Naročnina Pnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celolelno 240 Din za Inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji SO Din. za Inozemstvo lOO D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Uredništvo le v Kopltarfevl ulici SI. 6/JII Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprefemafo Uredništva telefon St. 20SO, upravnlStva St. 232« Cene oglasov 1 stolp. petlt-VTSta mali oglasi po 130 ln 2 D, veCJl oglasi nad 43 mm vlSlno po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstica po IO Din □ Pri veClem □ naročilu popual Izide ob 4 zjutraj razen pondeljko ln dneva po prazniku Političen list sa slovenski narod Uprava fe vKopltarfevl ul.il.poveduje, da ima slabo vest pred javnostjo, i v skupščini nima zaslombe in v narodu nosne opore, skratka, da ima komaj toliko krenit pristašev in požrtvovalnih podporni->v kolikor je članov kabineta. Vlada se torej tega svojega obupnega po-žaja zaveda. Ona ve, da nima prijateljev niti ed srbskim, še manj seveda med hrvatskim slovenskim narodom. Slovenca v vladni veni itak ni nobenega, Hrvatje, kolikor jih je, i nejevoljni dajejo ostavke na svoja mesta tudi Srbi nimajo v sedanji vladi nobenega ojega pravega predstavnika. Nasprotno ko Voja Marinkovič kakor Velja Vukičevič ssta, da so Davidovič, Uzunovič in Trifkovič sedanjo vlado nezadovoljni, da jo trpe vsled rednih razmer, v katerih je nastala, da pa ti od daleč niso pripravljeni iti za to vlado boje in zanjo prenašati žrtve. V tej zavesti in pravilni presoji položaja, morala vlada pred vsem iskati in upostaviti ■ezo s parlamentom in narodom. Nobeno pljenje, nobena žrtev za državo ni prevelika prehuda, če jo narod daje z veseljem in ibeznijo. Z veseljem in ljubeznijo pa narod ije kadar se spoštuje njegova volja; njegova >lja zlasti pri izbiri vladajočih mož. Tu zah-va narod može svojega zaupanja. Pravilna idealno popolna vlada je v naši državi samo sta, ki predstavlja večino vseh treh slovan-kih narodov. Današnji naš položaj zahteva, Ia bi bila vlada čim bliže temu idealu, dejan-ko pa je izredno oddaljena od njega. Danes >am je treba vlade, ki bo narodu mogla s 'otrebno brezobzirnostjo predočiti dejanski oložaj, ki se bo oslanjala na splošno zaupa-ie. Gospod Vukičevič, ki se mora javnosti zogibati, ima danes največjo dolžnost, da od- govornost za usodo države prevali na ramena zastopnikov vsega naroda. Ta temelj, na katerem mora stati vlada in pa manifestacija zaupanju navzgor — kar naj bo kronski svet — oboje združeno, daje naši vladi največjo trdnost in sigurnost, ki jo težki dnevi zahtevajo. Sta to dva elementa, ki tvorita bitje; vlada, ki ji manjka en element je mrtva in nobeno umetno dihanje je ne oživi. Mi ohranimo napram Italiji mirno kri. Belgrad, 3. maja. (Izv.) »Samouprava« priobčuje na uvodnem mestu članek o itali-jansko-jugoslovanskem konfliktu in pravi, da je v času, ko je začelo italijansko časopisje proti naši državi neupravičeno kampanjo, ki je očividno od nekoga inspirirana, treba ohraniti polno prisotnost duha, da bi se zlo, ki nam ga je italijansko časopisje že napravilo, še ne povečalo. Dosedaj ni nobenega resnega razloga za vznemirjenje na naši strani. V zavesti popolne korektnosti svojega postopanja je naša država v stanju, da mirno čaka nadaljnjega razvoja dogodkov in da ostane v položaju, da se napram njim mirno opredeli. Kajti albanski problem, če še iako tangira naše in italijanske interese, ostane v svojem temelju vendarle le evropski problem. Z naše strani se dosedaj niti z enim korakom ni pokazala težnja, da namenoma vplivamo na razvoj dogodkov v Albaniji. Kar se tiče Italije, bo še prišel čas in prilika za izčrpne in objektivne razprave, prišel bo čas, ko bo treba reči, kar je potrebno. Vsaka prenagljenost ali nestrpnost z naše strani bi bila škodljiva za naše legitimne interese. Nato prehaja »Samouprava« na razjasnjevanje, kako se je začela kampanja proti naši državi z italijanske strani. Najprej je italijansko časopisje pričelo govoriti o pripravah za vpad v Albanijo. Ko se je to pokazalo kot neresnično, je začelo italijansko časopisje intrigirati proti naši državi, češ da ne mara ratificirati nettunskih konvencij in je obenem kazalo na odredbo v finančnem zakonu glede posesti tujih državljanov v coni 50 km cd meje. Ker pa je znano, kako Italija postopa celo z lastnimi državljani, je tudi ta očitek kmalu odpadel. Kar se pa konvencij tiče, je naša država pokazala dobro voljo, vendar je jasno, da ima polno pravico, razpravljati o takih konvencijah in jih celo zavreči, kar pa se ne sme in ne more smatrati ^a sovražno postopanje z naše strani, dočim je na drugi strani treba pribiti dejstvo, da je sedanji nastop italijanskega časopisja napram naši državi sovražen. »Samouprava« pobija očitke italijanskega časopisja in pravi, da je neodvisnost Albanije samo tedaj mogoča, če jo garantirajo vse velesile, ne pa samo Italija, ki ima pri tem lahko svoje posebne interese. Naša država niti z eno samo potezo ni bila protivna albanski neodvisnosti, temveč jo je celo ščitila po principu »Balkan balkanskim narodom!« Od naše strani napram Albaniji nikdar niso bile podvzete kake mere. Naša država ni v Albanijo pošiljala niti svojih častnikov, niti orožja itd., temveč je bila napram Albaniji vedno korekten sosed. »Samouprava« zaključuje članek tako-le: »Spor z Italijo se bo razvijal v glavnem z ozirom na voljo onega, ki je prevzel iniciativo za izzivanje tega spora. S svoje strani ne bomo ničesar storili, kar bi doprineslo k poostritvi tega spora, in to v našem interesu, kakor tudi v interesu Evrope. Vendar pa ne bomo dopustili niti tega, da se nam diktira tuja volja in da se nam vtepajo v glavo nazori, ki niso naši in ki so protivni našim legalnim interesom.« Ta članek »Samouprave« je bil radi svojega možatega tona splošno simpatično sprejet. Chamberlain o albanskem spora. London, 3. maja. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je odgovarjal zunanji minister Chamberlain na mnogoštevilne interpelacije delavske in liberalne stranke glede albanskega konflikta. Chamberlain je ugotovil, da ga je obvestila italijanska vlada o tiranskem paktu šele 1, decembra 1926, to je na predvečer podpisa. S pobudami in pogajanji za tiranski pakt kakor tudi s sklepom tega pakta ni imel Chamberlain najmanjšega opravka. Anglija sploh nima neposrednega interesa na Balkanu. Ker se je sklenila pogodba med dvema suverenima članicama Društva narodov, prihaja Društvo narodov za razpravo o tej pogodbi vpoštev šele tedaj, ako bodo vse možnosti direktnih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo izčrpan, Anglija je tako v Rimu kakor v Beigradu svetovala iskren in pošten direkten pogovor za rešitev spora. Vse diplo-matične korake je storil z vednostjo in soglasjem francoske in nemške vlade. Več o stvari ne more govoriti, da ne škodi izidu ita-lijansko-jugoslovanskih pogajanj. Za morebitne bodoče italijansko-jugoslovanske nesporazume glede albanskega oboroževanja je poskrbljeno, da se nemudoma na licu mesta ugo-tove dejstva, za kar se pooblaste vojaški atašeji Francije in Anglije in član nemškega poslaništva v Beigradu. Italijanske vojne priprave na Jadranu. v Kar6ula, 3. maja. (Izv.) Naši ribiči, ki so prišli iz Lastova, so prinesli vesti o italijanskih vojnih pripravah na Jadranu. Zadnje čase je prišlo na Lastovo, Id po rapallski pogodbi pripada Italiji, nekaj ladij, ki so izkrcale velike količine vojnega materiala in številne tehnične čete. Italijani grade na Lastovu utrdbe in postavljajo težke topove. Razen tega ludi urejajo postajališče za hidroplane, ki jih je došlo na Lastovo 50. Včeraj je vojaški poveljnik prepovedal našim ribičem zapustiti otok. v Zagreb, 3. maja. (Izv.) Mnogi zagrebški meščani so prejeli te dni iz Turina številne letake, v katerih se napada naša država, češ, da je samo srbska in se Zagrebčani pozivajo, da se bore proti tej državi. se Belgrad, 3. maja. (Izv.) Iz zelo sumljivega vira so se tekom današnjega dneva razširile po Iîelgradu vesti, češ, da je na naši meji pri Uncu prišlo do spopada med našimi in italijanskimi stražami. Te vesti so imele prozoren namen, vzbuditi v naši javnosti vznemirjenje in je z ozirom na to jasno, da so jih razširili italijanski agenti. T® vesti se najodločneje demontirajo, ker ni prišlo do prav nobenih spopadov, obenem pa se vidi iz teh vesti, kakšen namen imajo. Belgrad, 3. maja. (Izv.) Danes popoldne se je nadaljevala v dvoru seja ministrskega sveta pod kraljevim predsedstvom. Na tej neji so podali referate o svojih resorih vsi ostali ministri, ki niso včeraj prišli na vrsto. Tudi o tej seji ministri niso hoteli dajati podrobnih pojasnil. Hom kazenski lakorsfk v odboru sprejet. Kancelparagraf. — Samostojni demokrati glasovali za. Belgrad, 3. maja. (Izv.) Na današnji »ejt zakonodajnega odbora je vladna večina uporabila vsa sredstva, da konča načrt kazenske» ga zakonika. Predsednik je ponovno z raznimi izgovori preprečeval debato. Vladna večina je to postopanje vedno odobrila. Prišlo'je ponovno do incidentov, ker je predsednik članom kratil besedo. Daljša debata se je vršila o vprašanju, ali pridejo v kazenski zakonik določbe proti korupciji. Člani Jugoslovanske- ga kluba so zastopali stališče, da je potrebno za to posebno poglavje v kazenskem zakoniku, v katerega se naj prevzamejo tozadevne specialne določbe. Večina je bila soglasna v tem, da mora določba o korupciji priti v kazenski zakonik, vendar ni sprejela p redi:.ga Jugoslovanskega kluba, marveč je tozadevne določbe pristavila k poglavju, ki govori o goljufiji. Po tej odredbi se radi korupcije kaznujejo samo posredovalci za nedopustne nagrade. S tem seveda bistvo korupcije ni zadeto. Živahna razprava se je razvila o § 388, ki vsebuje tako zvani kancelparagraf. Prvi je govoril dr. G o s a r , ki je naglašal, da za tako odredbo, četudi bi bila sicer potrebna, v kazenskem zakoniku sploh ni prostora, ;n to tem manj, ker je stilizacija presplošna in premalo določena. Za vsakega lopova je v kazenskem zakoniku določeno, česa no sme storiti, samo glede duhovnika pušča zakon popolno svobodo sodniku in državnemu pravilniku. Zato bi bilo nujno potrebno, da bi zakon čisto jasno označil, kaj se smatra kot ka'Л vo dejanje, kajti sicer se bo ta paragraf poliitć-no zlorabljal. Dr. Hod žar je izvajanja dr. Gosarja podrobno podprl ter je s kriminalno-pravnega stališča pokazal, kako bi se ta paragraf. mogel zlorabljatij ker vgebuje sauio načelo, ne pa dejanja. Jugoslovanski klub je predlagal, da se ta paragraf sploh črta. Samo samostojni demokrati so se pa posebno zavzeli za ta paragraf. Celo dT. Žerjav, ki sicer ni prisostvoval nobeni seji, je prišel na to sejo. Večina je sprejela tudi ta paragraf in je sprejela tako celotni zakonik s prehodnimi določili. Samostojni demokrati so ravno z ozirom na omenjeni paragraf glasovali za zakon, ki je bil sprejet s 17 proti 4 glasovom. Belgrad, 3. maja. (Izv.) Danes se je vrnil z Dunaja minister za trgovino in industrijo dr. Spaho. Reigrad, 3. maja. (Izv.) Danes dopoldne je bil sprejet v avdienci na dvoru zunanji minister dr. Voja Marinkovič. Belgrad, 3. maja. (Izv.) Današnje »Novosti« so bile zaplenjene. 3ygostGvamko - ogrski odnošaji. Belgrad, 3. maja. Ogrski zunanji minister Valko je dal poročevalcu belgrajske »Politike« izjave glede jugoslovansko-ogrskih od-nošajev. Rekel je, da na Ogrskem ne manjka razumevanja za potrebo sporazuma z Jugoslavijo in da upa, da se bodo jeseni začeta pogajanja v Beigradu nadaljevala. Medsebojni odnošaji obeh dežela morajo postati normalni. Predvsem je treba urediti vprašanja, Iti so v zvezi z trianonsko pogodbo. Šele potem se bo mogoče lotiti gospodarskih vprašanj. Na politično kooperacijo je pač mogoče misliti, a zaenkrat je neizpeljiva, ker posledic svetovne vojne ni mogoče čez noč odpraviti. Glede italijansko-ogrske pogodbe je minister ponovil, da ni naperjena proti drugim državam in da so bila pogajanja zanjo merodajnim jugoslovanskim krogom znaaa. Vesti o tajni italijansko-ogrski pogodbi niti ni vredno ponovno demantirati. Reško vprašanje, je rekel minister, zanima enako Ogrsko kakor Jugoslavijo. Najti se mora modus za rešitev vprašanja ogrskega tranzita preko jugoslovanskega ozemlja. Upa, da bo mogel z Jugoslavijo skoro skleniti to-stvarno pogodbo. DENARNI ZAVOD ZAGREBŠKE OBLASTI v Zagreb, 3. maja. (Izv.) Na zadnji seji zagrebške oblastne skupščine so sklenili ustanoviti oblastno hranilnico. Veliki župan je prevzel ta načrt v proučevanje in je obljubil, da bo tozadevno naredbo objavil v >Narodnih Novinah«. BUDIMPEŠTA VABI BELGRAJSKEGA ŽUPANA NA OBISK. Eelgrad, 3. maja. Budimpeštanski župan je v sporazumu z magistratom povabil bel-grajskega župana na obisk. Dr. Kumanudi bo gost budimpeštanske mestne občine. ANGLEŠKO-ITALIJANSKA DEMARŠA V ANGORI. Rim, 3. maja. Tukajšnji listi poročajo, da sta angleški in italijanski poslanik v Angori zahtevala od turškega zunanjega ministrstva pojasnil glede pogajanj z Jugoslavijo. Rudži bej je zagotovil, da gre le za navadno pogodbo o razsodišču in nevtralnosti. ALBANSKI EMIGRANTI V DALMACIJI. v Dubrovnik, 3. maja. (Izv.) Sem so došli iz Barija begunci, med njimi bivši albanski poslanec Klisura in bivši rekretar finančnega ministrstva Skuna. Zbežali so iz Albanije po padcu Fan Nolija in se zatekli v Italijo, kjer so jih fašisti internirali; le s težavo se jim je posrečilo uiti na ribiški ladji. SLOVAKI PROTI MASARYKU. v Bratislava, 3. maja. (Izv.) >Slovak« piše v svoji zadnji številki proti kandidaturi Masa-ryka za predsednika republike, češ, da odobrava protislovaško politiko. To se je zlasti opazilo ob priliki degradacije več slovaških oficirjev. >Slovak« končuje članek s konstata-cijo, da se take stvari niso dogajale niti za časa Avstrije in tako postopanje najostrejše obsoja. RAZOROŽITVENA KONFERENCA TREII DRŽAV. v London, 3. maja. (Izv.) Ministrski tajnik Bridgeman je imenovan za vodjo delegacije na konferenci, katero je sklical Cooiidge za razpravljanje o razorožitvi treh velesil. Vršila se bo 13. junija v Ženevi. V tukajšnjih dplomatskih in političnih krogih pripisujejo tej konferenci veliko važnost. Slovenski oblastni samoupravi. Rogaška Slatina, 2. maja. Zadnjo nedeljo dne 1. maja sta imela oblastna odbora ljubljanske in mariborske oblasti drugo skupno sejo. Prva taka seja se je vršila na cvetno nedeljo dne 10. aprila v Celju. Na obeh sejah sta oblastna odbora ugotovila skupne smernice, po katerih se bo postopalo pri prevzemanju poslov od državne uprave, organizaciji oblastnih uradov in pri zahtevali ter intervencijah radi finančnih virov za obe oblasti. V zvezi s sklepi zadnje skupne seje obeli slovenskih oblastnih odborov odpotujeta oba predsednika dr. Leskovar in dr. Natlačen dne 3. maja v Belgrad, da pri osrednji vladi posredujeta. Ljubljana, 3. maja. Ljubljanski oblastni odbor je prevzel v last in upravo elektrarno na Završnici in električno centralo v B o h i n j u. Oblasbii poslanci SLS z zadoščenjem pozdravljajo sklepe sestanka vseh oblasti v Belgradu. Sklepi so potrditev starih žalitev SLS, da naj namreč ljudska samouprava prevzame vso skrb za javni blagor in naj država vrši le nadzorstvo v kolikor je to potrebno za ohranitev državne skupnosti. Veliko sklepov, ki so za druge oblastne skupščine novi, tako: snovanje oblastnih hranilnic, gojitev zadružništva, strokovna vzgoja in izobrazba, sta slovenski oblastni skupščini po gospodarskem in socialnem programu SLS že od vsega začetka postavili v načrt svojega dela. Zelo važni so sklepi, ki stavijo zahteve na državno upravo glede prenosa poslov in finančnih virov. Tu bo skupna akcija vseh oblasti gotovo imela razveseljive uspehe. * * л Na inicijativo niške oblastne skupščine ozir. njenega člana Vlade Dimitrijeviča se je vršila v nedeljo konferenca vseh oblastnih skupščin v državi. Svoje zastopnike je poslalo okoli 25 oblasti. Predsedstvo ljubljanske oblasti je poslalo sklicateljem dopis, v katerem konferenco pozdravlja in se opravičuje, da ee konference žal ne more udeležiti, ker ima ob istem času zasedanje. Ostentativno pa se ni udeležila zagrebška skupščina in dr. Maček se je enostavno izgovoril, da ni dobil vabila. Prvi je referiral sklicatelj Vlada Dimitri-jević. Razpravljajoč o gospodarski krizi je ugotovil, da le to najtežje občuti naš kmet in da mora radi sedanjega gospodarskega stanja svoje pridelke prodajati za 60 odstot. ceneje. Edino zdravilo za rešitev v dvanajsti uri gospodarske krize je po njegovem mnenju zaščitna carinska politika. V ta namen je treba odpovedati vse doslej sklenjene trgovske pogodbe in skleniti nove na novih principih. Nato je treba dovoliti svoboden izvoz domačih pridelkov, razen tistih surovin, ki se doma nujno potrebujejo. ■ Član osješke oblasti gospod črnelič se je v svojem referatu bavil posebej s krizo kmetijstva in ostro kritiziral davčno politiko, ki uničuje kmeta. Poslanec smederevske oblasti Dimitrije L j o t i ć je utemeljeval predlog, da se osnuje zveza oblastnih skupščin, ki naj bi pospeše- ' vala splošno vse težnje oblasti, zlasti pa vzajemne, skupne zadeve. Do 1. junija naj vse oblasti odgovore na ta predlog in dajo svoje mišljenje o delokrogu in nalogah zveze. Skupščina je trajala ves dan. Napravila je več sklepov med njimi sledeče : Vse oblastne samouprave naj osnujejo svoje denarne zavode; veliko pozornost naj obračajo kmetijski izobrazbi, zadružni vzgoji in zlasti gospodinjskim šolam; vlada se naproša, da čim preje prenese na oblasti vse funkcije, ki jih morejo po zakonu prevzeti oblasti, z dolžnostmi naj država odstopi oblastem tudi vse tozadevne finančne vire. Nekateri listi so objavili vest, da bo izmenjanih več velikih županov zlasti v prečan-skih krajih. Ministrski predsednik, ki vodi tudi notranje zadeve, je te vesti najodločneje demantiral, kot absolutno neresnične. Debela jufrovska !až. »Pod Davidović-Koroščevo vlado 1. 1924. je bila zbornica na sličen način odgodena«, kakor sedaj, — poroča »Jutro« iz Belgrada v brzojavki o poslanskih dnevnicah. Bravci »Jutra«, ki tako lahkoverno in brez misli spravijo vse, kar jim servira ta list, bodo verjeli seveda tudi to zavito laž. L. 1924. je zbornica res bila odgodena na sličen način kakor sedaj. Toda odgodila jo je vlada Pašić-Pribi-čevič, v kateri je sedel tudi »Jutrov« patron dr. Žerjav. Če »Jutrovih« čitateljev spomin ni čisto zapustil, se bodo morda spomnili, da je to bilo takrat, ko je P.-P. vlada poslance raz-gnala, jim zaprla usta, konfiscirala časopise in vrgla na cesto na stotine uradnikov, in to ne iz budžetskih, ampak iz strankarskih razlogov. To je bilo takrat, ko je po Sloveniji lomastila Orjuna ljubljanske oblasti, streljala ljudi, ustavljala vlake, po inkvizitorsko lovila ljudi po cestah, jih po maskiranih napadalcih vlačila r kleti ter jim tam mečkala prste. To je bilo v tistih časih. »Jutro« pravi sedaj, da je bilo to pod Davidović-Koroščevo vlado. Ne gospodje! To je bilo pod vašo vlado. Resnica je, da je za tisto vašo P.-P. strahovlado prišla Davidović-Koroščeva vlada, ki je sklicala parlament in uvedla red in mir. Pribičevič je to priznal, vi pa niti te moralične sile nimate, da bi javno znane svoje grehe priznali, karnoli obžalovali, pač pa imate grešno čelo, svoje grehe pripisovati drugim, ki je nad njimi nedolžen. Ta vaša taktika se ni pokazala le v tem slučaju. Tako postopanje poštena družba imenuje perfidijo. Pa vas seveda tudi tega ni sram! m »Jutro« je včeraj prineslo kar poseben članek o samostojno-demokratski vnemi za avtonomijo Ljubljane. Koliko je to pisanje vredno, so vidi iz tega, da je SDS dvakrat raz-gnala avtonomni občinski svet v Ljubljani zato, ker je bila propadla pri volitvah. SDS ostane trajna in neizpodbitna zasluga, da je ona uvedla na ljubljanski magistrat gospodarstvo gerentov in komisarjev. Ta stranka je spravila v volivni red tisto določbo o kršitvi čistega proporca v prepričanju, da bo ona tedaj še kot relativno najmočnejša stranka dobila mesto Ljubljano v roke in večno zagospodovala nad Ljubljano, njenim premoženjem in prebivalstvom. Pa je prišla »Zveza delovnega ljudstva« in ».Jutrov« lonček se je prevrnil. Dvakrat je padel dr. Perič in ž njim občinski odbor. Vrgle so ga intrige SDSarjev, ki so dosegli razpust za razpustom. Na mesto od ljudstva izvoljenega župana je SDS postavila dva komisarja in tri svoje gerente, ki so vladali leta na magistratu. Pa tedaj »Jutru« ni padlo na pamet pisati o avtonomiji Ljubljane. Ko je gerente zopet zamenil vladni komisar, je »Jutro« začelo boječ« čivkati o avtonomiji. Sedaj je naša stran- ka spremenila tisto krivično določbo v občinskem volivnem redu. S tem je odpadel zadnji razlog za zavlačevanje volitev — sedaj se »Jutro« dela. kakor da bi bilo ono že od nekdaj za avtonomijo. Čisto po »jutrovsko«! ZasSuge SDS-arskih gerentov za Ljubljano so po »Jutru« ogromne. Škoda, da jih nihče ne vidi. Krivico dela »Jutro« tem trem gospodom, ko jim pripisuje zasluge za nove ceste, povečano elektrarno, novo klavnico, nove stanovanjske hiše itd. Na vseh teh važnih rečeh so bivši trije rotovški gerenti skoro čisto nedolžni. Vse te stvari je pripravil in uredil žc prejšnji občinski svet, ki ga jc ravno SDS raz-gnala. Če bi dr. Perič vseh teh reči ne bi bil pripravil in uredil, bi se SDS-arskim gospodom še danes ne sanjalo, da jc Ljubljana potrebovala novih cesta, povečane elektrarne, nove klavnice, novih stanovanjskih hiš itd. Gospoda okrog SDS je iz Ljubljane napravila dolgo vas. In tako bi bilo ostalo do danes, da ni pravočasno prišla »Zveza del. ljudstva« z dr. Peričem in s tem začela novo dobo v gospodarstvu Ljubljane. To uči zgodovina zadnjih leti In samo toi O SDS-arskih zaslugah pa zgodovina molči! »Obzorc prinaša iz Ljubljane senzacionalno novost, da je dr. Žerjav v svojih naporih za osnovanje »Naprednega bloka« krenil na novo pot. Dr. Žerjav hoče za vsako ceno v vlado. Ker pa ve, da samostojni demokrati nimajo izgleda, da bi prišli v kako kombinacijo, zato je dr. Žerjav sedaj pripravljen, da vsaj začasno zapusti Pribičeviča, v Sloveniji pa organizira > Napredni blok« iu pod to novo ïirmo poizkusi doseči svoj cilj, to je vstop v vlado. Z »Naprednim blokom« pa je stvar tale: Dr. Žerjav jo dobil na svojo stran dva narodna socialista. Več jih itak ni. Nazunaj pa ta firma vendar nekaj pomeni. Sedaj se dr. Žerjav trudi, da svojo akcijo raztegne še na socialiste. Med socialisti je Žerjav res pridobil neke »voditelje«, ki se nahajajo v materijalni odvisnosti od samostojnih demokratov, toda delavci gotovo ne bodo šli za njimi. Tudi samostojne kmete bi dr. Žerjav rad. Tozadevno navaja »Obzor« značilen nastop Ivana Mrmo-]ja, ki je na Radičevem shodu v Ptuju plediral za to, da radičevci gredo v Žerjavov blok. Tako : Obzorovc dopisnik. Gotovo so informacije o Žerjavovih naporih in naklepih točne. Tudi iz Belgrada so te dni poročali, da bi se dr. Žerjav rad prelevil v Marinkovičeve-ga demokrata in po tej poti prišel v vlado. Nerodno za Žerjava je le to, da ga v Belgradu preveč poznajo — tudi ljudje sedanjega kabineta. Za samoupravo prek- testom, prošnjam in zahtevam pa so šo danes gospodarji občin na srečno ali nesrečno roko nastavljeni gerenti, ki nimajo pravega zmiela za občestvene zadeve, ker so zgolj pokorni organi višje volje. Gerentstvo je za prekmurske občine veliko zlo, zato ne sme biti nikomur čudno, da se k zadevi vedno nanovo povračamo. Konec gerentskega sistema in svobodne volitve eta življenjski zadevi naših občin, zato pa ne smemo prenehali, dokler ne dosežeino uspeha. Prekmurje je jasna priča, kako gerento-vanje ni v občinski blagor. To kažejo občinska pota, občinske naprave, poslopja, in sploh vse, kar je last občine. O tem pričajo tudi mnogoštevilni spori in pritožbe na glavarstva itd. Niti ni čudno, da je tako. Gerent je od danes do jutri, zato si ne dela sile. Razen tega dela lirez nadzorstva in večinoma nima zaupanja občanov. Volitve zahteva narod brez ozira na strankarsko pripadnost, predpisuje jih zakon, zato naj se ne odlagajo še nadalje! Ponovno smo že dokazovali v »Slovencu«, »Novinah«, »Nepujsagu« itd., da je gerento-vanje občinam v škodo. Isto smo nagiašali na shodih in zborovanjih in smo v resolucijah na merodaine oblasti zahtevali, da sc razpišejo za naše občine svobodne volitve. Vkljub vsemu dokazovanju, liaglašanju, vkljub vsem pro- Д »Dr. Korošec v Nemčiji.« Splošno pozornost je svoječasno vzbudila vest, da pojde dr. Korošec v Nemčijo. Ta vest jc bila bele-žena od vseh naših, nemških in drugih velikih evropskih listov. To je znamenje, da ime dr. Korošca v zunanjem svetu vendar le pomeni več, kakor bi »Jutro« rado videlo. Ko je pred veliko nočjo dr. Korošec odpotoval na Francosko se zdravit, je to zašlo v liste v potvor-jeni obliki. Eni so menili, da je odpotoval v Nemčijo in nemško časopisje je pisalo o važnosti tega potovanja. »Slovenec« je n. pr. tudi registriral to pisanje nemških listov. To je storil »Slovenec« za to, da naš svet vidi, kako Nemci presojajo nemško-jugoslovansko zbližanje. Če in kedaj pa dr. Korošec pojde v Nemčijo, ne bo prosil dovoljenja pri »Jutru«. »Jutrova« tozadevna notica pa kaže le malenkostno zavist, ki ni ne pametna ne nobel. Ali pa ima »Jutrovo« zanimanje kak poseben namen? Saj nam je n. pr. znano, da je gotov del jugoslovanskega časopisja pisal, da je dr. Korošec odšel na Malto, »Jutro« je poročalo, da je šel v Italijo. V zvezi s tem pa so gotovi ljudje na tihem širili senzacije o Korošcu in Mussoliniju in Čičcrinu, kar vse se je izkazalo za laž, pa je bilo tedaj vseeno senzacija. To pa je poglavje, ki je grše ko zavist. Resnica je, da je slovenski »jutrovec« zmožen še grše-ga kot je bilo to. Д Dobro poznavanje zakonov. Iz Belgrada poroča »Jutro«, glasilo »jugoslovanskih dr-žavotvorcev« okrog dr. Žerjava, da »v vladnih krogih trde, da bo zbornica razpuščena dne 5. maja in da bodo razpisane nove volitve za 14. ali 21. avgust«. Mogoče je res, da bo zbornica 5. maja razpuščena. Toda vsaj uredui-stvo »Jutra« bi moralo vedeti, česar morda njegov poročevalec no ve, da bi v tem slučaju morale biti volitve najkasneje 5. avgusta. Zakon in ustava namreč določata, da se morajo nove volitve izvršiti najkasneje v roku treh mesecev po razpustu. — To je nov dokaz, s kako debelo podčrtano avtoritativnostjo »Jutro« poučuje svoje bravce o sodobnih dogodkih in o državnih zakonih. S3om ses Shod SLS v Št. Ilju v Slovenskih goricah je bil v nedeljo 1. maja ob obilni udeležbi iz domače in sosednjih župnij. Shodu je predsedoval načelnik krajevne organizacije SLS g. V r a č k o. Domači poslanec g. Franjo Ž e -bot je podal izčrpno poročilo o položaju. Zborovalci so izrekli našim poslancem zahvalo za njih delo in popolno zaupanje. Naši vinogradniki so posebno veseli, da se je našim poslancem posrečilo doseči odpravo prijave vina v ieseni. Hvaležni smo jim tudi, ker so uspeli, da se je odpravila carina na galioo. Na koncu shoda smo vsi obljubili, da bomo pri bodočih volitvah vsi kot en mož zopet vr>-lili našo Slovensko ljudsko stranko. m slancev Predlog poslanca Petra ITauptmana in tovarišev za pospeševanje čebelarstva v ljubljanski okolici. Predlog poslanca Antona Skutiica in tovarišev glede uvrstitve občinske ceste Ribnica—Jurjevica, Vinice med okrajne cesto, oziroma med deželno ceste druge vrste. Predlog poslanca Oblaka in tovarišev glede regulacije odtoka reke Unec v dolini pri Planini. Predlog poslanca .Tana, Arneža in tovarišev glede poprave pešpoti Dobrava skozi sotesko Vint-gar. Predlog poslanca Eppicha in tovarišev za preložitev okrajno ceste Koprivnik—Kočevje. Predlogi poslancev Planine, Uršiča, Umnika, Mftjeršiča iu tovarišev: glede podpore prostovoljnemu gasilnemu društvu v Rudnem,' občina Selca; glede podpore, prostovoljnemu gasilnemu društvu v .škofji Loki; glede naprave vodovoda za vasi Središče, Bitnje, Zabnica, Stara Loka; za podporo gasilnemu društvu v Podbrezjnh. Predlog poslanca Deželaka in tovarišev glode regulacije in zavarovanja bregov Savinje—I.ehom-nice in Gračnice v Laškem okraju. Predlog poslanca Lovrafa in tovarišev, da se podeli kmetijski zadrugi v Izlakah podpora za zidanje zadružne sušilnice za hmelj. < Predlog poslancev Ncmnnič», .Tnrra in tovarišev glede podpore mlekarskim zadrugam Črnomelj, Semič, Tanča gora, v okraju Črnomelj. Predlog poslanca ,Tana in tovarišev glede napravo vodovoda za vas Zasip. i Predlogi poslancev Umnika, MajerJiča in t, j variSev v zadevi preložitve klanca na deželni ces Tenetiše—Kokrica; v zadevi podelitve podpore j vinorejskl zadrugi v Predosljah; v zadevi izpeljan kanalizacije občine Stražišče. Predlog poelancev .lana, Arneta ln tovariš glede naprave vodovoda za vae Blejska Dobrava. Predlog poslanca Deželaka in tovarišev a radi podriavljenja okrajne ceste Celje, Laško, Rjn eke Toplice, Zidani most. Predlogi poslanca Josipa Pcrmota in tovariše glede spremembe § 74. državnega zakona z dj G. avgusta 1909, drž. zak. štev. 177; v zadevi podi lžtve podpore prizadetim po vremenski nezgodi c klona v letu 1926. Predlog poslanca Lobiugcrja in tovariSev, i se deželna cesta (kolodvorska cesta) v Zagorju r, Savi iz investicijskega posojila prometu primeru preuredi. Predlog poslanca Lovrača in tovarišev, da i na okrajni cesti pri graščini Medija klanec zniža. Interpelacija oblastnega poslanca Gostinhrj in tovarišev, naslovljena na gospoda velikega ži pana v zadevi avtomobilske vožnje. Poincare o notranlem in zunanjem položaju Francije. Pariz, 3. maja. Včeraj so začeli zborova francoski generalni sveti. Na zborovanju njegovem domačem okraju Meuse je imel ol širen programatični govor ministrski pr« sednik Poi ncarć Rekel je, da je da Irancija doslej dovolj dokazov o svojih mir ljubnih namerah in če bi tudi drugod ime toliko dobre volje, bi mir ne bil samo v p godbah, ampak tudi v duhovih. Francija z hteva eamo redno plačevanje reparacij i polno varnost Svoje neodvisnosti, svojih pr vic in jamstev ne more žrtvovati. Dokler tu drugi narodi ne bodo pošteno in brez zakri nih misli izpolnovali pogodb, ki so jih podp sali, mora biti Francija močna in pripravi) na za obrambo. V obrambi svojega ozeml Francija ne dela razlike med materao deže in kolonijami. Svojih kolonij si Francija o nikogar ne bo dala vzeti. — Nato jo preš Poincaré na finančni položaj in naglasil, da prvi pogoj finančnega ozdravljenja ravni težje v proračunu. Francija je imela velil izdatke za reorganizacijo armade, ki jo zalit va znižanje službene dobe na eno leto, pote za napolnitev vojnih zalog in izgraditev utrd Ti izdatki se morajo poravnati z vareev njem in večjimi dohodki. — Končno je gov ril Poincaré o komunističnih prevratnih pi zadevanjih in naglasi, da je vlada pripravlj na, da energično zatre vse zločinske poizkui proti disciplini vojske, varnosti države in n deljivosti naroda. POPLAVE OB MISSISSIPPI> r Newyork, 3. maja. (Izv.) šof ^inžena skega kora ameriške armade je izjavil, da mesto New Orléans obvarovano pred poplav ako bi se ne pripetilo kaj nepredvidenega. v Washington, 3. maja. (Izv.) Predsedni Coolidge je izdal poziv, v katerem poziva pri bivalstvo na ponovno zbiranje darov za p< plavljence. Dosedaj je bilo nabranih pet ra lijonov dolarjev. SMRTNE OBSODBE V RUSIJI. v Varšava, 3. maja. (Izv.) Kakor poroča listi iz Moskve, je revolucionarno sodišče o' sodilo tri Poljake na smrt radi špionaže i poljsko državo. ITALIJANKKO-MADJARSKO BOTRINSTV Budimpešta, 3. maja. Danes so krst novorojenko nadvojvode Jožefa Franca. K movala je kot zastopnica italijanske kralji« Helene ženn italijanskega poslanika grofi di Monza. Novorojenki so dali ime Helena. PREGANJANJE KOMUNISTOV NA KITAJSKEM. v Pariz, 3. maja. (Izv.) Po vesteh «Ind-Pacifique« iz Pekinga so bili zopet trije li munisti obsojeni na smrt, lako da znaša dcu no število na smrt obsojenih dosedaj 23. Pi čakujejo še nadaljnjih smrtnih obsodb. H©jF ^O ÉFG&SUD&É BREZALKOHOLNA UPORABA SADJA IN GROZDJA. Izgledi za alkoholno produkcijo so po soglas ugotovitvi skoro vseh v poštev prihajajočih sti kovnjakov slabi. Radi nazadovanja konzunui drugih neprililc prihajajo seveda sadjarji, poseM pa vinogradnik- (in tudi gostilničarji) v mui položaj, da proizvodov, za katere se pridelovat stroški niso znižali, ne morejo spraviti v denar primerno ceno. Tako nastaja vinska kriza, o k teri se pri nas vedno več piše in govori. Iz tei sledi, da je treba iskati novih načinov predela ozir. uporabe, ki bolj odgovarjajo zahtevani, i katerih jo in lx> predvidoma vedno več povpraš vanja. Alkoholnih vin je preveč, po brezalkolu nih izdelkih pa povpraševanje posebno v zadnje času silno rasto. Njih konzum se bo pa še znali povečal, ker se vrste abstinentov inuože in se m' dina vzgaja v duhu treznosti. Kakor lansko leto, namerava tudi let >Brezalkoholna produkcija« prirediti več tečaje na katerih se bo obravnavalo najvažnejše o brc alkoholnem gospodarstvu (vkuhavnnje, sušeni pridelovanje brezalkoholnih sadnih in grozdu sokov v domačem gospodarstvu in v obratih, ohr njevanje svežega sadja in grozdja, organizad prodaje teh pridelkov in izdelkov itd). Kdor ; želi prvega točaja (o priliki velesejma) dno 4. ,i lija t- 1. udeležiti, naj to javi po dopisnici »Br( alkoholni produkciji«, Ljubljana, Poljanski n»? št. 10. Vinogradniki, sadjarji, gostilničarji! No Pr /rite te ugodne prilike, da se o tem važnem vpr šanju pravočasno poučite l Osrednja zadruga »Brezalkoholna Drodukeiia*' Liubtiauv K.af se godi doma Elastic-Hohlraum-obroči Vaš račun o obročih vam pojasnjuje, če se vaš tovorni avtomobil izplača. Prihranke v obratu dosežete z uporabo Continental-Elastkc obročev. VEKTOR ВОНШЕС, LJUBLJANA. Veličasten pogreb prošta EinspieTerja. Sv. Jurij v Slov. gor., 2. maja 1927. Dan^s smo tu položili k večnemu počitku koroškega narodnega mučenika, bivšega tinjskega pro-gta, koroškega deželnega poslanca in narodnega voditelja ter tukajšnjega župnika g. Gregorja Einspielerja. Skoro vse Slovenske gorice so bile ta dan po koncu. Od vseli strani so prihajale ljudske množice k Sv. Juriju. Vozovi in avtomobili so po vseh cestah, ki vodijo k Sv. Juriju, vozili Einspielerjeve {astilce. Iz Maribora so se pripeljali na pogreb: veliki župan in rojak pokojnikov g. dr. Fr. Schau-bach z olrrajnim glavarjem vladnim svetnikom g. dr. Markom Ipavcem in vladnim tajnikom g. dr. Ma-fcarjeru. Nadalje so dospeli: ravnatelj g. dr. M. Potočnik, dr. Rudolf Ravnik, predsednik kluba koro-gkih Slovencev g. tovarnar Hochmuller z mnogimi flani kluba. Med udeleženci smo opazili več zastopnikov Slovencev iz Koroške in Primorske. Jugoslovanski klub in naše organizacije je zastopal narodni poslanec Fr. Žebot. Ljudstva je bilo okoli 10 zbranega okrog cerkve Sv. Jurija toliko, da je bil prijazni hribček podoben velikemu mravljišču. Na sprevod je došlo okoli 40 duhovnikov ne samo iz domače dekanije, ampak celo častiljivega starčka nekdanjega župnika iz Št. Ruperta pri Ve-likovcu g. Treiberja smo opazili med udeleženci. Sprevod, katerega se je udeležilo gotovo par tisoč ljudi, je vodil domači gosp. dekan duhovni svetnik Jos. Janžekovič. Po mrtvaških molitvah je g. dekan imel govor v cerkvi. V svojem v srce sega jočem govoru je primerjal rajnega narodnega mučenika Einspielerja trpečemu svetopisemskemu Jotra- Po slovesni sv. maši so domači župani zanesli Iroplo na pokopališče, ki se razprostira na prijaznem hribčku ob cerkvi Sv. Jurija. Ob cerkvenem ridu na lepem prostoru je bil izkopan grob za na-5ega Einspielerja. Ves grob je bil obložen s cvetjem. Domači dobrošolani pevski zbor je ob župni-8u, v cerkvi in na pokopališču zapel pretresljive žalostinke. V imenu koroških Slovencev se je od velikega sina našega naroda poslovil predsednik koroškega kluba v Mariboru g. tovarnar Hoch-Btlller. Narod je plakal, ko je govornik v imenu toroških Slovencev se v ginljivih besedah poslavljal od njih voditelja. Za Hochmiillerjem je govoril »slanec Ž e b o t v imenu naših organizacij in v imenu ljudstva Slovenskih goric. Težko, težko s solzami v očeh so se ločili ljudje »d groba. Osobito težko je bilo slovo za naše koroške brate in sestre! V srce jo ganil vse navzoče raklik kbroškega starčka: Slomšek in Ti Einspie-ler nepozabni, izprosita pri Bogu, da nam bo kmalu apel naš gosposvetski zvon himno našega narodnega vstajenja! tf slavo m žast naših erëeïov priredi Prosvetna zveza v nedeljo 8. t. m. ob 8 v veliki dvorani hotela Union izredno slovesnost. Prvič se proizvaja S. Sardenkovo delo: Sv. Jožef v VII. slikah s petjem in recitacijami v sledečem tedu: 1. Govor: g. p. dr. Hugo Bren. 2. Silvin Sardenko: Sveti Joicef. Sličice iz njegovega življenja v sedmih spevih: I. Rojstvo v Betlehemu. a) Svetonočna pesem. Za mešani zbor zložil p. II. Sattner. b) Dva popotnika: deklamacija. c) Slika: Rojstvo Gospodovo. II. Darovanje v tcnvplu. a) Tempelaka pesem. Samospev s harmonijem, zložil p. H. Sattner. b) Praznik darovanja: deklamacija. c) Slika: Gospodovo darovanje. III. Beg v Egipet. a) Egiptovska pesem. Za mešani zbor zložil A. Dolinar. b) Beg: deklamacija. e) Slika: Beg v Egipet. IV. Dvanajstletni v templu. a) Jeruzalemska pesem. Samospev s harmonijem, zložil A. Mav. b) Dvanajstletni učenik: deklamacija. c) Slika: Jezus med učeniki. Srbohrvafsko - slovanski sGovar. Sestavil dr. Albin Vilbar. — Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. V lični priročni obliki izdaja podjetna Jugoslovanska knjigarna svojo zbirko slovarjev. Za razmeroma mal denar si bomo okrasili svoje knjižnice z lepim številom enako opremljenih potrebnih slovarjev. Komaj je minilo pol leta, odkar je v tem založništvu izšel vsestransko hvaljeni Brada-čev latinsko-slovenski slovar, že nam je dala topet drug slovar: srbchrvatsko-slovenski. — Prepotreben je že bil. In sedaj imamo slovar, ki bo izvrstno služil ne le dijaštvu, ampak vsem slojem, zlasti, ker ima izredno bogat besedni zaklad. Razen velikih, znanstvenih slovarjev ni doslej nobenega, ki bi obsegal toliko besed kot Vilharjev. Na 328 straneh je zbranih okrog 49.000 besed. Zato se ni čuditi, da je avtor z vsemi mogočimi sredstvi skušal doseči, da slovar po zunanjem obsegu preveč Ue naraste. V praktičnem slovarju tudi ne moti, da besede niso vedno izvajane slovnično, ampak tako, kakor je prikladneje za rabo in za zmanjšanje obsega. Ako bi bil to znanstveni slovar, bi bil avtor gotovo tudi v tem pogledu ustregel. Tako pa mu je bila praktična uporabnost glavno vodilo, in to je prav, ako naj bo slovar le praktičen. Mcrda tudi akcentov ne navaja samo za-tadj, tegaj ker bi sicer slovar tako narasel, da V. V Nazaretu. a) Nazareška pesem. Za mešani zbor zložil dr. Ft. Kimovec. b) V sveti družini: deklamacija. c) Slika: Jezus in Jožef pri delu. VI. Smrt st. Jožefa, a) Jožefova pesem. Za mešani zbor zložil A. Dolinar. b) Smrt sv. Jožefa: deklamacija. c) Slika: Smrt sv. Jožefa. VII. Poveličanje. a) Nebeška pesem: Za mešani zbor zložil St. Premrl, b) Poveličanje: deklamacija. c) Slika: Jožef na smrtnem ležišču, d) Zaključna pesem dr. Fr. Kimovca: Ljudska pesem za mešani zbor. Pevske točke proizvaja pevsko in glasbeno društvo »Ljubljana«. Recitira g. Miloš Stare. Vstopnina: Sedež prve vrste 10 Din, drugo vrste 5 Din, stojišče 2 Din. — Predprodaja vstopnic od petka 6. maja dalje v Prosvetni zvezi. Miklošičeva cesta 7. Preskrbite si jih pravočasno! Čisti dobiček je namenjen za naše slepe reveže. Veliko razbuHenše med delavstvom mariborske kurilnice. Dne 3. t.. m. popoldne se je razširila po Mariboru govorica, da so začeli železničarski delavci v kurilnici stavkati. To govorico je povzročilo veliko razburjenje, ki je nastalo med delavstvom, ko je videlo, kako je železniška uprava izvršila regulacijo plač za delo na ure. Železničarji so bili namreč v ponedeljek obveščeni, da so od 25. aprila dalje odpravljene takozvane strojne premije, da se čez-urno delo skoro popolnoma odpravi in da se za uro ne izplačuje odslej več kot 8 Din (dozdaj tudi 11), poleg tega so se reducirale tudi druge manjše plače. Končno bo treba nekaj delavcev vpokojiti, nekaj pa celo odpustiti. Ko je železniška uprava delavcem to javila, je delavstvo začelo v ponedeljek popoldne delo sabotirati. Zato je prišel v torek od železniškega ravnateljstva v Ljubljani č. inž. Fine, da bi posredoval. Delavstvo se je polnoštevilno zbralo in zahtevalo, naj mu inž. Fine razloži, zakaj se je to zgodilo. Inž. Fine pa je zahteval, naj pride k njemu le delavska deputacija, česar pa delavstvo ni hotelo. Nato se je inž. Fine popoldne odpeljal v Ljubljano. Kakor se domneva, se je ljubljansko ravnateljstvo odločilo za imenovano spremembo zavoljo tega, ker dobi odslej za ta oddelek mesto 28 milijonov le 19 milijonov dinarjev. Železniško ministrstvo je sicer sprejelo poročilo, da bo ta redukcija proračuna za kurilnico povzročila velike ne-prilike in razburjenje, toda potrebnega kredita ni nakazalo. Ker je zadeva nujna, je treba takoj intervenirati pri železniškem ministrstvu. Prva možnost, da se od pomore nastali kalaniiteti, je v tem, da ima država zdaj na razpolago investicijsko posojilo, tako da se redni proračun lahko razbremeni. Druga možnost pa je. da se najde izredni kredit, da ee vzdrži delo v kurilnici in pa primerne mezde. Naj se opustijo taki poskusi, ki delavstvo po nepotrebnem razburjajo in morajo povzročiti le veliko škodo našim prometnim razmeram! Delavstvo se je danes mirno razšlo in policija, ki je bila pripravljena, ni imela prilike intervenirati. Delavstvo pojde jutri najbrž na delo. K smrtni R@sre$ v S'sški. У O tem žalostnem dogodku, ki smo o njem kratko poročali že včeraj, smo dobili sledeče natančnejše poročilo: Dne 2. maja zvečer okoli 20 je šel 14 let star dijak III. razreda realke Franc Bra-tož po naročilu svoje matere iz stanovanja v Sp. šiški, Podmilščakova cesta 46 v trgovino Felber v Sp. šiški po globin za čevlje. Deček si je malo poprej od svojega mlajšega brata Cirila izposodil majhno flobert-pištolo, s katero sta se bila že v popoldanskih urah igrala ir. oddala v zrak nekaj strelov. Te vrste flobertovk malega kalibra 6 mm se je namreč zadnji čas mnogo pojavilo med Ijud-skošolskimi otroci kot igrača. Prodajal jih je neki ljubljanski puškar. Ker pa je policijska direkcija ugotovila, da je to nevarno orožje, ne pa igrača za otroke, je nadaljnjo prodajo flobertovk prepovedala in zaplenila mnogo takih igrač. Ko je imenovani Bratož na Pcdmilščakovi cesti srečal 14 let bi bilo treba dveh debelih zvezkov; posledica tega bi bila visoka cena, ki bi jo malokdo zmogel, in nepriročnost slovarja v praktični rabi. To bi bil en vzrok; drugi, važnejši pa je notranji; strokovnjaki moramo priznati tale dejstva : 1. srbskohrvatska akcentologija je v polnem razvoju; 2. če je beseda označena z naglasom recimo v prvem sklonu, ne moremo v mnogo-brojnih slučajih natančneje določiti, kak bo naglas v drugih sklonih (vocativl), oziroma, kako bo stavčni naglas vplival nanj; 3. dan na dan se porajajo nove, boljše ali slabše srbskohrvatske besede ali skovanke iz drugih jezikov, ki jim je šele P-eba akcent določiti; 4. naglas pri ekavcih, ijekavoih in ikavcih se nebrojnokrat ne ujema; 5. srbskohrvatskemu naglasu se moremo priučiti lo potom prakse, ne iz slovarjev; in če človek ni muzikaličen, se ga bo sploh težko naučil. Ako učenec vestno sledi učitelju, ki jo rojen Srbohrvat ali Slovenec, ki si je v §u-niadiji ali v Bosni Hercegovini prisvojil naglas, bo mnogo pridobil, toda izpopolniti «e je treba še med srbohrvatsktm ljudstvom. Vse to ne le opravičuje avtorja, da besed ni akcentiral, atnpak mu je celo v hvalo. Kdor ni imel učitelja za srbskohrvatski jezik, tega bi akcenti samo motili in bi jih no znal prav izgovarjati. Tiaii najbolj&i srbohrvatski slovarji v zvezi z nemščino ne označujejo akcentov, ki so tem manj potrebni nam Slovencem. staro učenko I. razreda meščanske šole Ivanko Mauser, stanujočo na ce-sti J 28 v Sp. šiški, ld se je vračala od svojih prijateljic domov, je hotel v svoji otroški naivnosti oddati en strel v zrak, da bi se pred deklico pokazal malo jimaka in jo nekoliko ustrašil. Ko je Bratož hotel pištolo sprožiti kvišku v zrak, je pri tem tako nerodno ravnal, da je Mauserjevo zadel v desno sence in se je deklica takoj nezavestna zgrudila. Bratož misleč, da se je deklica le tako močno ustrašila strela iz flober-tovke, jo je začel klicati po imenu. Ker pa deklica ni dala nikakega glasu od sebe, jo je deček prijel in zavlekel na kraj ceste, nato pa odhitel v trgovino, kamor je bil poprej namenjen. Iz trgovine se je deček hitro čez polje vrnil domov ter so kmalu podal v posteljo. Iz strahu pred starši si ni upal povedati, kaj se mu je bilo poprej pripetilo. Umirajočo deklico je najel železniški zvaničnik Rudolf Dovečar, ki se je od dela vračal domov nekaj po 20. uri. Dovečar je hitro obvestil starše, nakar je po deklico prišel oče Ivan Mauser, sprevodnik na železnici in jo odnesel domov. Prišedši domov, je deklica izdihnila, ne da bi se bila več zavedla. Višji stražnik Franc Tomše je kmalu nato dečka Bratoža zaslišal, ker je zvedel, da je bil deček v kritičnem času na omenjeni cesti, nakar je Bratož v joku priznal, da je streljal s flobert pištolo v bližini Mauserjeve. Na lice meeta dospela policijska komisija je odredila, da se je truplo mrtve deklice prepeljalo v mrtvašnico k Sv. Krištofu, kjer bo obducirano. Dogodka, kakor smo že včeraj kon-štatirali, ni pripisovati hudobiji ali pokvarjenosti, ker sta bila oba Mauserjeva in Bratož pridna otroka in dobra dijaka. Železniški nesreči. Dne 13. aprila je šel po železniškem mostu čez potok Radolno blizu postaje Sv. Lovrenc na Pohorju okoli četrt na 23 delavec Fr. Dobovšek na svoje stanovanje v kamnolomu, kake četrt ure nad mostom. Druge poti od postaje ni. Mož ni vedel, da ima brzi tovorni vlak od Dravograda, ki bi imel voziti okoli pol 20, zamudo. Podal se je po mostu in prihajajoči vlak ga je ravno na mostu zagrabil, mu zlomil eno nogo in ga z vso močjo vrgel na železno mostno ograjo, kjer jo z razbito lobanjo in drugimi poškodbami obležal mrtev. Druga železniška nesreča se je prigodila v istem kraju dne 28. aprila. Čez železniški tir drži okrajna cesta iz Sv. Lovrenca na Pohorju in Puščave na postajo Sv. Lovrenc na Pohorju. Prehod se zapira z zatvornico iz postaje. Omenjeni dan jo pripeljal tovorni vlak od Fale. Kretnik na postaji je spuščal zatvornico na prehodu. V tem trenutku je pripeljal hlapec lesnega trgovca g. Lešnik težko nabasani voz z deskami. Najbrž je mislil, da bo še prevozil in je zapeljal na tir. Zatvornica pa jo padla med konje in voz in bil je ujet. K sreči so zapazili na postaji, da se je moralo na prelazu nekaj zgoditi, ker je zatvoralni stroj nehal delovati in so vlak, ki je že iz postaje vozil, ustavili; drugače bi bil oba konja razmesaril, tako je bila prelomljena samo zatvornica. Zakaj se je moglo to zgoditi? Prej je bila pri prelazu ob cesti hišica za čuvaja, ki je ob prihodu vlakov cesto zapiral; da bi železniška uprava prihranila plačo za enega kretnika ali čuvaja, je dala hišico podreti in sedaj se cesta zapira iz postaje. Občinstvo in občine so protestirale in opozarjale, To upošteva avtor tudi v tem, da ne navaja besedi, ki so slovenskim popolnoma enake, in da malenkostne razlike samo naznačuje. Velika prednost tega slovarja je tudi to, da upošteva jekavsko in ekavsko narečje in da to označuje s tako spretnostjo, da se zaradi tega slovarjev obseg prav nič ne poveča. Da bravec besed ne prezre ali da ne išče zaman, ga slovar neprestano opozarja na razlike je-kavskega in ekavskega narečja, n. pr. les... gl. tudi lijes... in obratno. Zlasti dobrodošel bo Vilharjev slovar uradništvu, trgovstvu in obrtnim slojem, ker upošteva tudi Službene novine, carinski tarif, davčne izraze i. dr. Zaradi razmeroma nizke cene si ga bo lahko nabavil vsak dijak, vsak uradnik -:n vsakdo, ki čita srbohrvatske knjige ali ima sicer posla s srbohrvatskim jezikom. Neobhodno potreben in izvrstno poraben je tudi za čl-tanjo narodnih pesmi. —o—. France Vodnik: Miran Uarc âovek m nol. »Pisal sem o človeku, kako se plete skozi metamorfoze duhovnega razvoja.« DiS 1927, str. 92. Miran Jarc je eden najodličnejših predstavnikov mladega rodu in njegova zbirka pomeni pozitiven dogodek v sodobnem slovenskem slovstvu. Njegovo ime je onemu delu slovenske javnosti, ki sledi razvoju slovstva, da se bo enkrat zgodila kaka nesreča. Železniška uprava pa tega ni upoštevala. Ko bi na dotičnom kraju bil čuvaj, bi.«se te nesreče ne bilo zgodile. Vse občinstvo obsoja neutemeljeno varčevanje in želi, da se čuvajnica zopet vpostavi, da ni izpostavljeno nevarnostim in železniško osobje mnogim pi-sarijam in sitnostim. Ljubezenska tragedija v Šiški. Sinoči so na Vo.'aikovi cesti v šiški našli ležati v krvi mladega moža in mlado dekle. Telefonirali so hitro na rešilno postajo, odkoder je takoj pridrvel avlo ter odpeljal oba v splošno bolnico. Ugotovilo se je, da sta Hudovernik, doma menda z Bleda, zadnji čas šofer na Zidanem mostu, star okoli 28 let, in Sidouija Kramar, 16 letna šivilja. Kakor pripovedujejo očividci, sta bila oba, šofer iu krojačica zaročena. Šofer je pričel postajati zadnje čase ljubosumen in je sinoči zahteval pri večernem izprehodu na Vodnikovi cesti nekatera pojasnila od svojega dekleta. Ko mu jih ta ni hotela, oziroma ni mogla dati, je potegnil iz žepa revolver ter ustrelil najprej njo in jo smrlno nevarno zadel v lice, nato pa je naperil revolver sebi na 1 sence In ustrelil. Oba sta bila težko ranjena ter sta padla na cesti v nezavest. Poklicana rešilna postaja je spravila oba že v petnajstih minutah v bolnico. Hudovernik je težko ranjen in so ga prenesli v bolnico že umirajočega, ter je težko, če bo dočakal jutra. Deklo je sicer težko ranjeno, vendar pa je upati, da ji bodo zdravniki rešili življenje. Pohvaliti moramo na tem mestu hitrost in vestnost organov tukajšnje rešilne postaje, ki so v tako kratkem času prišli na kraj nesreče. Od odhoda z rešilne postaje pa do povratka v garažo so rabili vrli reševalci točno 21 minut. Ob eni zjutraj smo dobili iz bolnice poročilo, da so je Sidonija Kramar že zavedla, Hudovernik je pa še vedno v nezavesti, iz katere se najbržo ne bo več prebudil. Slovenci v lïœlifl Tudî prebivalstvo Trsta pada. Od 1. 1924. dalje pada promet v Trstu neprestano. To nazadovanje je razvidno iz statistike tržaške trgovske zbornice in nikdo ga več ne prikriva. Vsakemu trezno mislečemu človeku je bilo jasno, da bo padanju prometa nujno sledilo tudi padanje prebivalstva, seveda v določeni razdalji, ki jo je treba pripisovati naravni človeški konservativnosti. Relativno, t. j. v primeri z naraščanjem v predvojnih in prvih povojnih letih, je prebivalstvo že davno pričelo padati, a tega tržaško časopisje ni hotelo bobnati v svet. Nasprotno, članku v tujih listih o resničnih razmerah v Trslu, so sledili v tržaškem časopisju hudi napadi na tuje časnikarje, »ki uživajo gostoljubnost Trsta, a ga v zahvalo blatijo.« Tržaški listi so se še nedavno privoščili grdo šalo na račun naše Ljubljane, ko je bila objavljena statistika o stanju prebivalstva, češ, to je prestolica s 60.000 ljudi! In kaj se dogaja danes v Trslu? Uradna statistika kaže, da je v Trstu od 1. januarja do 31. marca 705 ljudi manj! To je za mesto, ki je rastlo kakor goba po dežju, naravnost katastrofalno padanje. Propadanje Trsta je preveč otipljivo, da bi ga uiogli tržaški listi še nadalje skrivati, zato so prišli s statistiko na dan. Višek je doseglo prebivalstvo Trsta 1. januarja 1927 —vsaj statistika navaja ta dan, ki je seveda konvencijonalen, ker se je nazadovanje pojavilo lahko že prej, ko je štel Trst 251.328 ljudi. Od 1. januarja do 31. marca 1927 se je priselilo 2913, izselilo 3469 prebivalcev, tako je padlo radi selitve prebivalstvo za 556 duš ; v tem času se je rodilo 1026, umrlo 1175, razlika znaša — 149. Skupno jo дит1SSSBBHSSSSS^SE znano že iz naših leposlovnih revij, kjer je sodeloval zadnja leta izza premirja. Zbirka pesmi, ki jo je izdal mladi književnik za Veliko noč, predstavlja v odlični zunanji opremi podan izbor iz obsežnega dela njegovih številnih umetniških kreacij. To deloma zabri-suje celoten vtis in oris stvariteljskih sposobnosti bi bil nedvomno lažji in preglednejši, če bi bil vsebinski in formalni okvir širši. Kljub temu pa je ta knjiga verno ogledalo pesnikovega notranjega sveta iu priča njegovega duhovnega razvoja, v enaki meri pa so* v njej odziva občečloveška borba našega časa. Prav ta poteza časovnosti jo zanj zelo značilna in pomeni neizbrisljivo znamenje njegovega dela; v njej korenini izoblikovanost miselnega, čuvstvenega in formalnega sveta in iz nje so v enaki meri razumljive vse pozitivne in vse negativno strani njegovih ustvaritev. Ob njegovi pesniški zbirki kot tipični glasnici kaotičnosti povojnega časa bi želel, če bi se mi to še danes zdelo potrebno, napisati zagovor novejše slovenske lirike. To moje poročilo pa bodi slovenski javnosti le opozorilo na pesnika, čigar pojav nedvomno zasluži vso njeno pozornost; a podrobnejši oris pesnikovega duhovnega obraza in oceno knjige bom napisal drugje. Miran Jarc jo izrazit glasnik rodu, čigar duhovna fiziognomija izraža od sunkovitega duševnega iskanja izmučeno lice časa, kjer je pognala nova rast kulture in se je izvršil po-membni preokret • redovnega dogajanja. Ta generacija je videla umiranje preteklosti, ž todaj prebivalstvo nazadovalo za 706 ljudi (556 + 149), in to samo v treh meeeeih. Če primerjamo le številke z lanskimi v istem času, 9e nam pokaže nazadovanje v še hujši luči. V času med 1. jan. in 31. marca 1026 se je priselilo 2797, izselilo le 2483 ljudi (razlika 4- 304); rodilo se je 1067, umrlo 1210 ljudi (razlika —143). Lansko leto je imel torej Trst še vedno prirastek 161 ljudi (304 — 1-43), med tem ko ima letos zgubo 7(6 ljudi. Pojdimo še nekaj let nazaj. Med 1. 1900. in 1. 1910. je prebivalstvo Trsta poskočilo od 178.127 na 239.733 (prirastek 34.6 % ). Vojna je mesto skoro izpraznila, proti koncn 1. 1018. jo imelo mesto 180,000 ljudi. Tedaj se je pričelo >vandranje< iz Italije v Trst, v obljubljeno deželo, mesto je bilo kar poplavljeno od Italijanov iz kraljestva; saj je bilo Italijanom izpred vojne znano, da se v trstu dobro živi. Slovanski uradniki in delavci so se morali umakniti, tržaški tisk je г veseljem ugotovil, da se po mestu čujejo blagi južnoitalijanski dialekti mesto tistega »sciavo duro-t. L. 1921. .je že dosegel predvojno številke (238.655) in 1. 1926. je bilo na višku (251.328'), sedaj gremo navzdol. Tržaško časopisje ugotavlja: >Ta pojav je zanimiv in vreden največje pozornosti, ker sam opozarja in kaže na kritičen položaj mesta z gospodarskega vidika.< Zato še nekaj številk o tržaškem prometu: 1. 1919. je znašal promet 2,169.558 ton (47% predvojnega), 1. 1924. je porastel na 4,305.394 (93% predvojnega). Tržačani so se oddahnili; a žo naslednje leto je pokazalo, da je bilo ta veseli pojav pripisovati izrednim dogodkom (nemiri v Hnmburgu). L. 1925. je promet padel na 4,091.978 (89% predvojnega), 1. 1926. na 3,529.993 (76% predvojnega), sedaj gre po tej poti navzdol. tržaška statistika je zanimiva tudi z narodnega ozira. Za Trst je vznemirljiva silno visoka umrljivost, število mrtvih stalno prekaša število rojenih. Ta primanjkljaj se je kril vedno s priseljenci. ki ko prihajali v Trst iz zaledja. Italijansko časopisje samo ugotavlja, da po priseljenci prihajali iz Kranjske in Spodnje Štajerske. Trst bi se sam iz sebe ne mogel vzdržati, slovanska kri mu je donašala novih sil. Stare italijanske družine lahko na prste sešteješ. Trst je fiziološko slovenski. Krasna pos!anica msgr. d'Herbâgnyja Jugoslaviji. Škof d' Herbigny, znameniti katoliški učenjak in veliki prijatelj Slovanov, je poslal bel-grajskemu >VrememK ob svojem odhodu iz Belgrada, kjer se je bil udeležil bizantolo-škega kongresa, pismo, ki je kakor krasna poslanica Jugoslaviji, njenim narodom in voditeljem. Škof podaja svoje Utise, ki jih je doživel v naši deželi, bodisi med vodilnimi krogi bodisi med preprostim ljudstvom. Z najtoplejšimi besedami opisuje vrline, ki jih je našel na obeh straneh in visoko povzdiguje našega kralja in njegovo neumorno skrb za vsestranski blagor dežele. O naši vojski pravi, da je »odlična za obrambo neodvisnosti in časti svoje dežele, toda brez vsake ksenofobije; prof. Jorga je imel prav, ko je istočasno napil miroljubnemu duhu naroda in hrabrosti srbsko-hrvatsko-slovenskega vojaka.< Drugi del škofovega pisma je posvečen misli verskega ze-dinjenja. Tu pravi med drugim: Od tistega dne, ko bi mogel srbski patri-jarh, Dimitrij ali Barnaba, varujoč tradicionalno liturgijo opraviti službo božjo v pariški Notre Dame, v rimskem sv. Petru, v Madridu, Berlinu, Londonu, Newvorku, tistega dne, ko bi se z dragimi vzhodnimi patrijarhi udeležil resničnega ekumenskega zbora, kakor volitve papeža — jasno je, da bi tistega dne kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ničesar ne izgubila, marveč da bi pred Bogom in ljudmi dobila tisti duhovni sijaj, ki ji pripada. Težkoče, da se do tega pride, niso velike, ako se gleda na boljšo moč in veličino posledic. Ne računam na politiko, da se do tega pride, marveč na molitev in na vrline svetih, ki jih izbira Bog. Bodočnost Jugoslavije, tako se mi zdi, bo sijajna, ako ostaneta narod in vlada verna božjemu pozivu, ki jih navaja na vzajemno pravičnost, na miroljuben napredek, na univerzalno ljubezen v Kristusovem usmiljenju. Naloge v Južni Srbiji in ostali državi so ogromne, toda predstojniki občin, župani in drugi pred-stavitelji oblasti se s toliko resnostjo in vnemo posvečujejo delu, da so opravičene največje nade. Pri tem se prva skrb posveča človeku, dobro vedoč, da imajo duše in narodi največjo korist od čistega krščanstva, katerega razvoja nič ne more ustaviti. Tako gre kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev nasproti sijajni bodočnosti. Kaj bo Jugoslavija v teku dvajset let? — Velika, slavna in močna, ako bo zvesta božjemu pozivu. Ta bizantološki kongres ji je odkril nauk, ki je nadnacijonalen. Sedaj more poučiti tiste, ki bi hoteli to stalno skladnost, ki se da doseči samo v univerzalni cerkvi. V tej misli, v Jjj>j nadi, v tej molitvi pošiljam zadnji pozdrav, ganjen, poln ljubezni in hvaležnosti. Parnfraziram peseni slavne Belgije, dostojne sestre Srbije ter zaključujem kot Francoz in kot katoliški škof z željo: Svoji bodočnosti nasproti, o narod Srbov, Hrvatov in Slovencev, idi mirno, samouverjen, zedinjen, idi pouosno in miroljubno, zavedajoč se novega dostojanstva in svojega bratstva z drugimi narodi in naj Bog blagoslovi tvojo kraljevino, tvoj narod in tvojega kralja! Впе vne novice ~k Načelnik SLS, g. dr. Korošec, ki se je bil te dni vrnil iz daljšega potovanja, je dne 3. maja odpotoval v Belgrad, pa se bo mejpo-toma ustavil v Zagrebu. ■k Proslava svetega Jožefa. V februarju so sklenili voditelji ljubljanskih MD, da se bo 8. maja, na nedeljo varstva sv. Jožefa vršil v Ljubljani Marijin shod za može in mladeniče ljubljanske dekani je. Podoben dan jo pripravljala za 19. nu c tudi Prosvetna zveza v Ljubljani. Priredite PZ se je pa preložila na nedeljo 8. maja kot zaključna slavnost letošnje sezone, združena s proslavo očetovega dne. Vabimo torej naše družbenike, može in mladeniče- pa tudi družbenice, da se udeleže dopoldanske in popoldanske slovesnosti v -er-kvi sv. Jožefa v nadomestilo za naš nameravani Marijin shod in naj nikar ne pozabijo na zaključno večerno slavnost očetovega dne ob 20 v veliki dvorani hotela Uniona. Praznik svetega Jožefa in očetov dan mora biti častno praznovan v cerkvi in izven nje. Obakrat je središče proslave: Sveti Jožef, steber družine. — Osrednje vodstvo MD. k: Ljudska posojilnica v Celju nam je poslala sledeči dopis: »Po Savinjski dolini razširjajo nekateri naši nasprotniki, katere lepi razvoj našega zavoda zelo peče, da ima naša Ljudska posojilnica v Celju pri tvrdki Vinko Vabič veliko posojilo in da hoče Ljudska posojilnica v zadregi za kritje tega posojila prevzeti Vinko Vabičevo hmeljarno. Izjavljamo, da so te govorice, ki imajo svoj izvor v Žalcu, popolnoma neresnične, da nima Ljudska posojilnica v Celju pri tvrdki Vinko Vabič niti vinarja posojila in da ga ni nikdar imela. Radi tega tudi no more biti v zadregi za to posojilo. Prosimo vse naše prijatelje, da nam naznanijo vsakega, ki take laži razširja, da ga izročimo sodišču. Resnica na stvari pa je, da je storila Ljudska posojilnica v Celju korake, da se ustanovi zadruga za nakup in prodajo hmelja v Žalcu, ki bi kupila hmeljarno Vinko Vabič. Radi tega skuša pridobiti toliko zadružnikov, da bi plačali deležno glavnico v približno dveh tretjinah višine kupnine. Ako se ta akcija posreči in se dobi toliko zadružnikov in toliko deležne glavnice, ki bi zadostovala za nakup Vinko Vabičeve hmeljarne, potem jo bo kupila ta novoustanovljena zadruga. Pri podjetju bi bil tudi nadalje udeležen g. Vinko Vabič. Zato pozivamo vse one hmeljarje, ki jiAi je na tem ležeče, da pride Vinko Vabičeva hmeljarna v Žalcu v dobre roke, oziroma v upravo vestnih ljudi, ki jim je v prvi vrsti korist hmeljarjev pri srcu, naj podpišejo pristopnice in vplačajo deleže. Posamezen delež znaša Din 1000. Vsak zadruž-nik-bmeljar pa lahko podpiše tudi več deležev. Priglasiti se je pri Ljudski posojilnici v Celju. — Ljudska posojilnica v Celju. kr Prevzem kopališč Rogaške Slatine in Dobrne ter vseh bolnic in hiralnic v mariborski oblasti od strani oblastnega odbora je bil končan v ponedeljek. Prevzetja še čakata obe kmetijski šoli. ■k Mariborski župan in predsednik oblastnega odbora dr. Josip Leskovar se je odpeljal v torek popoldne v Belgrad, kjer bo stopil v stik s finančnim ministrom radi kritja proračuna oblastne skupščine '/a mariborsko oblast. Na povratku v soboto se bo ustavil v njo propadanje in pogin človeka in kulture in spomin na smrt je napolnil njenega pogleda blesk 7, mrzlično lučjo, kakršna sije iz prošenj umirajočega pogleda, a obenem je vanj pritekala svetloba novega sveta in novega jutra. Izpolnitev mladih sanj, ki so nosile pogleda teh strmečih oči v neizmerno širjavo, v brezbrežja in kozmično vizionarnost, je narekovala pogon duševnih siL, ki so se zgrnile v neutešno iskanje nove podobe sveta. Iskali smo človeka, odkrivajočega se nam v podobi otroka, njega svetli odsev v ogledalu podu-hovljene prirode in skupno rast do Boga. Osrčje zemlje je postalo žejno od presunljivega joka njenih sinov, trgajočega se iz raz-žganih prsi; in iz razorov so puhtele kakor bele meglice ob solnčnem jutra prošnjo v nebo, proseče za novo setev. Od mikajoče se dno pozitivistične, areligi07.n0 kulture je zapuščalo v nas tesnobno sled bolečine in mračnega razzvočja, a nas obenem potrjalo v naši veri prihajajočega duhovnega kraljestva. Radi tega smo rušili stari svet kot bojevniki in uporniki, gradeč olienem stavbo nove kulture — in smo peli o- človeku bodočnosti, ki smo vanj goreče veroval i sredi kaosa in noči, o veliki bliščobi njegovega lika, ki bo eno samo veliko in Tiidostno pričevanje o božjem izvoru kreature. Miran Jarc je izraz te epohe in glasnik te vere. To iskanje tvori idejno osnovo njegovega «veta. Njegove pesmi so priče o sanjah in hrepenenju, o radostih in bolečinah človeka našBeli vol«. Pred sestankom naj tečajnice polože zahtevano kavcijo. -er Nov odvetnik v Celju. V poslopju Ja-dransko-podunavske banke v Aleksandrovi ulici je otvoril odvetniško pisarno g. dr. Ri-hard Pintar. časnikarsko zborovanje. V nedeljo, dne 8. maja pridejo v Celje člani Jugoslovanskega časnikarskega združenja, sekcija Ljubljana. Ob 10 dopoldne bodo imeli zborovanje v magistratni posvetovalnici. Zborovanja se bo udeležilo tudi nekaj zagrebških časnikarjev. Po skupnem kosilu, ki ga bodo imeli ob pol 1 v Celjskem domu, obiščejo časnikarji celjski grad. & Poroka. Zadnjo nedeljo se je poročil celjski trgovec g. Ernest Marine z gdčno Maro Valenčakovo iz Podsrede. •0" Koncert Celjskega pevskega društva bo v soboto 7. maja ob pol 9 zvečer v veliki dvorani Celjskega doma. Opozarjamo na to glasbeno prireditev, ki obeta po objavljenem programu nuditi obilo umetniškega užitka. Koncert vodi društveni pevovodja g. Ciril Pregelj. Predprodaja vstopnic v knjigarni Gori-čar in Leskovšek. & Imenovanje in premostitev. Podinspek-tor finančne kontrole g. Anton Muc, doslej v službi v Skoplju, je imenovan za inšpektorja in obenem premeščen v Celje. & Tombola Podpornega društva za revno otroke v Gaberju se bo vršila v nedeljo, dne 8. maja ob 2 popoldne v prostorih kina Ga-berje. Glavno dobitke tvorijo šivalni stroj, moško kolo, otoniaua, lestenec, vreča moke, voz drv in zlala verižica. Razon tega je še okoli 300 drugih lepih dobitkov. Čisti dobiček tombole je namenjen humanitarnim društvenim svrham. Karto za tombolo prodaja trgovina Josek na Glavnem trgu. -0" Popravek. Tiskarski škrat je v našem poročilu o pevski akademiji celjskega katoliškega dijaštva nazval tenor g. Kureta Kmetov tenor. Pri poročilu o šmarničnih govorih pa jo zapisal tako, kot bi g. o. Ladislav govoril celi mesec. Prijeli smo nagajivčka škrata in nam je priznal, da bi bilo treba zapisati: Kuretov tenor, pri o. Ladislavu pa, da govori šmarnične govore samo te dni, nakar bo govoril drug govornik. Prostor pred Narodnim domom se je bržkone izpremenil v nogometno igrišče. Ob večernih urah, ko gredo ljudje najbolj na izprehode "in skozi drevored, zbijajo gotovi ljudje žogo in je nevarnost, da jo kdo ne dobi v glavo. Če so v resnici tako vneti športniki, naj si poiščejo za to prostor drugje; prostor, namenjen za šetališče, pa naj puste v miru. Trganje naših plakatov se je pri nas že udomačilo. Za vsako našo prireditev so raztrgani skoro vsi plakati in odstranjeni 7. zidov. Zlasti se v tem odlikuje Savsko predmestje, kjer ponavadi burja vse odnese. Bomo skrbeli, da zlikovce zasačimo ih ž njimi obračunamo. Novo mesîo Občni zbor zadruge čevljarjev je bil letos dne 13. februarja. Iz poročil zadružnih funkcijo-narjev je razvidno, da je zadruga napredovala. Letos se je zlasti pretresalo važno vprašanje, kako preprečiti šušraarstvo, ki se je pri čevljarski obrti tako razpaslo na škodo upravičenih mojstrov. Velikega pomena je ustanovitev podpornega sklada, ki ima namen podpirati svoje člane v slučaju bolezni. Letos pa je naredila zadruga z otvoritvijo čevljarskega tečaja za prikrojevanje za pomočnike in mojstre, ki ga je na prošnjo zadružnega načelništva priredil Urad za pospeševanje obrti, velik in važen korak naprej. Tečaj se vrši v dvorani Rokodelskega doma ob večernih urah od 7 do 11. Udeležencev je 16, med temi trije mojstri. Tečaj vodi splošno priznani strokovnjak v čevljarstvu g. Josip Steinman iz Ljubljane, ki je vodil že več takih tečajev v Ljubljani, v Prekmurju in letos zopet v Ljubljani tečaj za mojstre, ki je bil pred 14 dnevi zaključen. Trdno smo prepričani, da bo, kakor drugod tudi v Novem mestu čevljarski tečaj pod njegovim vodstvom dobro uspel ter udeležencem dal potrebnega strokovnega znanja. Hrastnik Proslavo t. maja je krščansko delavstvo obhajalo z izletom k Sv. Jurju. Ob 10. uri je bila služba božja. Ker je oblast prepovedala zborovanja na prostem, sc jc vršilo v cerkveni hiši, ki pa ima zelo malo prostora in niti deseti del udeležencev ni moglo notri. G. poslanec Križnik je orisal zgodovinski pomen prvega maja in omenil več raznih delavskih zadev. Tov. Arniek ie povdarja! potrebo, da začnemo tudi duhovno življenje in preganjamo predvsem lastne napake, v prvi vrsti pijančevanje. Mladino kot nositeljico bodočnosti je pozval v izobraževalne organizacije. Ponovno jc govoril še posl. g. Križnik, nakar |'e tov. Naprct zaključil zborovanje. Nekateri vir.ski bratje so iskali prilike, kako bi izzvali kak incident, pa se )im ni posrečilo. Na Dolu so po prvi sv. maši sklicali demokrati shod. Gg. Bere in Hribšek sta letala okrog, da bi nalovila ljudi za shod. Ker ni bilo dovolj poslušalcev, se shod ni vršil. Vsled neuspeha se izgovarjajo, da so ga sami odpovedali. Med ljudmi so pa raztrosili vest, da je shod prepovedal zastopnik oblasti g. Maršič, kar gotovo ni res. V Hrastniku je bilo izredno mirno. Socialisti so praznovali 1. maj v zelo zmanjšanem obsegu. Velik spor se je pojavil med uslužbenci pri socialistični pekarni in vodstvom podjetja, od-nosno g. Malovrhom. Pretekli petek so vsi uslužbenci odšli. Doslej spor šc ni poravnan. Umrl je pri vojakih sin rudarja g. Sogerja na hribu. Pokojni je bil mirnega značaja in izučen mizarstva. Bolehal je dalje časa na ledvicah in želodcu. N. v m. p.! Nadzorstvo na cesti od kolodvora do Bizja-kove žage v Čečah jc od okrajnega zastopa po-po ver jena g. Metodu Jenku. Društveni dom na Dolu. Načrt za omenjeno stavbo je izdelala Prosvetna zveza. V tem načrtu dobi Dol veliko lepo stavbo, ki bo Dolcem v ponos. muf ф Glasbena Matica v Ptuju priredi v petek dne 6. maja ob 20. uri v prostorih Glasbene Matice vokalno instrumentalen večer mladinskega zbora s sodelovanjem gojencev Glasbeno Matice, gdč, Marije Ribičeve (gosli), Jelico Sormanove (glasovir), in g. Alberta Frr.sa (glasovir). — Ceno prostorov: Sedeži I. do VI. vrste 0 Din, od VI. vrste dalje 4 Din, stojišča 2 Din. Preplačila so v šolsko namene hvaležno sprejemajo. Slovenska fera/iiiti ORLI V MURSKI SOBOTI. Jasno je bilo nedeljsko jutro in ko je privozil na postajo predpoldanski vlak z gosti-Orli iz Maribora in Ptuja, jo bilo razpoloženje naravnost razigrano. Sprejem je bil prisrčen. Goste je na kolodvoru pričakovala godba, četa dijakov z zastavicami in množica naroda. Razvil se je pohod proti »Martinišču«. Orlovska četa je korakala med gostim špalirjem občinstva, ki se je zbralo na obeh straneh ceste. Pred vhodom »Martinišča« je izrekel neki dijak došlim gostom pozdravno besedo. Prisrčna, topla je bila beseda in oboji; gostje in gostitelji so čutili, da šo eno, da so bratje, četudi jih loči Mura. Dopoldan je bil odločen za dijaško zborovanje. Zborovanje je bilo prav lepo. Udeležilo se ga je do 100 domačih dijakov s profesorjem veronauka, g. Pavličem. Glavni govornik je bil g. dr. Jeraj. Govorilo je tudi nekaj dijakov in ko je učiteljiščnik Casar izročil zborovalcem pozdrave g. profesorja dr. Sušnika, je zavladalo med bivšimi njegovimi učenci velikansko navdušenje. Po zborovanju so se podali gostje v družbi domačih dijakov v »Martinišče«, kjer so imeli skupno kosilo. Popoldan bi se imel vršiti na dvorišču »Martinišča« javen telovadni nastop. Za to prireditev je vladalo med ljudstvom veliko zanimanja in pričakovati se je smel popoln uspeh. Komaj pa so začeli ljudje prihajati, se je spustil dež in toča in je tako lilo, da je bilo dvorišče v par minutah pod vodo, ravnotako tudi ulica, ki vodi do »Martinišča«. S tem je bil nastop onemogočen. Vkljub temu so gostje pri odhodu zvečer zagotavljali, da so z izletom zadovoljni. M. Sobota jih je prisrčno sprejela, da pa svojega programa niso mogli v celoti izvesti, so zakrivile druge sile, nasproti katerim je človeška moč ničeva. Zadovoljni so odhajali, ker so spoznali svoje prekmurske brate. Murska Sobota pa jim kliče: Na svidenje ob bolj srečnem času! * * * -. : . v . Žrebanje loterije »Martinišča« je končnove-ljavno preloženo na 14. novembra. Razne nezgode, zlasti metljavost, so povzročile med ljudstvom tako denarno krizo, da odbor srečk ni mogel raz-pečati. Radi tega je bil prisiljen, da je rok loterije podaljšal. Ker je jesen čas, ko kmet najlažje pride do denarja, je upanje, da bo sreččke do 14. novembra mogoče razpečati. Ker gre za dobro in zelo potrebno stvar, loterijo ponovno priporočamo. Srečke se dobijo na župniščih mariborske župnije in pri ravnateljstvu »Martinišča« v M. Soboti. t Učitelj Lud. Kolarš. V Pertoči so pokopali moža, ki je s svojim delom v življenju zaslužil, da mu ljudstvo postavi časten spomin. In narod je pri pogrebu svojega učitclja-organista v resnici pokazal, kako drag mu je bil umrli. Lud. Kolarš se je rodil v Beltincih in tam je tudi učiteljeval prvih šest let. Potem je bil postavljen za šolskega vodjo v Pertoči in ie to službo vršil do 1. 1924., nakar je bil upokojen. Kot učitelj je služboval 42 let. Umrli ni bil le učitelj v ožjem pomenu besede, marveč tudi strokovnjak v kmetijskih vprašanjih. Z velikim veseljem sc je lotil zlasti sadjarstva. Šolska drevesnica v Pertoči je vedno pričala, da ima vzornega gospodarja, ki ne računi le na korist, temveč dela s srcem. In od drevesnice res ni imel sam koristi, marveč jo e imelo ljudstvo, kajti skoraj bi lahko rekli, da )e vse sadno drevje v Pertoči bilo zasajeno v šolski drevesnici. Po strokovnjaškem znanju v kmetijstvu je vzbudil Kolarš pozornost tudi na okrajnem glavarstvu in to ga je imenovalo za svojega poročevalca v kmetijskih zadevah. Decembra lanskega leta mu je umrla žena. Ker jo jc v življenju zelo ljubil, je po smrti zelo žaloval za njo. Prej ie bil vedno zdrav, žalost pa mu ie nakopala bolezen in ta ga je spravila v grob. Bog nai mu poplača vse trude, ki jih je prenesel v službi na- r°da Mehaniška dclavnica v Rakičanu. Inorc Čcr-vek je otvoril na svojem domu v Rakičanu novo mehaniško delavnico. D. M. v Polju. Otvoritev posta)ali-š č a. Slovesnost otvoritve in blagoslovitve postajališča v D. M. v Polju se je izvršila na nadvse slovesen način. Ljudstva je bilo toliko, da kljub prostranemu peronu niso mogli vsi zraven. 1 oleg trga je začelo rahlo rositi. Mahoma je zaorllo: »Vlak prihaja!« Že oddaleč se je videla ozatfšana lokomotiva z velikim napisom. Godba je intoni-rala koračnico in iz tisoč grl je zaoril pozdrav, ko se je ustavil vlak. Iz vlaka sc je vsula velika množica gostov. Predsednik odseka za zgradbo postajališča g. Dimnik je pozdravil gg. dr. Vodo-pivca, vel. župana, inž. Schncllcrja, zastopnika ravnateljstva drž. železnic, dr. Ferjančiča, okr. glavarja ter vse druge došle tfoste, med njimi tudi nar. poslanca g. Smodeja. Prosil ie g. župnika Miiilcrja, da blagoslovi novo otvorjeno postajališče. Dež, ki je pomalem rosil, je tedaj začel močnejše liti ln tudi grmelo je vmes, kot da bi še nebo hotelo dati svoj blagoslov. Po blagoslovitvi je otvoril in predal prometu postajališče Device Ma- nj« ▼ Polju zastopnik ravnatelja inž. Schneller. Najkrasnejši govor je pač imel g. župnik. Ves govor je bil prožet narodnega in socialnega duha in visoka pesem naši državi. Po govoru se je takoj razvil sprevod na veseličnl prostor. Omeniti moramo, da je ime na poslopju sedaj pravilno. Kar še ni v redu na vozovnicah in žigih, se bo popravilo. Poslopje bo v kratkem popolnoma dograjeno. Popravlja se tudi dovozna cesta z lepim hutinjkom za pešce, ki se bo obsadila z lipovim drevoredom. Pohvalno moramo omeniti tovarno v Vevčah, ki je dala občini 25.000 Din, 25 delavcev kot reditelje ter vso električno napeljavo. Cilj jo dosežen in veselju bo sledila sedaj praktična uporaba. Žc se vidi pri vseh vlakih, kakšna potreba je bila. Praznovanje 1. maja. Kot vsako leto, se je tudi letos zbralo delavstvo papirnice v cerkvi k sv. maši, da s pomočjo Večnega dostojno praznuje praznik dela. Sprevod je bil prepovedan. Delavstvo je pr:šlo posame/no v društveno dvorano Ljudskega doma, kjer je poslanec Smodej v lepem govoru podal pomen prvomajskega praznika. Popoldanski vsakoletni izlet je odpadel radi otvoritve postajališča. Žalec. Toča nam je v nedeljo zelo poškodovala hmelj; odbila je vse vrhove. Vsled tega se ho hmelj v rasti zelo zakasnil. _ Hmeljarsko društvo ho otvorilo za časa hmeljske sezone pisarno v Pilihovi hiši. — Obesil se jev petek v Št. Petru I. Vasle na vratih hmeljske sušilnice. Sv. Jurij ob j. žel. V Kat. domu jo priredilo Prosvehio društvo skioptično predavanje o Marijinem življenju. Kakor vedno, se je tudi topot pokazalo, da dokaj velika dvoruna ne zadostuje več sedanjim razmeram. * GlatSba KONCERT »SLOGE«. V pondeljek 2. t. m. je priredilo Nar. že-lezničarsko glasbeno društvo »Sloga« v Ljubljani v Unionu koncert pod vodstvom zborovodje g. H. Svetla. Prvi del programa je bil posvečen Beethovnovemu jubileju; pri tem je sodelovala ie operna pevka ga. Ribičeva z Beeth. samospeve i »Ljubici tam daleč«, društveni mešani zbor jc pa s spremljevanjem lastnega in opernega orkestra, podal Beeth. skladbo op. 112 »Tišina na morju in uspela vožnja«. Drugi del je bil izpolnjen s skladbami modernejših ruskih skladateljev Glazu-nova (Ej uhnem), Musorgskega (Poraz Senaheriba) in Čerepnina (Noč, Stara pesem). Program je bil za nas ves nov, dasi ni imel morda pomena za najmodernejšo stilno tvorbo, pa jc vseboval estetske kvalitet«. Do neke mere je bil celo premišljen na zmožnosti zbora. Ga. Ribičeva je odpela Beeth. ciklus »Ljubici« s svojim čistini sopranom in tudi občuteno; na glasovirju jo je s fineso in inteligenco spremljal g. Svetel. Pesmica datira v Beethovnovo mladostno dobo; često še kaže klasicistične znake, pa je v duhu že pretežno nova in nosi že jak pečat skladateljeve osebnosti. »Tišina« na Goethejev tekst je občutenjsko slikanje; g. dirigent jc kontrast obeh delov in morečnost prvega dela uspešno podčrtal. Gluzunova »Ej uhnem« je melodično in harmonski pestrejša stvar, ki ji je dirigent pomagal do uspeha šc s fino izdelano dinamiko. Musorgskega »Scnahcrib« ni baš, kakor bi si človek mislil, čc čita »krvavi« tekst, kdo-vekaj dramatična skladba, pač pa jc glasbeno zanimiva kljub svoji romantični obliki še danes. Klasik ruskega impresionizma je svetu šele zadnje desetletje jel imponirali, ko vidimo čuda, koliko je uplival na Francoze, Nemce, Norvežane, Ruscl Čerepnin je naši glasbeni publiki malo ali nič znan, zato smo »Slogi« hvaležni, da ga nam jc predstavila. »Noč« je učinkovala kot občutena impresionistična lirična skladba, »Stara pesem« učinkuje modernejše (čeprav je morda starejšega datuma«), obe pa kažeta poetsko nrav avtorja, ki je tudi naravnost mojster kompozicije in lirskega izraza. Zbor »Sloge« — kakor čujem, sc vežba mešani zbor »Sloge« komaj pol leta! — jc pokazal presenetljivo izvežbanost tako v elementarno-tehničnem kakor v tem, kako sledi dirigentovi in-terpretacijski volji. Ne vem, komu gre večja hvala, ali pridnosti, finoči in zmožnostim zborovodje, ali pa mlademu zboru, ki je v kratkem tako napredoval. G. Svetel ima vse zmožnosti dobrega dirigenta, ki je obenem cizcler, poet, graditelj in še vzgojitelj zraven. Glasovni materijal zbora res ni še kdovekaj popoln in enotno ubran, toda doseg-Ijaj tega koncerta jc presenetil. Žal le, da je bilo poslušalcev tako malo. Je pač že višek sezone za nami. S »Slogo« smo vsekakor pod Svctlom dobili nov, agilen in resen koncertni faktor! S. V. Pavla Lovšetova — Julij Betetto. Na slavnostnem koncertu Akademije znanosti in umetnosti in Narodne galerije v Ljubljani nastopita v samostojnih nastopih ga. Pavla Lovšetova in Julij Betetto, oba znana, priljubljena in izredno ugledna člana slovenske opere. Tako ga. Lovšetova kakor tudi g. Julij Betetto sta v nebroj svojih koncertnih nastopih pokazala umetniško dovršenost njunega predavanja in tudi svoj izredno topel in simpatičen glas. Na ponedeljkovem koncertu poje ga. Lovšetova izredno ljubko skladbo »Snegulčico«, ljubko in priprosto, pač tako kakor jo zna napisati le Oskar Dev. Poleg tega poje tudi Škerjančevo Primula veris, prvo izvajanje in razmeroma manj znani Lajovčcv samospev: »O, da deklič jc«. Gospod Bctetlo pa si je izbral za ta svoj nastop Škerjančevo: »Večerno impresijo«, dalje Adamičevo: »Noč je tožna kakor moji sni« in Pavčičcvo: »Priplula je pomlad«, ki je pač kakor napisana za njegov glas. Poleg teh dveh umetnikov je še slavnostni govor dr. Lončarja, dalje dve recitaciji igralca Lcvarja in nastop orkestralnega društva na sporedu. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Vifolînskî koncert Vide Јсгајете. _ Poleg žc navedenih točk igra vijolinistka gdč. Vida Jcra-jeva na svojem petkovem koncertu tudi tri krajše skladbe komponista Blocha, ki jc priznan skladatelj velikega slovesa in ki je v prvi, vrsti napisal več skladb, katere prištevamo k lirični židovski glasbi. Skladbe so samonikle in nosijo svoj poseben značaj ter so vsled tega v vsakem oziru izredno interesantne. Poleg gdč. Vide Jerajcve nastopi šc ga. Franja Čadcževa, učenka opernega pevca g. Julija Bctetta. Ga. Čadeževa ima zelo močan sopran, temne barve, ki jc izrazito dramatičnega značaja. Poje tri arije in sicer prvo iz Wagncrjevega »Tannhauseria«, drugo Romanco iz »Židinje« in tretjo arija Amclija iz Verdijevega »Plesa v maskah«. Tako vijolinistko kakor tudi pevko spremlja na klavirju pianist — kapelnik dr. Danilo Švara. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Spored slavnostnega večera Akademijo znanosti in umetnosti in Narodno galerije, ki зе bo vršil v ponedeljek dne 9. maja t. 1. ob 20. uri v Unionski dvorani v Ljubljani: 1. Slavnostni govor. G dr Dragoiin Lončar, član Znanstvenega društva za humanistične vode. 2. Jurij Mihevc: Uvertura »Planeti«. Dirigent g. Emil Adamič. L. M. Sker-janc: Odlomki iz »Žlahtnega meščana«. L. M. SIcer-janc: Uvertura: >МОДа Broda«, I, izvajanja, Diri Rent g. L. M. škerjanc. Izvaja Orkestralno druStvo Glasbene Matice. 3. Ivan Cankar: (Odlomek iz >Nine«), Recitira g. Ivan Levar. 4. Oskar Dev: Snegulčica (Oton Župančič) L. M. Škerjanc: Pri-mula veris (Lenau-P. Karlin). Anton Lajovic: O, da deklič je... (Burns-Zupančič). Poje ga, Pavla Lovšetova, ua klavirju spremlja g. A. Balatk». 5. L. M. Škerjanc: Večerna impresija (Igo Gruden). Emi lAdanrič: Noč je tožna kakor moji sni ... (Bu-nin-Petruška). Josip Pavc.i: Priplula je pomlad (S. Gregorčič). Poje g. Julij Betetto, pri klavirju g. A. Balatka. 6. Oion Župančič: Duma. Recitira g-Ivan Levar. 7. Emil Adamič: Turkestanska ljubav-na pesem št 3. Emil Adamič: Scherzo-Potrkan ples. Izvaja Orkestralno društvo Glasbene Matice, dirigent g. Emil Adamič. Vstopnice od 30 do 5 dinarjev se dobivajo v Matični knjigarni Cerkven koncert je priredilo snoči, 2. t. m., v zagrebški stolnici hrvatsko pevsko društvo »Kolo«. G. Srečko Kumar je dirigiral dva Bachova moteta (Hvalite vsi Boga in Kristus je moje veselje) ter veliko kantato »Solze, žalost« (Weinen, Kla-gen). Spremljala sta orkestra zagrebške Filharmonije in Hrv. Glasbenega zavoda. Pred koncertom je igral prof. Dugan Bachov preludij in fugo v C-molu. « Mariborsko pevsko okrožje. SPORED KONCERTA v Mariboru dne 15. maja 1927. . 1. A. Eoerster, Povejte, ve planine... Moški zbor. Poje Slov. pevsko društvo Maribor. 2. j. Aljaž, Domovini. Fr. Ferjančič, Naš prapor. Meš. zbora. Poje pevsko društvo iz Središča, pevov. g. Ferd. Filipič. 3. a) J. Semjanov, Na zeleni grfri. J. Vole, Škrjančki. Moška zbora. — b) Dr. A. Schwab, Kuka vca. Dr. B. Ipavic, Slovan, na dan! Meš. zbora. Poje pevsko društvo iz Sv. Martina pri Vurbergu, pevovodja g. Stanko Novak. 4. Al. Mihelčič, Slavček. A. Nedved, Ljubezen in pomlad. Moška zbora. Poje pevsko društvo iz Konjic, pevov. g. A. Smogavec. 5. St. Premrl, Napitnica. St. Mokran.jec, Srbske narodne pesmi II. Meš. zbora. Poje pevsko društvo iz Maribora, pevov. g. Jan. Ev. Gašparič. Odmor. 5. a) Dr. B. Ipavic, Brezi jadra. L. Hudover-nik. Naša zvezda. Moška zbora. — b) A. Nedved, Nazaj v planinski raj! Meš. zbor. Poipjn združeni ebori. Bili so časi, ko šo okrog Maribora sloveli veliki pevski zbori, ki so mnogo pripomogli ravno s pesmijo k onemu narodnemu navdušenju, ki je zadrževalo naval ponemčevanja na narodni meji. Vojna pa je tudi tu vršila svoj uničujoč posel. Zbori so se razšli in še do zdaj ni bilo mogoče prinesti zopet tiste pevske živahnosti v naša društva kot bi bilo to prav. Lani novembra pa se je ustanovilo pevsko okrožje v Mariboru. Nismo upali, da bo mogoče že po kratki dobi neka i mesecev priredi ti okrožni pevski koncert. A naši najbolj požrtvovalni in neustrašeni pevski zbori so se konečno odločili za skupen nastop v Mariboru, ki je v zgodovini kršč. prosvetnega delovanja tega okrožja prvi te vrste. Dne 15. maja bodo v Mariboru označeni zbori pokazali, ne v tekmi, kdo bi bil boljši, ampak v slogi, da vsi ljubijo pesem in jo goje po vseh svojih močeh. Ostali zbori, ki so tudi včlanjeni v okrožju, se bodo tega koncerta udeležili, drugo leto pa upamo, da jih bo že več nastopilo. Mariborsko pevsko okrožje pričakuje, da se bo njegovo delo upoštevalo in podpiralo, da bo zato tudi koncert številno obiskan. Naj se v tem upanju ne vara. Cfuhljansfco gledišče DRAMA. Začetek ob 20 uri zvečer. Sreda. 4. maja: LUMPACIJ VAGABUND. Red A. Četrtek, S maja: VOJIČEK. Red C. Petek, 6. .maja ob 15. uri pop.: HLAPCI. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Sobota, 7. maja ob 15. uri pop.: TRIGLAVSKA BAJKA. Mladinska predstava po izredno znižanih cenah. Izven. Nedelja, 8. maja: LUMPACIJ VAGABUND. Ljudska predstava po zniž. cenah. Izven. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sreda, 4. maja: TAJDA. Red D Četrtek. 5. maja: MADAME BUTTERFLY. Red B. Petek, 6. maja: Zaprlo. (Generalna skušnja.) Sobota, 7. maja: FÏDELIO. Premijera. Izven. Nedelja, 8. maja ob 15. uri pop.: ORLOV. Opereta. Izven. Znižane cene. Mariborsko gledišče Sreda, 4. maja: Zaprto. Četrtek, 5. maja ob 20. uri: LOGARJEVA KRISTA. Ab. A. Kuponi. v maju. Solnce se vzpenja še vedno višje nad ob-zor, vendar ne več v taki meri kot v preteklem mesecu. Dne 1. t. m. jo bil dan dolg 14 ur 29 min. 31. t. m. pa bo 15 ur in 45 min. Prirastek dneva znaša 1 uro in IG min., to je 23 minut manj kot meseca aprila. Zadnje dni aprila je bilo z manjšim aparatom mogoče opazovati nekoliko solnčnili peg, od katerih je bila ena precej velika. Trenutno je samo nekaj srednje velikih peg, kakor jih je mogoče opaziti sedaj zelo pogosto. Aprila 1924 je bil zadnji minimum peg in se bližamo maksimumu peg, ki bo okoli konca 1. 1928. Luna. V tem mesecu imamo več zbližnnj lune s planeti. Mlaj imamo dne 1. t. m. kmalu popoldne. Dne 3. in 4. pride luna v bližino Venere, in sicer je 3. na levi in 4. na desni strani Večer-nice. Dne 5. maja se približa srpasta luna Marsu. Prvi krajec tirne imamo 8. maja popoldne. Dan po polni luni, ki je 16. t. m. zvečer, se približa ta Saturnu. Takrat je luna pod tem planetom. Zopet dan po zadnjem krajcu, ki bo dne 24. zjutraj, se pa približa jutranjemu planetu Jupitru. Mlaj imamo znova 30. t. m dopoldne. Planeti. Od planetov moremo opazovati Venero, kot Večemico, Marsa in Saturna na večernem nebu in Jupitra na jutranjem nebu. Venera, ki je sedaj v polnem sijaju in je kakor malo solnce na večernem nebu, se nahaja sedaj v sozvezdju Bika. Njena pot med stalnicami pa jo privede še ta mesec v sozvezdje Dvojčkov. Nahaja se sedaj blizu, kjer je bit prejšnji mesec planet Mars. Pred Venero se pa premika Mars v Dvojčkih. Koncem mrseca se bo nahajal Mars v smeri Kastor-Poluks, južno od teh zvezd. Jupiter se nahaja na jutranjem nebu. Saturn bo 26. t. m. v opoziciji s solncem, to jp, Saturn je ravno na nasprotni strani zemlje ko solnce. Saturn nam kaže tedaj vso osvetljeno stran, nasprotno rr.u kaže Zemlja svojo temno polovico. Razdalja Saturna od nas znaša sedaj krog 1300 mi-Hjonov kilometrov. Ker je planot v opoziciji s soln-gem, ga moremo opazovati veo noč. Večerno nebo. Samo še v prvem mraku lahko opazimo zimska sozvezdja, ki so sedaj v tem času že globoko v zatonu. Razen planetov imamo še nekaj svetlejših zvezd stalnic. Na jugovzhodni strani je najsvetlejša zvezda bližje obzora Klas ali Spica v sozvezdju Device. S pomočjo hellakičn^ga vzhoda Špike, to 'je tedaj, kadar opazimo to zvezdo zopet na jutranjem nebu, so stari Babilonci urejevali svoje lunino leto. Ako so opazovali hetiakični vzhod Špike v mesecu »poročilo boginje Istarc, tedaj se je ujemalo njih lunino leto z naravnim letom. V nasprotnem slučaju so urinili prestopni mesec, da je štelo tako popravljeno leto res 3C5 dni. Sozvezdje samo so pa imenovali »Oznan je valeč po-ganiajočega žita«, to pa radi tega, ker je sozvezdje heliakično izšlo v tistem času, ko je počelo zopet brsteti rastlinstvo. Radi tega ima Devica kot simbol žitni klas. — Špika je dvostroka zvezda v neizmerljivi razdalji. Je dvoje ogromnih plinastih solne. Masa obeh je 16 krat večja od mase našega solnca. Večja solnce od sistema Spica ima blizu lOkratno maso našega solnca. Ves sistem se oddaljuje od nas v sekundi za 1.6 km. Na jugovzhodu višje od Špike, blizu Zenita je Arktur. Novejša določnvanja so nekoliko spremenila prejšnje podatke o tej stalnici. V razdalji 29.4 svetlobnih let se nam približuje Arktur vsako sekundo za 5 km. V razdalji 29.4 svetlobnih let bi bilo solnce za povprečno oko še spoznati, Arktur je torej mnogo svetleja zvezda, kar gre na račun večje površine, saj je mlado solnce in specifična teža njegove snovi jako mala. Na severovzhodu vzhaja Vega. Nad severnim obzorom imamo razprostrto Rimsko cesto. Na severozahodu se bliža obzoru Kapella v kočijažu. Obzor doseže ravno na severu, kjer zgine v meglah. Višje nad vzhodnim obzorom se nahajata Kastor in Poluks. Poluks se nahaja v razdalji 34.3 svetlobnih let, to je, svetloba, ki premeri 300.000 km v sekundi, pride od Poluksa do nas v 3-1.3 letih. Od nas se oddaljuje v sekundi za 3.6 km. Poluks je še mlado, a orjaško solnce. Absolutna svetilnost te stalnice je mnogo večja od sclnčne. V razdalji 32 svetlobnih, let bi videli naše solnce kot zvezdo o. reda, a Poluks bi bil v isti razdalji še nekoliko svetlejši. Mase orjaških in. pritlikavih zvezd. Na vprašanje, ali so vse zvezde enako velike, bo malone vsak odgovoril: ne. In to je tudi v resnici, ako priznamo obenem, da razumemo pod enako velike prav za prav enako težke, ker že nekoliko razmišljanja nam pove, da nimajo vse zvezde enako goste snovi, iz katere so zgrajene. Iz tega pa nastane za astronoma važno vprašanje, kakšne neki so pa meje, kako veliko je najmanjše in kako veliko največjo solnce. Odgovor na to bi izvedeli, ako bi izračunali teže vseh zvezd. To pač ne bo nikoli storjeno. Vendar nam ni treba računati teže vseh neštevilnih teles, ampak zadostuje, da po primernih metodah določimo velikost nekaterih zvezd, iz katerih bi izračunali mejne vrednosti velikosti zvezd. Moderni učen jaki, posebno Eddingion in drugi, so pa celo izračunali iz množine snovi in gostote zvezde, ali more obstojati zvezda ali ne. Spoznali so namreč, da obstoja zvezda le tedaj, ako presega gravitacijo zvezde njen izžarevalni pritisk. Ta pritisk je odvisen od temperature, ta pn zopet cd mase zvezde. Računskim potom je dognal Eddington, da je zadnja meja orjaških solne pri nekako 40 kratni masi našega solnca, a navzdol pa sega do nekaj desetin solnčne mase. Razlika v masi zvezde se pokaže pri njenem razvoju. Dočim se mala solnca hitreje ohlade, ker je njih površina z ozirom na večjo zvezdo večja, imajo mala solnca tudi manj kuriva in radi manjše mase dosežejo tudi nižjo temperaturo. Življenjska doba malih solne ni le absolutno, nego tudi relativno krajša od one orjaških zvezd. Privlačnost zvezde mora bili torej večja od izžarevalnega pritiska. Da bomo bolje umeli vzrok, zakaj more biti le gotova skrajna meja velikosti zvezd, moramo še pogledati, kako si razlagajo ta pritisk, ki more pri prekoračenju te meje celo raz-nesti zvezdo. Novejši fiziki in kemiji stoji v ospredju problem o bistvu in notranji sestavi najmanjših delcev materije, to je atomov. Dasi pomeni ime atom: nedeljiv, je vendar še tako komplicirano sestavljen, da je znana notranja zgradba samo najbolj enostavnih atomov. Priljubljena primera atomov je s solnčnim sistemom. Sredino atoma zavzema pri različnih atomih različno število najmanjših delcev pozitivne elektrike, pozitivnih elektronov, krog tega jedra, ali v primeri s solčnim sistemom, krog solnca, pa krožijo negativni elektroni, to so planeti. Točno vzeto, kroži tudi jedro kakor solnce, krog skupnega težišča sistema. Čim višja je temperatura, in v središču je ta več milijonov stopinj Celz., tem večja pa postane tudi hitrost molekul do več sto kilometrov na sekundo. Pri tej hitrosti, s katero pritiskajo atomi proti površju krogle, imajo ti silno energijo in če je masa zvezde prevelika, postane izžarevalni pritisk večji ko gravitacija, ki teži proti središču in zvezda se razteps. Poleg te izredne hitrosti atomov imamo v notranjosti zvezd še proste negativne elektrone, ki so se odtrgali od svojega jedra in tudi ti pomagajo s svojo veliko energijo povečavati izžarevalni pritisk. Ko so primerjali te račune z uspehi opazovanj, se je teorija in praksa lepo ujemala. Tako je bil rešen važen astronomski problem, pač v gotovih mejah, s pomočjo izsledkov fizikalne kemije, torej vede, ki je pač različna od astronomije — tako pač izgleda na prvi pogled. Modema astronomija pn ni danes nič več kakor del uporabne fizikalne kemije in kar je problemov, bo pri njih rešitvi največ pripomogla fizikalna kemija. Utrinki. Od 1. do 6. t. m. se bodo prikazovali akvaridi, iz sozvezdja Vodnarja. To sozvezdje vzhaja na vzhodu pozno ponoči. Karakteristika akva-ridov je: dolgi z repom. KOMET PRIDE. Konec junija pride v bližino zemlje komet, katerega poznamo pod imenom Pons-Winnecke. Ko je bil zadnjič blizu zemlje, to je pred šestimi leti, je povzročil mnogo neumestnih govoric o mogočem trčenju z zemljo, . konec sveta itd. Takrat je prišel v bližino zemlje, ki je bil pa vendar še 13 milijonov milj oddaljen. 26. junija pa se nam bo približal na 5 ali 4 milijone milj. In astronome zanima le to, ker se bo baje približal v dosedaj še neznano bližino zemlje. Vse govorice leta 1021., da bo, če ne z glavo pa vsaj z repom zadel ob zemljo in če ne drugega pa bo pustil na zemlji strupene pline, so bile le prazno strašilo. TOČA NA MAŽARSKEM. v Budimpešta, 3. maja. (Izv.) Iz Šopronja poročajo, da je v več občinah in v bližnjem i Gradiščanskem divjala včeraj velika nevihta j s točo. Toča je padala nad četrt ure. Razen ' zimskih setev je uničen tudi pridelek češenj. Gospodarstvo Gospodarski položaj Solčavanov. Te dni so zborovali Solčavani v svoji zadružni dvorani. Na zborovanju, ki so se ga udeležili skoro vsi gospodarji, se je najprvo ugotovilo strašno gospodarsko stanje, čigar kriza je prišla do vrhunca. Zborovalci se obračajo na merodajne kroge tako oblasti kakor naše poslance s sledečimi resolucijami, ki so bile sestavljene na tem zborovanju: 1. Slabo letine, v katerih so nam pridelki ped dežjem in snegom segnili, so nam tako pristopile, da moramo kupovati do vsakega grižljaja po trgovinah. Niti seme se nam mno-gokje ni povrnilo in smo ga morali kupiti. 2. Kadar je prej letina odpovedala, smo si pomagali z lesom in živinorejo. Že par let sem se za les ničesar ne dobi ali vsaj tako malo, da se ne splača sekati. Oni km&tje v gorah pa lesa sploh ne smejo prodati, ker se zadela. Pot do plavi je tako dclga, da spravilo več stane, kakor kupec more plačati. Ugotovimo, da so sa pri taki prodaji nekateri tako zakopali, da so les dali zastonj in zraven zapravili polovico posestva. 3. Živinoreja nam več ne nese. Koliko stane družina za vzdrževanje živine! V gorah ne more kmet samo s svojo domačo družino na tako težavnih posestvih ničesar napraviti. Pogledati je treba enkrat košnjo velikanskih gorskih senožeti, čiščenje planin, naprava nastelje, vzdrževanje gospodarskih poslopij. Vrh lega so ne more za živino toliko dobili, da bi se neslo in to tembolj, ker jo prodamo radi cdrezanosti od sveta in ceste toliko bolj po ceni. 4. Trdo prizadeti smo, ker nam davkarije ne verjamejo. Dohodninski davek nalagajo, čeprav ne vemo na kaj, ker večina kmetov je, da si mora denar izposoditi, ako hoče plačati navadni zemljiški davek. 5. Ugotovimo, da nimamo kmeta v Sol-I čavi, ki bi ne bil dolžen silne vsote raznim I posojilnicam in lesnim trgovcem. 6. Zadnja vedna katastrofa nas je spravila v naravnost obupen položaj, ker so vsa živila radi podrte ceste še dražja, ter nam je razoralo s plazovi njive in travnike, razdrlo ceste. Povod en j ni samo poplavila, temveč celo odnesla rodovitno prst, tako da se kažejo skalna rebra vsled plazov, ali nanosila v nižje kraje gramoza čez meter. 7. Zborovalci nato sklenemo, da zaprosimo vlado, da nam, ako nas še hoče obdržati kot kmete in davka zmožne, priskoči nujno na pomoč. Davki nam se naj odpišejo, tako dohodnina kakor zemljiški davek na uničene parcele. Izjavljamo, da ne moremo več plačevati davkov, čeprav se Solčavani še niso nikoli vstavljali. Odpis davkov se je zaprosil potom občine, a se do zdaj ni še ničesar zgodilo. 8. Država nam naj nakloni kako izdatno podporo radi poplave, naj nam da na razpolago ćenene kredite, da poplačamo najnujnejše dolgove, ki grozijo našemu obstanku. 9. Da lahko gospodarsko živimo, potrebujemo državne podpore in kredite, ki so potrebni, da si napravimo lastno mlekarno in predilnico. Kajti po dolgem razmišljanju in debatiranju smo spoznali, da drugega izhoda in rešitve za nas ni. 10. Zato pa mora biti cesta popravljena, kajti vse propada in ničesar se ne more ustanoviti, če ni prometnih zvez. 11. Naj se gleda na to, da se v doglednem času napravi železnica, da spravimo naše lesne in živinorejske zaklade v denar, kakor tudi naš zrak in našo krajevno krasoto (da se poveča turistika). Te resolucije naj se smatrajo kot skrajno nujne! Zborovalci. Občni zbor ljubljanske borze. Ker so razveljavljene volitve, ki so se vršile na rednem občnem zboru dne 22. marca, sklicuje borzni svet II. redni občni zbor na dan 10. maja ob 16 uri v borzne prostore; dnevni red: volitve 8 članov borznega svela, б članov finančnega oddelka in dopolnilna vcli'ev 7 članov borznega razsodišča. Iz steklarske industrije. Dne 30. aprila se je vršil v Zagrebu občni zbor Daruvarske tvornice stekla d. d., kjer je bilo sklenjeno, da se podjetje fuzionira z družbo >Sjedinjene tvornice stekla na dionice prije Vilima Abela Baslinici v Zagrebu. — K tem je skoro vsa steklarska industrija države koncentrirana v rokah lega podjetja. Edini obe steklarni v Srbiji (Paračin in Zaječar) sta izven tega podjetja. Kapital Daruvara znaša milijon dinarjev, Združenih tvornic pa dva in pol milijona. Izkaz o stanju Narodne banke i dne 22. aprila 1927. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju z dne 15. aprila 1927.) Aktiva: Kovinska podlaga 392.8 (—8.0), posojila 1302.9 (—26.3), saldo raznih računov 478.2 (—44.0); pasiva: Bankovci v obtoku 5413.0 (—80.7), drž. terjatve 124.2 (+30.7), obveznosti 594.5 (+71.7), ostale postavke neizpremenjene; bilančna vsota 871.2 (-78.7). Tovarna verig, d. d. v Lescali pri Bledu. Iz poslovnega poročila posnemamo, da je bilo podjetje v prvi polovici leta 1926. zaradi pomanjkanja naročil bolj slabo zaposleno, medtem ko je bil drugi semester zadovoljiv. Tovarna je vpeljala izdelavo manjših železnih predmetov svoje stroke. Bilanca izkazuje čisti dobiček v iznosu 185.594 Din (za 1925 260 807 Din), kar omogočuje izplačilo 6% dividende (za 1925 8%). Zvišali so se izdatki zn plače in mezde, dočim so se upravni stroški zmanjšali. Bruto prebitek znaša 3,761.368 Din (za 1925 3,844.401 Din). Tujski promet v naši državi. Iz glasila Zagrebško zbornice posnemamo, dn izkazuje za lansko leto tujski promet sledeče podatke: 151.500 naših državljanov in 36.400 inozemoev. Na po&s mezne pokrajine odpade: Primorje (Dalmacija in hrv. Primorje) 59.400 naših državljanov in 28.900 inozemcev, Srbija 33.450 ozir. 77, Hrvatska 28.900 ozir. 367, Slovenija 15.461 ozir. 4.291, Bosna 14.300 ozir. 2.600. Iz teh podatkov je razvidno, da je bil največji, pravi tujski promet, za kar je treba upoštevati samo inozemce, v Dalmaciji, kateri pa v veliki razdalji sledi Slovenija, nato Bosna; drugod ga pravzaprav ni bilo. K številkam za Dalmacijo je pripomniti, da je polovica obiskovalcev vsega Primorja obiskala hrv. Primorje, kar je pripisati zlasti obisku Crikvenice. Sestanek delničarjev Obrtne banke kraljevine SHS se bo vršil za delničarje v ljubljanski oblasti v sredo, dne 11. maja t. 1. ob pol 11. dopoldne v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Bethovnova ulica 10 pritličje, desno. Na sestanku se bo izvolil poslovni odbor za podružnico Obrtne banke v Ljubljani (čL 68. in 69. banč. pravil). Na sestanku delničar, jev dajo vsake tri delnice en glas, vendar pa ne more imeti nobeden delničar več nego 25 glasov. Poleg svojih in svoje družine delnic mora zasto-pati s pooblastilom samo šc enega delničarja (čl. 33. in 34. banč. pravil). Vabilom na sestanek, ki so jih delničarji te dni prejeli je priložena vstopnica, katero naj delničarji izpolnijo in prinesejo s seboj, ali pa pooblastijo druge delničarje, da jih na sestanku zastopajo. Sestanek se bo vršil ob vsakem številu navzočih delničarjev. Vplačilo prvega obroka za delnice Obrtne banke kraljevine SHS. Vplačilo delnic Obrtne banke kraljevine SHS se bo izvršilo v 15 trome-sečjih. Prvi obrok je vplačati do 15. maja t. 1. in sicer za vsako delnico po 10 Din. Vsi delničarji v Sloveniji so prejeli te dni poštne položnice, na katere naj takoj vplačajo prvi obrok. Kdor bi do zgorajšnjega roka prvega obroka ne vplačal, mu vrne banka že vplačani znesek po odbitku 25%, ki pripade rezervnemu skladu. Delničarje opozarjamo tudi na to, da je treba na zadnji strani položnice, ki je namenjena za pismena sporočila, označiti številko akcijskega potrdila, za koliko delnic pošljejo zneske ter ime, priimek, poklic, kraj in bivališče ter pošto. Če bi kak delničar poštne položnice ne prejel, naj se obrne takoj na Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani ali pa na Splošno zvezo obrtnih zadrug v Mariboru. Istotako naj se delničarji za event. pojasnila obračajo na ti dve zvezi. Ribolov na morju. Po uradnih podatkih je bilo lani v ribolovu na Jadranu zaposlenih 2972 ladij s 10.337 mornarji, medtem ko je bilo nezaposlenih 1035 ribarskih ladij in 2901 mornar. Ulovili so 4278 ton rib v vrednosti 35.8 milijona Din, leta 1925. 39S7 ton za 35.4 milijone Din. Investirani kapital v ribarstvu na Jadranu cenijo na 60.25 milijona Din (1925 55 milijonov). Izvozili smo leta 1925. 408 ton morskih rib, leta 1926. pa samo 374 ton Koral so ulovili lani 114 kg, leta 1925. samo 50 kg. Referma trgovinskega zakonika v Češkoslovaški. Že pred dalj časa je češkoslovaško justično ministrstvo začelo s pripravami za unifikacijo avstrijskega in ogrskega trgovinskega zakonika. Razposlalo jo že prve vprašalne pole glede nekaterih važnejših vprašanj (glede drugih slede) kakor na primer glede definicije pojma trgovec, keru so se pojavili v gospodarskem življenju obrati, ki se po dosedanjih zakonih niso mogli smatrati za trgovske, čeprav so z ozirom na gospodarsko vsebino. Tako imamo n. pr. posredovalce za realitetne kupčije, informacijske urade, podjetja za varovanje in zaklepanje. Borza za kavo v Pragi. Kakor poročajo, se snuje v Pragi borza za kavo, ki naj bi se ctvorila že junija letos. Benetke — središče ruskega izvoza v Srednjo Evropo. Iz Belgrada javljajo, da nameravajo Italijani Rusom — družbi >Eksporthleb-r prepustiti v Benetkah svoboden pas za skladišča ruskih produktov predvsem žita. To žito bi se potem izvažalo v Švico, na Bavarsko, v Avstrijo in Italijo in bi seveda zelo konkuriralo našim izvoznikom. Na potrdilo teh vesti bo treba še počakati. Sladkor. Znani dunajski statistik dr. G. Mi-kuseh objavlja podatke o površini kultivirani s sladkorno peso v Evropi. Iz teh posnemamo, da znaša letos ta površina v Evropi 2,425.000 ha napram 2,182 000 ha lani. Od tega odpade na Jugoslavijo letos 45.000 ha, lani 43.000 ha. Borzni sedež je bil te dni v Newyorku prodan za 194.000 dolarjev t. j. za 10.06 milijona Din. Dne 26. aprila je stal samo 190.000 dolarjev. Г ïn k P pristno Uipiiu domače ročno delo Ia. ianeni sukanec najcenejše pri iSsretinii £i«3!«arshl zadrug Ljubljana, Kongresni trg Dne 3. maja 1927. DENAR. Zagreb. Berlin 13.495—13.525 (13.49—13.52), Italija 286.80—288.80 (297.235—299.235), London 276.20—277 (276.20—277), Newyork 56.75—56.95 (56.75—56.95), Pariz 222.375—224.375, Praga 168.30 —169.10 (168 30—169.10), Dunaj 8.00—8.Ô3 (8.005 —8.035), Curih 10.94—10.97 (10.94—10.97). Curih. Belgrad 9.13 (9.13), Italija 26.60 (26.92), London 5.26 (25.2575), Newyork 520.50 (519.875), Pariz 20.37 (20.38), Praga 15.40 (15.40), Dunaj 73.15 (73.15). Dunaj. Belgrad 12.45—49, Kodanj 189.30—90, London 34.4525—5525, Milan 36.79—89, Newyork 708—711, Pariz 27.77—87, Varšava 79.20-70, Valute: dolarji 709.75, lira 36.76, dinar 12.44, češkoslovaška krona 20.9725. Praga. Devize: Lira 171.92, Zagreb 59.22, Pariz 132, London 163.45, Newyork 33.61. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest. posoj. 84 25—85, vojna odškodnina 339 bl., zastavni listi 20—22, kom. za-dolžnico 20-22, Celjska 195—197, Ljublj kreditna 150 den., Merkantilna 98—100, Praštediona 850 d., Kred. zavod 160—170, Trbovlje 500 bl., Vevče 142 den., Stavbna 55—65, šešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 84.75—85, vojna odškodnina 338 zaklj., maj 339.50, junij 342—343, Hrv. esk. 96.50 zaklj., Hipobanka 62 zaklj., Jugobanka 93—94, Praštediona 850 den., Ljublj. kreditna 150 den., Šečerana 500—525, Slavonija 28-29, Trbovlje 505 zaklj., Vevče 131-135. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 80.50, Živno 89.05, Alpine 49, Greinitz 6.90, Kranjska industrijska 53.00, Trbovlje 61.65 Hrv esk 14.60, Levkani 11.50, Hipobanka 7.60, Avstr. tvornice za dušik 38.00, Gutmann 41.00, Mundus 174.00, Slavex 16.50, Slavonija 3.80. BLAOO. Ljubljana. Tendenca za les neizpremenjeno čvrsta, za dež. pridelke čvrsta. Zaključki les 6 vagonov. kurzi neizpremenjeaL Sport Rafcfk. Javorulk (H) : Reka (LJ.) 8:4, (8:1). (хфа in fair igra. Javornik brz in požrtvovalen, fieka kombinate rno boljža. Rezultat popolnoma odgovarja ioku igre. NEDELJSKI LJUBLJANSKI NOGOMETNI TEKMI. Prav pred letom dni, 12. maja 1926, Jc izšel v »Slovenskem športu« Članek z naslovom: Sport', morala in etika. Tam beremo: »Šport napravi človeka čistega in plemenitega, požrtvovalnega, plemenito mislečega, za pomaganje pripravljenega. Sport nas iz matcrialistov spremeni v idealiste v najlepšem pomenu besede. Sport vzgoji cel značaj in celega človeka. Za pravega in prepričanega športnika velja ena sama pot, ki vodi r višino, pot etike in morala. Tu notri je nepremagljiva vrednost športa; ne zahteva samo besed, temveč tudi dejanja, zahteva življenje po zakonih etike in morale. Sport je etična volja, ki je postala dejanje. Ljubljanski klubi so razdeljeni v prvorazredne in drugorazredne. Vsak bi bil seveda rad v prvem razredu, in tudi lahko pride vanj, čc je dober. Vstop se pa lahko izvrši tudi potoni dogovora med klubi, da si darujejo drug drugemu ki »mo svoj čas o njem poročali, da sta Francoza Rignot in Coste s poletom iz Pariza tja napravila nov svetovni rekord neprestanega poleta 5425 km. Cerkveni vestnih: Bratovščina ev. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek dne 5. ninja v uršulinski cerkvi. Ob 6. uri zjutraj bo prva sv. maša, ob pol 6. uri pridiga in ob 6. uri sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. zmago. V nedeljo so bili gledavci prepričani, da je tak dogovor obstojal. To so seveda »dejanja po zakonih etike in morale«. V šolah se trudimo, da pokažemo sport kot najboljšega vzgojitelja, v listih ee moramo boriti proti predsodkom nasprotnikov športa, moramo dokazovati, da nas napravi sport plemenite, za vse dobro vnete. Sedaj pa toi To je vzgoja! Rezultat, ki smo ga včeraj objavili, pomeni toliko, da bosta na račun Jadrana Hermes in Slovan v prvem razredu; Jadran bo pa v drugem, čeprav mu gre mesto v prvem razredu. Občinstvo naj bi na tak »šport« odgovorilo z bojkotom. Podzveza naj pa zadevo pravilno uredi. ŠPORTNI DOGODKL Za afriško olimpiado, ki se bo vršila leta 1929. v Aleksandri)!, prihajajo žc znatni zneski. Egiptski kralj Fuad je dal 3000 funtov, mesto Aleksandrija 10.000 funtov, itd. — Mesto Koln je dalo za razširjenje in izpopolnjenje stadiona in drugih športnih naprav 1 milijon marki — Barona Coubertlna, stvaritelja modernih olimpijad, je imenovalo mesto Atene za častnega meščana. V Atenah se je vršila prva moderna olimpijada, 1. 18%. — Nemci so ustanovili zvezo športnega časnikarstva, »Verband der Deutschen Sportpresse«. Pokal, ki so si ga pribordi Cardiffci, si more vsak Waližan ogledati v Cordiffskcm muzeju, tam je izpostavljen. Uprava muzeja je prevzela jamstvo zanj; pokal je bil enkrat žc ukraden, v Londonu, iz izložbe nekega zlatarja. — Na Dunaju je takole: Admira 28, BAC 26, Rapid in Simmcring 23, Hakoah 22. — Hakoah in Giants v Newyorku 2 : 2, Dunajčani proti Dunajčanom; 40.000 gledavcev. — V Ziirichu Penarol proti Youg Fellows 1:0. — Holandija je v Amsterdamu premagala Belgijo 3 : 2, Sparta pa v Pragi Slavijo 1 : 0. Boj za Davisov pokal se je pričel. Švica je premagala Avstrijo 3:2. — Mladi afriški dijak Spence je sicer klonil Brugnona, a se je moral sam vkloniti Lacosteu 1 : 6, 2 : 6, 3 : 6. — Prvak profesionalov K. Koželuh jn Najuchn 1. maja v Berlinu hudo porazil, 6 : 4, 6 : 4, 6 : t. Gradčan Held je skočil ob palici 3.705 m visoko, Nemec Sôllinger je sunil kroglo 14.67 m daleč, nov nemški rekord. — Nortonov rekord na 440 y lese s 54.2 sek. je izenačil Grumbles. Rudi Wagener je premagal Brcitcnstraeterja že v 2. rundi k. o. Wagener je star 22 let, Br. 30, W. 183 cm visok, Br. 182 cm, W. 91 kg težek, Br. 82, razpetost rok W. 200 cm, Br. 190, roka W. 44 cm!, Br. 38, prsi W. 108-118, Br. 100-109 cm (izdihano in vdihano). Mere govorijo vse za Wag-nerja; vendar je pa »B. Z. Mitlag« spričo večje Br, rutine pred bojem pisala: »Pravimo torej: Zmagovalec in novi nemški prvak bo Breiten-straeter.« Vierkôttcr odide v Ameriko in bo tam trikrat plaval; glavna tekma bo šla na 50 km. Če bo zmagal, bo dobil okoli 700.000 dinarjev. Angleška značnoprometna družba Impérial Airavays (air — zrak, vay — Weg — pot, s — znak za množino) bo vpeljala z letošnjim poletjem redni zračni promet preko vse Evrope, iz Londona v Carigrad, 2200 km, enkrat na teden. — Naša dva aviatika Sondermayer in Badfak sc vračata v domovino; zadnjo brzojavko sta poslala iz Djaska (dj — dž), v Zalivu Oman. To je oni Djask, I*evsl£o-drl_ na tla Škafar, Šturm je pa vstal, pograbil za nož in jel z njim mahati okrog sebe, pri tem pa orecej močno «unil škafarja. Pred sodiščem se ''e Sturm izgovarjat na silobran in včeraj je bil sojen. Obsojen je bil zaradi prekoračenja silobrana na sedem dni zapora. Naočniki so se izgubili od frančiškanske cerkve, Miklošičeva cesta, Dalmatinova ulica, Gospo svetska cesta do luteranske cerkve. Najditelj se prosi, da jih odda v naši upravi. Sv. Gora pri Litiji. Dotičnti oseba, ki je izgubila denar na Sv. Gori pri Litiji, ga dobi v gostilni na Sv. Gori. prodajalka me5. stroke, mlajša moč, želi mesta v kaki večji trgovini, najraje na deželi ali pa tudi v mestu. Naslov v upravi lista pod šifro: »Poštenost« 3335. Fotografa izurjenega RETUŠERJA za pozitlve event. tudi za negative — sprejme JUGOSLOV. TISKARNA. Postranski zaslužek dobi kdor prevzame službo KINO - operaterja na deželi. Naslov t>ove uprava pod štev. 3293. Cfispodarfl, gospodinje I - Kadar potrebujete kakega POSLA za hišno-gospodinjska dela, obrnite se na »Poselsko zvezo« Ljubljana, Stari trg 2/1. Za odgovor znamko I Kuharico staro 30 do 10 let, pridno in pošteno, ki zna dobro kuhati in opravljati druga hišna dela — razen pranja — se išče 15. majem za blizu Ljubljane. Plača 400 Din. - Ponudbe z navedbo dosedanje službe jc poslati takoj na upravo lista pod Dobra kuharica št. 3461. Vajenca za mesarijo, sprejmem. -Naslov 6e izve v upravi »Slovenca« pod št. 3476. Opremi), sobo . električno razsvetljavo oddam takoj solidnemu gospodu. - Jurčičev trg št. 2, I. nadstr., levo. SOBA - lcPa in čista, s parketi in elektr., se odda mirnemu gospodu. — Naslov v upravi št. 3475. Prodam na Bledu vilo z vrtom. Naslov v upravi lista pod številko 3300. Prodam mlin na 4 tečaje, z malim posestvom, lik ceste — na zelo prometnem kraju. Naslov v upravi: št. 3442 žensko za snaženje sprejmem za par ur dnevno, - Naslov v црг. lista pod št. 3474. Spretnim gospodom in go-spem, kateri potujejo, nudimo dnevno VELIK zaslužek. ponudbe na prodajo vrednostnih papirjev Zutnbu-lović — Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. 3450 Manjše posestvo kmetsko — pripravno z; kolarja ali sedlarja, sc proda. - Naslov v upravi lista pod: Gorenjsko 3445, Služba cerkvenika in organista se razpisuje v prijaznem kraju na Gorenjskem. — Prednost imajo cecilijan-ci, zlasti če znajo kako obrt. Pojasnila v upravi »Slovenca« pod št, 3414. Urarski vajenec sc sprejme takoj. D. Marinko, urar, Fiorijanska ulica 31, Ljubljana. V najem s,c 6it vanje pri gor. kolodvoru, obstoječe iz 6, event. iz 3 prostorov, velikim dvoriščem in vrtom; 2. stanovanje v Stožicah 86, visokopritlično, obstoječe iz sobe, kuhinje, shrambe in drvarnice. Poizve se v upravi lista pod 3264. Enodružinska hišica, 3 sobe in 2 kabineta, sc odda takoj v najem. — Bohoričeva ulica št. 24, event. telef. informacije št. 25—60. 3452 Volna - bombaž strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 13 - židovska 4. Priporoča se trgovina I železnino A. SUŠNIK, Ljubljana Zaloška cesta. Damskl slamniki sc sprejemajo v preobli-kovanje po najnovejši fa-zoni. Prodajajo se novi od 50 Din naprej. — Tovarna slamnikov Alojzij ŠKRABAR — Domžale. štampilje s. PETAN, Maribor. Nasproti glav. kolodvora. ""anion fuchsT" kleparstvo, Križevniška ulica it. 6 — Ljubljana. Izvrševanje lesnocement-nih streh, kritje z lepljenim papirjem, napeljava strelovodov itd. Kleparska dela pri novih zgradbah kakor tudi vsa popravila solidno in najceneje. Proračunil Oglje, premog, drva! POGAČNIK - Bohoričeva ulica štev. 5 — Ljubljana (Tabor). — Telefon 2059. lMielo iu$kinaste otrobe kupite najceneje pri tvrilkl VOLI». LluDtlona Resljeva cest» 21. m. KOLESARJI! Znliane cene. Oiçlelte si *alo-Ro dvokelss na)ftnfi|iega tipa Tribuna, Rekord, Si liamplon, Btvrla, Blaukl. F >for. Perla, Diamant že od Din 1300'-naprcl. Pneumatlka Dunlop, Michelin. Ctnlkl fnuiko. Prodaja na obroke. .Tribuna' Г. D. L. LjUttfjâllâ Tovarna dvokoles ln otroSk voilikov. Kupim dobro ohranjeno opravo za trg. lokal. Ponudbe na upravo lista pod številko 3418. R^ma ^agajna (999.99), rabljena, dobro ohranjena, se kupi. -Ponudbe z navedbo ccne upravi »Slovenca« pod šifro »Blagajna« St. 3435. Za promptno dobavo RABIMO 60 komadov električ. drogov 9 m, 16/18 cm na drobnem kraju, borovih, smren kovih, hrastovih ali kostanjevih, ter cirka 900 komad, različnih dimenzij za sukcc3ivno dobavo. -Ponudbe na »LEVANT*, industrija kudeljc i lana d. d., Bnč (Bačka). 3415 Vremensko poročHo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 3. mnja 1927. Višina barometra 308'8 m Opazovanja Baro-meler loplola 7 C' Kel. vi nqo » 4o Velei in bralna v m Oblačno«! 0—10 Vrsta padavin 5. i» K — M krni Č h. ob opazovanju I »minilo?!- 7 764-0 13-2 89 E 1 7 20-6 11-4 Ljubljana (dvorec) 8 58 S 2 8 14 761-3 20-4 21 762-2 15-5 73 SW 1 10 Maribor 7'i4'5 12-0 75 SE 6 0 18 У Zagreb 764-2 14-0 88 SE 4 10 22 12 Belgrad 8 Sarajevo lic Skoplje 763-7 19-0 63 N t 0 27 Dubrovnik 762-8 16-0 77 E 1 4 13 9 Praga 765-2 9-0 — E 2 meglen 12 5 Split 7 7625 16-0 82 NE 2 10 dež 01 26 10 Dunajska vremenska napoved za sredo, dne 4. maja: topleje. Pusto vreme, od časa «lo časa dež, 99 UNDERWOOD M pisalni sira; ima soctount slanes, nad 2.0GQ.QC0 streha o prometu, np.dosegljîa o irpežnostJ šn oslsd tega sisjcp.nzjš!. LùibS'ana, Seïanburg-îoa «lica 6/i. TakSaii st. 380 Sven Elvestad: 24 Mož, ki Je oropal mesto, >Ne, včeraj zjutraj, gospod načelnik, od osmih včeraj zjutraj. Res potrebujem malo okrepčila. Bržkone tudi najin dragi prijatelj. Kolikor vem, je moral danes ponoči slabo spati.« >Iz česa to sklepate?« »Težko, da bi bili odšli spat pred štirimi zjutraj,« je odgovoril Krag. »Res, niste uganili preveč napačno.« »Nikoli ne ugibam.« »Odkod bi pa potem vedeli?« »Žal moram reci, da imate slab spomin. Mar se res ne spominjate več, da sem se vozil z vami danes ponoči?« Rdečelasec ga je začudeno pogledal. Krag je nadaljeval : »Ako se že hočete naličiti, dragi gospod, morate paziti predvsem na svoje oeobite lase. Čudovito so rdeči. In s tem še ni vse opravljeno, ako si potisnete na glavo temno lasuljo. Preveč ste se zanašali na temo, toda kljub temi sem mogel v svitu avtomobi-love žarnice razločiti vaše rdeče lase.« »Tako, tako. Upam, da sem vsaj dobro vozil?« »Izvrstno. Iu kar je bilo posebno lepo: bili ste obzirni!« »Kaj menite s tem? Zapeljal sem vas vendar lepo domov in spet odšel, ne da bi vohunil za vami.« Prav pravile. In odpeljali ste se, ne da bi so prej prepričali, kdo visi zadaj na avtomobilu. To je bilo izredno tenkočutno.« Rdečelasec je potilioma zaklel. Krag ga je miril: »No smete pozabiti, da bi vae mogel kdo čuti. V tej sobi moramo biti popolnoma mirni, sicer bi nas utegnil kdo motiti.« Potikalo je. Prišel je spet natakar z novo soda- vico. Rdečelasec je sklonil glavo, da bi ga njegov tovariš ne mogel ogledovati. Strežaj je natočil. Krag je pomignil načelniku in oba sta vzela kozarce. Rdečelasec se je obotavljal. Natakar se je vstopil za njegov stol in mu razrešil vezi. »Nisem žejen,« je rekel rdečelasec. »Pa morate kljub temu piti,« je menil Krag. »Ne smete biti nevljudni.« »Dobro,« je odvrnil rdečelasec s prekanjenim nasmehom, »naj bo. Trčil bom z vama, gospoda k Dvignil je kozarec in poduhal. In spet ga je postavil na mizo. Obrnil se je k natakarju in rekel: »Ali bi mogel dobiti nov kozarec?« »Prav rad.« Natakar je stopil proti vratom, toda rdečelasec ga je pridržal. »Hvala. Ni treba,« je dejal. »Dajte mi onile kozarec.« Pokazal je na kozarec, ki je stal na posebni mizici poleg vrča za vodo. »Zadostuje.« Natakar je pogledal v Kragove oči in detektiv je skoro neopaženo trenil z obrazom. Nato mu je natakar prinesel zahtevani kozarec. Rdečelasec se ,je nasmehni! ko človek, ki se mu je ukana posrečila, si nalil slatine in začel piti. Toda že pri prvem požirku se je ustrašil. Nenadoma je zagnal kozarec na tla. »Zavdajavci!« je vzkliknil. In v istem trenutku je skočil s stola. Toda takoj so ga objelo silno »natakar,jeve« roko in spet so je *našel v okovih. Oba gospoda sta obsedela popolnoma mirno na svojih mestih. Preteklo je samo nekaj sekund in rdečelasec so ni več branil; popolnoma je onemogel in naenkrat so je sesedel ko prazna vreča. Obležal je na preprogi. Oči je zatisnil, toda usta je imel odprln. Težko je eopel. Krag se je sklonil nadenj. »Pol dneva bo molčal!« ie zamrmral in obrnjen k »natakarju« jo na- daljeval: r Pravi čarovnik ste, Jarven, zelo spretno ste vliholapili uspavalni prašek v kozarec.« Krag je izlil sodavico, ki je še ostala v kozarcu. »Zato, da ne bo še kdo izmed nas zaspal,« je pojasnil, in nato je rekel načelniku: »Vidite, sedaj je pot prosta. Dobili smo prvič I« »Vso lcar smo dobili je samo to, da smo za nekaj časa onesvestili tega moža: to vidim in to ni mnogo.« »Pozabljate, da ima mož tu v hiši pomagače. Njegova naloga je bila, da je naju tako dolgo ko mogoče zadrževal tu ali kje drugje, med tem so pa njegovi drzni, urni tovariši nekje na svojem delu. Za najslabši slučaj, ako bi grozila nevarnost, so mu naročili, naj jih posvari.« Krag je vprašujoče pogledal »natakarja«, ki so je izkazal sedaj za močnega policijskega uradnika Jarvena, in je pokazal na stene. »Zastraženo,« je odgovoril Jarven. »V prvi sobi imamo krasne sosede — in kaj je v drugem, čujete.« »Da, nekdo ubira klavir.« »Res. Oppen jo,« je odgovoril uradnik. »Niti vedel nisem, da jc godbenik.« »Saj tudi ni.« »No, potem bo lepo ubral klavir!« »Izvrstno.« »Kakor vidite,« je rekel Krag načelniku, »sem poskrbel, da imam svoje ljudi pri roki. Prvo sobo jo zasedel zaljubljen parček, drugo klavirski ubiralec, ki jo s svojo ubrano ali bolje neubrano igré preprečil, da ni mogel nihčo prisluškovati. Z vsem tem smo dosegli: prvič, da nam.— vsaj za nekaj ur — rdcčelasec ne more več škodovali. Dalje smo ga spravili k molku tako liho, da tega ni nikdo zapazil. Pol ure se gotovo ne bo mogel več ganiti. — To nam zadostuje. Jflrven ostane tu in bo speljal njegovo prijatelje na napačno sled.« »In kaj bova storila midva?« je vprašal načelnik. ШЕШЕ 2 s D ' 5' P* g r- i o K o J,o — E. p- 3' nt I f S s N O РЧ u M p ■n O š- s r £. F 3 K « ul D> Froo n u Š15S-ag ? E S S I <9 m e -, TOC o o гз ,y> J» «*. H s P P 5» F 0 1 n o < a ui « ^ 01 i? =1 < ** (9 ■ N 3 » s S- £. «- — a 2 C 5 " « a P 5 I 5 s3 H 2 3 fl M £ d. N M 5 p < < IIIEII9H Najboljše KOL O in šivalni stroj v materijalu in konstrukciji jc samo GR1TZNER, ADLER in PHÔNIX Večletna garancija. Najnižje cene, tudi mesečna odplačila samo pri Josip Petelinc-u v uubljani ob vodi blizu Prešernovega spomenika Inteligenten trgovski pomočnik špecerijsko široke, Slovenec, kateri obvladuje popolnoma hrvaščino, ako tudi nemščino, ima prednost, in ki ima veselje za potovanje, se sprejme. Popis dosedanjega življenja in delovanja v vseh treh jezikih (ponudbe, pisane brez tuje pomoči), s sliko in prepisi spričeval in dokumentov je poslati pod: »F. L. M. 1927« na upravo lista Maribor. Hotel 99l prooaja. ?art" na Rečici — Bled, ob glavni kolodvorski cesti na Bledu, z novo urejenimi restavracijskimi prostori, tujskimi sobami, podzemeljskim kegliščem, restavracijskim vrtom, krasnim razgledom i. t. d., se proda za nizko ceno. Plačilni pogoji zelo ugodni. Za nakup je potreben malenkosten kapital. — Poizve se pri notarju ALOJZIJU PEGANU v Radovljici. KROMPIR zdrav, prebran — nekaj vagonov, ima še za oddati >-KMETIJSKA ZADRUGA« V PTUJU. Pozorl - Večja množina telovadnih čevljev vse štev. se razproda po tovarniški ceni pri »Ame-rikancu«, Ljubljana, Stari trg štev. 10. 3443 HIŠNA OPRAVA hrastova, polit., masivna, naprodaj pri Jos. Avbelj, mizar v Zg. Kašlju 20, p. D. M. v Polju. Cena nizka Krušno peč proda Pogačnik, Bohoričeva ulica 5, Ljubljana. dobičkanosne SIDOL, PRODAM recepte . pasto, ŠAMPON, PARKET. VOSEK. — Ponudbe upravi lista pod »Dobro plačilo. KLAVIR (Stutziliigel), zelo dobro ohranjen, se poceni proda. - Naslov: Resljeva c. št. 5, priti., desno. 3325 Podpisana IZJdVdc Franjo in Ivana Raček izjavljava, da nisva plačnika za dolgove, ki jih slučajno naredita na najino ime zakonska Alojzij in Terezija Ivane, gostilničar v Loki. Franjo in Ivana Raček, Loka pri Zidanem mostu. Dobro vpeljano trgovsko podjetje s specerijo sprejme V komisijsko prodajo, »eventuelno proti garanciji«, mlevske Izdelke, razno koioniaio in druge, v to stroko spadajoče predmete. Ponudbe pod „mlevski izdelki" Št. 3299 na upravo. BfraSfMie pO&ffiCl paralelke mm 43, 53 in 63, kakor tudi neobrobljene v debelini mm 70, 90, 110 in 130 kupuje za celoletno dobavo in proti takojšnjemu plačilu, tvrdka шо BRIfiiOlfC, CELJE, Canaries a г^сз st. ?. INDIAN PJMOTO^YCLE CQ spru^field-Mass. BIG-CHIEF . . . ChlEF Indian Motocycle Company Gen. zast. za Kralj. S. H. S. Zastopstva: Ferrum d. d., Zagreb American Motors, Ljubljana Bagy Wolf & Comp., Sarajevo Velomot, Split. Svetovna znamka! . 1206 ccm, 9/24 HP, S 495'— 998 ccm. 7/18 HP, S 480 — SCOUT ....... 598 ccm, 5/9 HP, S 415 — PRINCE...... 350 ccm, 31/2 HP, $ 333 — S/d-car PR/NCESS..........S 185— Sid-car SCOUT . . . ........$175 - z električno lučjo in tachometrom. Velika zaloga nadomestnih delov. Solventni krajevni zastopniki se sprejmo. Ing. Gvidon Gulič : Parni stroj in parna turbina. Navodila za strojnike in obraiovodje parnih obratov. — Vezana knjiga stane 80 Din. jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. ! A TI N K OVE C " " K TOXX 4 "Ç; r m Ф * mm ji: H •J>. i љ h. iJ 1 Ш % 11) A % hr \ ш i 7 «V 1 i џ ' ; i 1 I m *•» S fe' ^ У Ш-, s.. i. C. I. Travellers' cheqncs Potovalni čeki Banca commerciale iialiana v ital. lirah, franc, frankih, angl. funtih in U. S. dolarjih nudijo vse ugodnosti gotovine in so prosti njene slabe strani. Zahtevajte jih pri svoji banki, predno nastopite potovanje. inserirajte v „Slovencu"! OBČINSKI ODBOR OBČINE VIČ naznanja tužno vest, da je gospod Franc Miš občinski odbornik in hišni posestnik J v torek dne 3. maja za vedno zatisnil oči. — Pogreb pokojnega se bo vršil v sredo, dne 4. maja, ob 6. uri iz hiše žalosti, Vič št. 121, na farno pokopališče. Njegovo nesebično in požrtvovalno delo ohranimo v trajnem in hvaležnem spominu. Vič pri Ljubljani, dne 3. maja 1927. Občinski odbor občine Vič. Zahvala, Ob nenadomestljivi izgubi naše zlate učiteljico v Št. Andražu se iz srca zahvaljujemo vsem predobrim sorodnikom in prijateljem za nam izkazano sočutje ob njeni težki bolezni in smrti, kakor tudi za prekrasno cvetje, s katerim ste obsuli našo dobro Anico na mrtvaškem odru in grobu. Posebno zahvalo še izrekamo vlč. g. dekanu Sagaju za vodstvo pogreba in lepe poslovilne besede ob odprtem grobu, g. prof. Bogoviču, g. župniku Cilenšeku, g. stolnemu vikarju Tkavcu, gg. p. Ladislavu, p. Hubertu in p. Vladimiru in vsem čč. gg. domače dekanije. — Srčna hvala pa še gg. govornikom za tolažljive, ljubezni polne besede ob grobu, Maksu Ocvirk, župniku v Št. Andražu, ki se je v imenu šolske mladine poslovil od njihove dobre učiteljice, kaplanu Fr. Groblerju, zastopniku in zastopnici učiteljskega pevskega društva v Ljub-Ijaui, zastopniku učit. društva Šoštanj, prijateljski družbi, ki se je v krasni vezani besedi poslovila od naše ljube Anice, Hvala lepa tudi slavnim pevcem iz Šoštanja m domačemu pevskemu društvu za pretresljive žalostinke pri hiši žalosti in ob grobu! Tudi vsem drugim domačim, Marijini družbi, dobrim Braslovčanom in sosedom, ki so njo v tako obilnem številu spremljali na njeni zadnji poti. Vsem in še vsakemu posebej Bog plačaj! Molimo pa, da se vidimo nad zvezdami! Braslovče — Cirkovce. Žalujoči MEDVEDOVI. вхлшвошвш da si naročite ki Je naîboKîse ï Dobi se solidni ceni in SucEii na obroke te pri tvrdki ■ff («"e»«»!» »шВг^а e?«»** 7 Ob prerani smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne soproge, ozir. matere, tašče in stare matere, gospe čutimo iskreno dolžnost, da se tem potom najprisrčneje zahvalimo vsem, ki so nam v dnevih njene bolezni ter ob njeni smrti stali tolaž-ljivo in sočutno ob strani. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, gg, pevcem in gasilski godbi za ganljive žalostinke, Sokolskemu društvu za korpora-tivno udeležbo s praporom, gg. zastopnikom gasilskega društva, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ter končno vsem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem prisrčna hvala! Krško, dne 4. maja 1927. Rodbini GREGORIČ—BARON LAZARINI. mm ршже NA PLITVlSKin JEZERIH Dnevna oskrba Din 50'- do 65 -, šole in izletniki znaten popust. Pri vsakem vlaku Čaka avtomobil. KNJIGOVEZNICA K.T. D. črtalnlca in tvornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/П priporoča svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, journa-lov i. t. d. lastnega izdelka. Vstopnice za razne prireditve, blagajniške bloke i. t d. Velezanimiva je ilustrirana, poljudna radio-revija tadloweïS" na 64 straneh (bakrotisk). 99 Poleg vseh evropskih programov zanimive aktualnosti in dragocene tehniške razprave. Posamezni izvodi po S Din. Številke na ogled brezplačno. Wiener Kadïoweriag, Wšen I., Pestalozzigasse 6/14. шшшшш! - ч ZAHVALA. Prisrčna zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste spremili našega nepozabnega soproga, očeta, gospoda Alojzija Novaka na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo čč. gg. duhovnikom, g. županu dr. Maroltu, gg. odbornikom in pevcem. Iskrena zahvala za darovanje vencev. — Nepozabnemu soprogu in očetu pa večni mir in pokoj. Drenov grič. Žalujoča rodbina Novakova. Ob prebridki izgubi našega dobrega atka, gospoda se najiskreneje zahvaljujemo za izraženo sočutje in za častno spremstvo na njega zadnji poti. Ljubljana, 3. maja 1927. Žalujoči ostalL Штшшжтттштшз^ Zahvala. Ob priliki smrti predrage matere, tašče in stare matere izrekam v svojem imenu in v imenu vseh ostalih sorodnikov najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so nam ustno ali pa pismeno izrazili svoja odkrita sožalja, ki so pokojnici lajšali trpljenje, posebno čč. sestram v Škofji Loki, ter vsem onim, ki so nepozabno pokojnico tako številno spremili k zadnjemu počitku. Kranfskagora, dne 2. maja 1927. DR. IVAN GRAŠIČ. Z« Jugoslovansko tiskamo v Liubliani: Karol teč. Izdajatelj; dr. Fr. Kulovec, .Urednik: Franc Ierae£l*v.