravili so praznično dogajanje na vaškem središču - s sejmom in pestrim otroškim programom. Nastopili so otroci podružničnega vrtca Pikapolonica iz Marjete na Dra- vskem polju in animacijska skupina Arbadakarba Party Shop iz Ptuja. Predsednica društva Katrin Ko-rotaj je povedala: „Naš namen je bil, da otrokom pričaramo prijetno doživetje in spodbudimo nakup daril z dušo. Skratka, da pritegnemo obiskovalce, da ostanejo z nami ter Foto: Nejc Furek se podružijo ob toplih napitkih in pražencu. Menimo, da smo namen dosegli, saj vaško središče v Staršah še nikoli ni bilo tako polno družin. Tudi vzdušje na prazničnem dogajanju je bilo veselo, prijetno, otroci so se neizmerno zabavali." KG ie služba svetovalca mlatiča Najdcmosnejsainmj^sUTnei OTnajudol>nejsa)e me slar O,******"«**» ' * * * iement * * * akfcta if * * Zadnjič sen templje mi pokaže- WW tke» Ljubitelji in ljubiteljice vin, zbralo se jih je okrog 40, so se skozi večer sprehodili od suhega sivega pinota do sladke zvrsti -1, i. svveetcuvee, v središču pozornosti pa so bile penine, po katerih Slovenci in Slovenke vedno bolj povprašujejo. »Ne le ob božično-novoletnih praznikih, temveč tudi ob drugih priložnostih,« je dejal Zavec, ki penine prideluje po klasični metodi, kot se izdeluje tudi znameniti šampanjec. Letno ustekleničijo približno 1.000 penin, prvo so leta 2011. Tokrat so obiskovalci lahko poskusili tri vrste zlatih mehurčkov, in sicer šardone in so-vinjon, 100 % muškat otonel in 100 % rumeni muškat. Ne glede na vrsto vina pa so povezovalna nota vseh vin, ki jih pridela vinogradniška družina Zavec, Haloze. »Haloška vina se razlikujejo od drugih štajerskih - po aromati-ki, okusu, mineralnosti in polnosti vina. To so prednosti in posebnosti, ki jih dajejo Haloze v nacionalnem in svetovnem merilu.« Grozdje pridelujejo na 26 hektarjih, na štirih različnih legah v Halozah. Med 76.000 trtami je največ sovinjona, sledijo sorte šardone, laški rizling, rumeni muškat, v manjši meri tudi rdeče sorte modri pinot in modra frankinja. »Ne skletarimo vsega, še vedno večji del grozdja prodamo, ker še nimamo pravilno zgrajene kleti. Letno ustekleničimo do 6.000 steklenic in vse brez težav tudi prodamo.« 7W1 www.tednik.si H^Stajerskitednik Stajerskitednik OKNA, VRATA R GARAŽNA VRATA www.naitors.si H i BREZPLAČNO SVETOVANJE. BREZPLAČNE IZMERE. BREZPLAČNA PONUDBA. STROKOVNA VGRADNJA. TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI NAISORSnoo Tel.: D2 74113 80. Mob: 031793 204 NOVA LOKACIJA - GORIŠNICA1 Foto: Mojca Vtič Zlati mehurčki, domači kruh in sir, prijeten ambient - degustacijski prostor na Ptujski Gori. Kot je še dodal Zavec, slovenski vinoljubci in vinoljubke vse bolj cenijo kakovost vin. »Kultura pitja se izboljšuje, vendar še nismo na cilju. Skušamo, tudi vinarji, vzgajati pivce, da pijejo v prvi vrsti odgovorno, manj in da je to, kar zaužijejo, dobro oziroma kakovostno.« H kulturnemu uživanju vina spodbujajo tudi vinski večeri na Ptujski Gori, ki se bodo nadaljevali v prihodnjem letu. Mojca Vtič www.pomaranca.si www.facebook.com/pomaranca.si OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^ Nagradno turistično vprašanje In nI 0 1 1 V o V Zavodu za založniško dejavnost Harlekin No. 1 so v teh dneh izdali povsem nov in na novo zasnovan turistični vodnik, ki so ga tokrat namenili invalidom in drugim gibalno oviranim osebam, delno tudi slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim. Avtor vodnika z naslovom Z vami bom na rajžo šel je publicist in fotograf Primož Hieng, ki je do zdaj pri založbi Harlekin No. 1 izdal sedem turističnih vodnikov za odrasle in enega za otroke, poleg tega še sedem knjig s fotografijami iz zraka. Z izdajo knjige Z vami bom na rajžo šel želi avtor prav invalidom in drugim gibalno oviranim osebam predstaviti 52 turističnih, kulturnih, etnoloških, cerkvenih in zgodovinskih točk, ki jih lahko obiščejo na enodnevnih izletih. Z njim nagovarja okrog 260.000 Slovencev. Avtor vodnika je z obsežno raziskavo ugotovil, da so številne tovrstne točke enostavno spregledane, čeprav so invalidom na vozičkih dostopne, z urejenim parkiranjem, prav tako je v večini primerov poskrbljeno za ustrezne in invalidom prilagojene sanitarije. Vodnik je opremljen še s podatki o razdaljah med posameznimi kraji in končnim ciljem ter o možnostih pridobitve dodatnih informacij. Prav tako so objavljeni vsi koristni napotki glede gibanja invalidov. Avtor Primož Hieng meni, da je bilo opravljeno veliko in pomembno delo, saj gre za prvi in popolni vodnik za invalide v Sloveniji. Vodnik Z vami bom na rajžo šel obsega 264 strani, turistične zanimivosti na 52 slovenskih lokacijah, ki so prijazne do invalidov, pa so predstavljene na več kot 300 barvnih fotografijah. Vodnik je mogoče kupiti oz. naročiti na naslovu: primoz.hieng@gmail.com. Našim zvestim bralcem smo želeli predstaviti tudi vse tiste turistične točke na Ptuju, ki so prijazne oz. dostopne za invalide, še posebej tiste na vozičkih. Ptuj se tudi uvršča med tiste občine, ki se že vrsto let ponašajo s certifikatom Invalidom prijazna občina. „Žal prav na Ptuju nisem zasledil nobene znane točke, ki bi bila primerna za obisk invalidov. Izbral pa sem nekaj točk, ki niso veliko oddaljene od Ptuja in so še posebno zanimive zaradi svoje atraktivnosti. To pa so: Pot med krošnjami Pohorje - Rogla, Tropski vrt - Dobrovnik, Muzej premogovništva Slovenije - Velenje, Akvarij - terarij Maribor - Maribor, Razgledni stolp - Lendava, in Doživljajski park Vulkanija - Grad," je povedal Primož Hieng. Direktorja PMPO Aleksandra Lorenčiča smo vprašali, kako je z dostopnostjo muzejskih zbirk za invalide, zlasti še tiste na vozičkih, glede na to, da je bil pred leti kupljen tudi vzpenjalnik za grad. „Vprašanje dostopnosti za osebe s posebnimi potrebami je področje, ki mu je treba nameniti veliko pozornost. Zagotovo pa je največ težav pri osebah, ki so na invalidskih vozičkih. Na nekaterih naših lokacijah je dostop mogoč, kot npr. v prvem prostoru Salona umetnosti, Grajski pristavi Ormož, ormoškem gradu, kjer je dvigalo. V našem muzeju smo pred leti za kratek čas sodelovali z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Ptuj, ki so nam svetovali, na katerih mestih v gradu moramo na tla namestiti fluorescentne črte, da se slabovidni ne bi spotikali. Na blagajni so brezplačno na voljo tudi trije vodniki po gradu v Braillovi pisavi. Poleg tega pri vodenem ogledu slepim omo- PRIMOŽ HIENG Z VAMI BOM NA RAJŽO ŠEL TURISTIČNI VODNIK ZA INVALIDE * V J/ ^f* '^h J-].;} 52 IZLETOV Foto: Primož Hieng Z vami bom na rajžo šel - turistični vodnik za invalide gočamo, da primejo čim več muzejskih predmetov, če stanje to omogoča. Nobena aplikacija namreč ne more nadomestiti dotikanja pravih predmetov oz. njegovih replik. Podobno se trudimo v primeru drugih invalidnih skupin, udeležujemo se tudi dogodkov, vezanih na to tematiko. Muzej je pred leti vzpostavil vzpenjalnik na gradu, vendar je bil po pritožbah invalidnih oseb o občutku (ne)varnosti in dolge časovne dinamike prenosa v nadstropje odstranjen. Lions klub Ptuj, ki je pomagal pri nakupu, ga je odpeljal. O rešitvah v gradu razmišljamo, vendar rešitev, podobna tisti v ormoškem gradu, v ptujskem gradu ni mogoča (spomenik državnega pomena, ZVKDS)," je o prizadevanjih za to, da bi bile njihove muzejske zbirke dostopne za vse invalide, povedal direktor Aleksander Lorenčič. Nagrado za pravilen odgovor na nagradno turistično vprašanje, kdaj bo potekalo Kurentovanje 2020, bo prejela Sonja Erlač (Zabovci), ki je pravilno odgovorila, da bo Kurentovanje 2020 potekalo med 15. in 25. februarjem 2020. Danes sprašujemo, katera ptujska cerkev je najstarejša. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 3. januarja 2020. J NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katera ptujska cerkev je najstarejša? \ Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.