Inoszem&ko šolstvo in učiteljstvo NOVA UREDITEV ŠOLSKIH RAZMER V Č. S. R. Čehoslovaški prosvetni minister je tik pred lanskim Božičem izdal tri nove šolske zakonske osnutke. Šolske razmere so sicer na ČehoiS.lovaškem prvovrstne, vondar imajo tamkaj toliko zakonov (še iz leta 1873.) in naredb, da je administracija jako težavna. Sedanji prosvetni minister je uvidel to napako in izdal popolnoma nove šolske smernice. Čehoslovaška je zrastla iz raznih pokrajin z raznimi šolskimi določbami in zakoni. Prav čudne šolske razmere so zlasti na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji, kjer imajo državne, zasebne, konfesionalne narodne šole in narodne šole, ki jih vzdržujejo posamezniki ali razna društva. Jasno je, da pouk na takih šolah dostikrat ne odgovarja potrebam mladine, učiteljstvo pa je odvisno od posameznikov. Da se te nezdrave razmere odpravijo. je prosvetni minister izdal zakon o novi šolski upravi. Glavna določba tega zakona je, da se šolska uprava loči od politične uprave. Predsednik pokrajinske šolske uprave je državni uradnik, ki ga imenuje predsednik republike. Isto velja za njegove namestnike. Predsednik okrajnega šolskega sveta je sreski šolski nadzornik. Ločitev šolske uprave od političnih oblasti je že dosledno izvedena na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji ter je v praksi pokazala velike prednosti. Demokratizacija šolske uprave bo izvedena na ta način, da bo v šolskih odborih ena tretjina zastopnikov učiteljstva in dve tr&tjini zastopnikov pa iz vrst občinstva. Oboji bodo izvoljeni in to zastopniki učiteljstva v okrajne šolske odbore direktno po učiteljstvu iz okraja, v pokrajinske šolske odbore pa indirektno, to je s posredovanjem zastopnikov v okrajnih šolskih svetih. Zastopnike občinstva v okrajni šolski odbor voli okrajno zastopstvo, v pokrajinski šolski odbor pa pokrajinsko zastopstvo. Razen zastopnikov učiteljstva in občinstva so člani gremija tudi strokovni referenti. Zakon respektira tudi narodne manjšine. V krajih, kjer je več, kakor 30% ljudstva narodne manjšine, se uredi poseben krajevni šolski odbor za to manjšino. Isto velja za cele okraje. Pri pokrajinski šolski upravi pa morejo biti urejeni tudi odbori' za posamezne narodnosti, in sicer takoj, ko bodo izpolnjeni določeni pogoji. V šolski upravi bo nastopila ta izprememba, da bodo pri vsakem odboru (po narodnosti) urejeni tričlanski upravni senati, ki bodo odločevali v posameznih konkretnih vprašanjih, kjer ima izdati šolski urad določeno pojasnilo, ali pa bodo ti senati poslali to vprašanje v rešitev višjemu uradu. Okrajni šolski nadzorniki bodo imeli večjo moč in bodo v službenih in plačilnih razmerah podrejeni direktno pokrajinskim šolskim nadzornikom. Razen nadzorstva nad šolami in krajevnimi šolskimi odbori imajo vršiti tudi službo pri okrajnih šolskih odborih ter bodo imeli pravico prestavljati začasno učitelje. Na prazna učiteljska mesta pa bodo imeli pravico nameščati učiteljske novince. Urejevanje in vzdrževanje narodnih šol. Stvarni nosilec šolskih bremen je šolska občina. Po vsej državi imajo mnogo potrebnih in nekaj tudi nepotrebnih šol, ki so se začele množiti zlasti na Slovaškem. Za potrebno šolo se bo odslej priznala samo ona cerkvena (konfesionalna) šola, ki ima predpisano število šolskih otrok in ako ni v isti občini nikake državne šole z istim učnim jezikom. Na drugi strani se pa upošteva za potrebno šolo ona javna šola, kjer je v okolišu 4 km po triletnem štetju vsaj 40 šoloobveznih otrok, ki bi morali obiskovati več kakor 4 km oddaljeno šolo. Razen tega se bo uredila nova šola tudi v vseh onih okoliših. kjerbovsaj 30 otrok, katere starši nečejo pošiljati v konfesionalno šolo. Na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji pripadajo v področje šolske občine državne osnovne in meščanske šole, občinske šole, društvene šole in cerkvene šole, a vse le tedaj, če so potrebne. Narodne šole na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji, ki bodo prešle v področje šolskih občin. se bodo pretvorile v večrazrednice, ker bo mnogo konfesionalnih šol ukinjenih. To dejstvo je pa za narodno izobrazbo velikega pomena. Cerkvenim konfesionalnim društvom, katerih šole postanejo potrebne, bodo prepuščene iste pravice in dolžnosti kot doslej, le nameščanje učiteljstva bo pripadlo državi. Pravica disciplinarno postopati proti učitelju na konfesionalni šoli pripada tudi državi. K. ŠOLSKA PRIREDITEV. V Tucquegnieux je petrazredina deška in petrazredna dekliška šola. Skupno sta obe šoli priredili dne 11. marca t. 1. gledališko predstavo. Ker je večina otrok inozemskih, smo bili povabljeni k sodelovanju tudi Poljaki in Slovenci. Teden dni pred pTireditvijo pa mi je povedal ravnatelj šole, da je šolaki nadzornik sodelovanje tujcev prepovedal in da mora biti prireditev izključno v francoskem jeziku. Tako je tudi bilo. Po svetu sem doživel že marsikaj, zato me ta prepoved ni popolnoma nič iznenadila. Neužaljen sem šel k prkeditvi. Po uvodnem maršu se je prikazal na odru dvanajstletni dcček v fraku in cilindru, ki mu je pokrival ipoleg glave tudi vrat in rame. Zapel inam je kuplet »Ata tega ni hotel«. Sledila je nekoliko zanimivejša točka »Bretonsko ženitovanje«. Učenci in učenke so peli in rajali. Oblečeni so bili v bretonskih narodnib nošah. Vsaka deklica je imela svojega dečka, s katerim je rajala, plesala in pela, da je bilo vesdje. Pri nas bi rekli, taka točka ni za otroke, tu pa so rekli, da je zanimiva in izvrstna. Vsak po svoje pač. Nad vse pa je užgala sledeča točka: Desetletna deklica nam je zapela »Ko bom velilka«. Učenk s tako pogumnim in odločnim nastopom in s tako ljubkim soprančkom bi si človek iz srca želel. Naravno je, da je morala pesemco ponoviti. »Rajanje ptičev« bi bilo treba še vaditi. Male, šest- in sedemletne deklice so rajale. Jaz imam hvala Bogu še precej bujno fantazijo, zato mi je ugajalo. Zamislil sem se namreč v to, da je hud veter in da imajo ptiči polomljene perutnice. Nekaj podobnega je bilo »rajanje staTih mamic«. V komični spevoigrici »Mama - Sitnica« pa je imela glavno vlogo trinajstletna Slovenka. Morda ji je pripomogel ponovni nastop na slovenskem odru, da je svojo vlogo kar odlično odigrala: S tem je bil izaključen prvi del prireditve in otroški program. V drugem delu se je produciralo učiteljstvo. Nastopil je mlad simpatični učitelj s kupletom »Jaz ne ljubim naročil«. Ko se je pri odhodu z odra poklotnil publiki namesto s prednjim z zadnjim delom telesa, mu je ftežni spol (gospod je namreč še »ledig in frej«) tako ploskal, da je.moral kuplet in seveda tudi poklon ponoviti. Zastor pade in se zopet odgrne. Na odru stoji bel kip. Ne, saj ni kip. Mlada gospodična je, ki skoro neslišno in boječe nekaj deklamira. Približno dvajset minut je deklamirala. Medtem je trikrat na labko zamahnila z roko. Kljub .temu, da sem predclal že polovico »Francoščine brez učitelja«, inisem vedel, kaj je povedala, ko je zastor padel. Vprašal sem soseda — Francoza, pa imi ni bilo všeč, da sem ga zbudil. Pri »Krmilu avtomobila« so se začele počasi dvi^ati kimajoče glave. Saj je bil na odru zopet simpatični učitelj v spremstvu živahne in nič manj simpatične učiteljice. Zdelo se mi je, da sem v Ljubljani in da poslušam »Gorenjskega slavčka«. Simpatični učitelj se je zdaj pravilno priklon.il, pravilno po mojih mislih namreč, ki pa tu niso prav nič merodajne. Sledila je še komedija v enem dejanju »Ljudomrzec in Auvergnant«. Igralcem ni kaj reči, pač pa avtorju 'te igre. Celo jaz bi mu dal pet frankov za sol, ko bi ga poz.nal, oeprav imam samo brezplačen dopust. Trije violinisti so nam zasvirali v spremstvu pianista zaključni marš. Jankovič Janko.