Deželni šolski svet in te- lovadba solskih otrok pri sokolskih tel. društvih. Znano je, da je deželni šolski svet prepovedal šoloobiskujočim otrokom telovadbo pri sokolskih društvih. Proti tej prepovedi pa je pripuŠčen rekurz na ministrstvo, ki ima odložilno moč, to se pravi, šolski otroci sraejo tako dolgo telovaditi pri sokolskih društvih, dokler vloženi rekurz po ministrstvu ni rešen. Pozivamo torej slovenske starše, naj brez skrbi, kakor doslej, vpišejo svoje otroke za telovadbo pri sokolskih društvih. Enako prepoved kakor sokolska društva je dobilo tudi ^Žensko telovadno društvo" v Ljubljani. Proti tej prepovedi je vložilo društvo po svojem zastopDiku dr. A. Kokalju tole pritožbo, ki jo priobčujemo v celoti, ker lahko služi kot vzorec za pritožbe drugim društvom. Pritožba slove tako - le : Zoper tuoblastni razpis z dne 30. julija 1910, št. 4952, ki se mi je dne 19. avgusta 1910 vročil z odlokom magistrata deželnega stolnega mesta ljubljanskega z dne 6. avgusta 1910, št. 24.271, vložira pravočasno pritožbo na visoko c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk. S tuob'astnim razpisom z dne 30. julija 1910, št. 4952, preklicalo se je meni s tuoblastnim razpisom z dne 4. svečana 1901, Št. 145, izdano dovoljenje, da smem poučevati v telovadbi učenke javnih in zasebnih ljudskih šol v Ljubljani. Ta preklic se mi pa zdi neutemeljen tako de facto, kakor tudi de lege. Uživala sem 9 ia pol leta ono dovoljenje, katero se je sedaj preklicalo in sem ves ta čas poučevala v telovadbi učenke javnih in zasebnih ljudskih šol v Ljubljani, ne da bi poklicane šolske oblasti le enkrat prišle v položaj izpodtikavati se nad mojim poučevanjem v telovadbi ali grajati način poučevanja. Nasprotno se je celo dogodilo, da 80 se priznani pedagogi izrekli pohvalno o mojem poučevanju v telovadbi, ker so bili z uspehi raoje telovadbe nadvse zadovoljni, in sicer tako v telesnera, kakor tudi v duševnem oziru. V telesnem oziru radi tega, ker so se šolske učenke vsled telovadbe, katero sem jim nudil, znatno in vsestransko okrepile na svojem telesu; v duševnem oziru pa radi tega, ker je telovadba, katere so bili deležni pri meni, skrajno blagodejuo vplivala na njih značaj in pojmovanje ter jim oboje bistrila in krepila. Telovadba šolskih učenk se je pri meni utesnjevala edinole na telovadne prostore, ne da bi katerikrat te prostore prekoračile, ker nisem pustila šolskih otrok _astopiti niti pri eni mojih javnib produkcij, pri katerih so nastopale zgolj odrasle telovadke. Tu sem strogo pazila na to, da ui nikdar pri nas na Kranjskem zelo razvito politično gibanje valovalo v vrsto mojih telovadk in še manj med moje šolske učenke. Vsled tega prepričana trdim, da ni bil de facto podau prav noben razlog, da bi se preklicalo s tuoblastnim razpisom od 4. svečana 1901, št. 145, izdano mi dovoljenje. Moja pritožba je torej tudi raz to stališee utemeljena. Še bolj je pa upravičena de lege. Moderno naiiranje o odgoji šolskega naraščaja, brez razlike spola, se bistveno razlikuje od onega naziranja, katero je veljalo o odgoji šolskih otrok še pred malo desetletji. Pred desetletji se je polagalo namreč pri odgoji vso važnost le na razvitje duha, dočim se je šibko telo šolske mladine popolnoma zanemarjalo. Vplivu anglo-saškega plemena, ki si je izbral za vzor stare Špartance, gre zahvala, da se je naziranje o odgoji šolskib. otrok korenito izpremenilo in da se je obrnila pozornost tudi na šibka telesa šolskih otrok in na njihov telesui razvoj, katerega se je posebej pri nas v Avstriji poprej absolutno zanemarjalo. Temu modernemu naziranju se imamo zahvaliti za intenzivno gojenje onih mladinskih iger v naših srednjih šolah, katerim je namen, da okrepe telo onim mladim državljanom, ki bodo po dorršenih naukih zasedli inteligenci pridrž.ua meaU. To moderno naziranje je pa prodrlo tudi med širše kroge in se ravnaje po večno resničnem izreku: nMens sana in corpore sano" razširilo tudi na polje ljudske šole, koder se je tudi začelo intenzirno gojiti telovadbo in s tem že v nežni mladosti krepiti telesni rasfoj Ijudsko-šolske mladine obojega spola. To moderno naziraDJe so pa podpirali nzen odličnih pedagogov posebno še zdravniki-strokovnjaki, ki so najbolj in v prvi rrsti mali ceniti vrednost telovadbe in pa njene blagodejne učinke na telo in dušo naših šolskih učencev in učenk. Temu modernerau naziranju se je pa pridružila tudi naša najvišja šolska oblast v Arstriji, ki je vedno in povsod poudarjala važuost telovadbe za učečo se tuladiao na ljudskih in sredojih šolah in ki je tudi že izdala neštevilno ukazov, stremečih za tem, da se uvede na ljudskih in srednjih šolah čimbolj intenzivno gojenje blagodejne telovadbe. De lege se torej telovadbi šolske mladine ne more nič očitati in ugovarjati. Ugovarjati se pa tudi ne srae gojenju telovadbe pri ljudsko-šolskih učeukah tedaj, če je poučevanje zaupano zasebnemu društvu. Ne smemo si namreč prikrivati, da vzlie zgoraj omenjenemu ia ugoduemu stališšu naše najvišje šolske oblasti nasproti telovadbi ljudskošolskih učencev in učenk ia na to merečim ukazom le-ta telovadba še nikakor ni na oni stopnji, na kateri bi jo radi videli vsi moderni pedagogi, ?si zdravniki-strokovojaki in vsi pravi in odkriti prijatelji Ijudsko-šolske mladiue. Žalibog pogrešamo še danes na Ijudskili šolah udobnih, modernih in popolnih telovadaic in ravnotako tudi telovadno - tehuično dovolj izobraženih učnih moei. Vsled tega se nahaja telovadba na Ijudskib. šolah pravzaprav še v povojih, kar velja posebno še za dekliško ljudsko šolo, t pryi vrsti za one v kronovini Kranjski. Vsled tega je pa gotovo skrajno zagrašerfB raz pedagogično stališče in v očividno kvar zdravemu telesnemu razvoju ženske ljudskošolske mladine, ako se dela težava ouim zasebnim društvom, ki hočejo roko ob roki s šolskimi oblastmi izpolniti ta vrzel in zasebnim trudom dati ženski ljudsko-šolski mladini priliko, da si pod primernim in natančnim nadzorstvom in pod vodstvom tehnično naobraženih učiteljie okrepi svoje telo. Vsled tega bi se nikdar ne smelo delati takira zasebnim društvom s lakimi preklici, kakor je s tem izpodbijani preklie, neprilik ia težav, temveč bi se nasprotno morala taka zasebna društva celo z vsemi dopustnimi sredst?i podpirati v njihovem plemenitem stremljenju. Iz vseh teh razlogov in ker mi je znano, da vlada pri naši uajvišji šolski oblasti moderno naziranje o potrebi telovadbe pri ljudskošolski mladini, pa tudi trdno upam, da se bo le-tam ugodilo moji vsestransko utemeljeni prtiožbi."* * * * TozadevDO je izdal c. kr. deželoi šolski svet na šolska vodstva tudi svoj Bnormale", ki je pa precej konfuzno sestavljen. Normale nosi datum 30. julija 1.1. in štev. 4952. Pomemben r tem odloku je razpis ministrstva za uk in bogočastje z dne 15. aprila 1909, št. 23.926 ex 1908, ki bi ga deželni šolski svet najraje utajil in ga le s par frazami takorekoS zavrača. Zanimivo je, da se deželni šolski svet zanima le za »Sokola" in BOrla", BTurnvereia" pa pušča popolnoma iz vidka. Seveda, tu bo zopet dvojna mera! — BSloveDca pa zaradi tozadevnih denunciacij pozivljemo, da uarede pri svojih denunciacijah imena onih otrok, ki so se v telovadnici pri nSokolu" pohujševali, ker če bo sl. dež. šol. svet na podlagi teh pavšalnih denunciacij radi tega proti komu postopal — bo to postavolomstvo. * Po nSlovenskein Narodu".