j JS zat liti usi so pognali konjenico proti Nemcem TI PAC NIC NE VEDO O KAKI VOJNI! Star panj se je vnel Sibley, La. — Mr. in Mrs. Joseph Culverhouse obhajata te dni medene tedne. Nevesta je stara 81 let in je bila prej že štirikrat poročena, njen mož je pa star 72 let in je bil "samo" enkrat prej poročen. Mrs. Cidver-house ima iz prejšnjih zakonov 7 otrok, 12 vnukov in 13 pravnukov. Njen najnovejši mož ima pa samo štiri otroke in 11 vnukov. Vse najboljše želimo mlademu paru! To je pa mlada angleška generacija, ki bo morda prav radi vojne bolj zdrava kot je sedanja. Na tisoče mestnih otrok so namreč poslali na deželo, kjer so varni pred nemškimi bombami. Posebne izbrane bolničarke skrbe za otroke in kot kaže slika, se malim nagajivčkom prav dobro godi, morda celo bolje kot doma pri mamici. Ogromna "stavka" v Argentini v demonstraciji za svetovno demokracijo Buenos Aires, Arg. — Argentinsko delavstvo bo na 16. avgusta vprizorilo enodnevno splošno stavko. To ne bo stavka v pravem pomenu besede, ampak pro-tinazijska demonstracija in splošna izjava za svetovno demokracijo. Vse trgovine bodo zaprli za ta dan in kakih 400,000 c^seb bo korakalo v ogromni povorki po Buenos Airesu. Od vseh strani dežele bodo posebni vlaki pripeljali narod v prestolico. Demonstracijo prireja generalna delavska federacija, toda sodelovanje so obljubili tudi socialisti in komunisti, da bi pokazali, da je vsa Argentina proti nacijem. Ker je policija dala dovoljenje za to demonstracijo, je to dokaz, da je vlada odločno proti Nemčiji, ki neprestano pritiska na argentinsko vlado za večje sodelovanje. » -o- Napisi za avte Kdor še nima na svojem avtu napisa "Lausche for Mayor," je naprošen, naj pride ponj v naš urad, ali pa naj piše karto Mr. John E. Lokarju, 16409 Hunt-mree Ave., ali naj ga pokliče IVanhoe 6019-W in poslalo se mu jih bo kolikor bo hotel. Vsak slovenski avto naj bi imel te napise. Opozorite na to tudi svojega prijatelja in SQseda drugo-rodca. Važna seja V sredo ob osmih zvečer se vrši važna seja podr. št. 14 SMZ v Turkovi dvorani na Waterloo Rd. Pridite vsi člani! Izvoliti moramo stalni odbor in pa pregledati pravila, ki bodo predlo žena prihodnji konvenciji. Prispevki za Lauschetovo kampanjo Naši Jutrovci so se posebno dobro odrezali za Lauschetovo kampanjo. Direktorij je namreč sklenil, da mora tudi ta slovenski narodni hram pomagati po svoji moči k izvolitvi sodnika Lauscheta clevelandskim županom. V ta namen je direktorij volil $20.00 kot prispevek h kampanji, obenem bo dal pa zastonj dvorano za vse Lauschetove shode, če ni dvorana že sedaj oddana. Vsa čast vrlemu direktorij u in podjetju Mr. Michael Verbič iz 1651 W. 58. St. je daroval za Lauschetovo kampanjo $5.00. Obenem je pa vzel ve6 peticij, da bo nabral po zapadni strani mesta podpise in tudi več Lausche- tovih napisov za avtomobile, ičast zavednemu rojaku! Dalje so prispevali za Lauschetovo kampanjo sledeči: Mr. Frank Kotnik iz 1013 E. 77. St. je primaknil $5, Mr. in Mrs. Joseph Trebeč, 1255 E. 61. St. $5, Mr. Joseph Lekšan iz Bar-bertona je dal $2 inyaam naročil, naj pridno delujemo za izvolitev Mr. Lauscheta, Mr. in Mrs. Joe Sedej iz 160. St. sta prispevala $2, po en dolar sta prispevala pa Frank Grandovec in Mrs. Mary Erbežnik. Dva imenovana sta dala po dolarju. V imenu kampanjskega odbora izrekamo iskreno zahvalo vsem gori imenovanim zavednim rojakom in rojakinjam. Mi razumemo, da mnoge od naših izseljenk niso v stanu poslati v tej kampanji denarnega prispevka, toda delo njenih rok bo pravi sestrin dar. Pišite takoj po navodila na gospo poslanika Fotiča, Mrs. Tatjana Fotič, 1520 — I6th Street, N. W. Washington, D. C. Potrebno je tudi napisati, kako se želi pomagati v tej kampanji. Leta pozneje se bodo spominjali naši ljudje, da so jim prihitele na pomoč njihove sestre iz Zed. držav. Star kovčeg je včasih dosti vreden Indianapolis, Ind. — Stari-narja Winters in Keller sta ne-dolgo nazaj kupila za par centov star kovčeg, ne da bi pogledala, če je kaj notri. Zdaj sta ga pa odprla in našla notri vsepolno plesnive kovine. Winter je menil, da to ni vredno nič, da je le stara šara, Keller je pa vzel nož in začel strgati plesnobo s kovine. Pa se je nekaj posvetilo izpod noža. Nesla sta to pokazat federalnim uradnikom, ki so kmalu ugotovili, da so to zlatniki, nekateri še iz leta 1842. Imajo vrednost kakih $6,'000. -o- Nemci izvajajo stroge kazni na Poljskem London. — Trije Poljaki so bili v Poznanju na bivšem Poljskem obsojeni na osem do deset let težke ječe, ker so vzeli v tovarni za cement nekaj orodja. Tovarna je morala ustaviti obrat za več tednov, tako važno je bilo to orodje. -o- Stavka radi premalo ur Včeraj so pustili delavci delo v Ryerson & Sons podjetju. Vzrok je, ker je podjetje znižalo delovni teden od 48 na 42 ur. Družba pravi, da je morala to storiti, ker ne more dobiti dovolj jekla. Zopet ordinira Slovenski zobozdravnik dr. WTilliam J. Lausche se je vrnil s počitnic in zopet ordinira. Zdaj ima tudi popolnoma preurejen urad z mnogimi novimi in najmodernejšimi inšstru-menti. Farmarji bodo pridelali dosti pšenice Washington. — Poljedelski oddelek vlade računa, da bodo pridelali ameriški farmarji letos 950,953,000 bušljev pšenice. Lansko leto so jo pridelali 816,-698,000 bušljev. Vsak aker jo bo dal povprečno 16.7 bušljev, a lani jo je dal le 15.3 bušljev. O pokojni Frances Debelak Kot smo že poročali, je umrla Frances Debelak, rojena Ti-sel. Doma je bila iz Rašce pri Velikih Laščah, odkoder je prišla v Ameriko pred 40 leti. Tukaj zapušča soproga Matijo, dva sina, Mathew in Charles in tri hčere: Frances Peterlin, Ana Vokač in Antoinette Če-lesnik, vnuke in več drugih sorodnikov, v starem kraju pa brata Jožeta in sestro Marijo. Bila je članica podružnice št. 25 SŽZ. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St.' Clair Ave. Naj ji bo lahka ameriška zemlja, preostalim naše iskreno sožalje. žganjarna okradena Vladna prodajalna žganja na 15323 Broadway, Maple Heights, je bila okradena za 132 zabojev žganja v vrednosti $2,500. Roparji so prerezali železno mrežo pri oknu v ozadju trgovine. I Lepe jagode Mrs. Matilda Jalovec iz Geneve, O., nam je prinesla z naročnino tudi košarico debelih rdečih jagod. Letos je radi suše bolj slab pridelek jagod, pravi Mrs. Jalovec. Lausche dolži Blythina, da ne skrbi za mesto Sodnik Frank J. Lausche, kandidat za clevelandskega župana, je imel včeraj svoj prvi kampanjski govor v več vardah. Obdolžil je sedanjega župana Blythina, da ni napravil potrebnih korakov, da bi dobil od gover-nerja Brickerja in njegove administracije denar, ki pripada Clevelandu. ■ Lausche je poudarjal, da sedanji župan in pred njim drugi republikanski župani, niso dali mestu itstega vodstva, ki bi ga bili morali. Zadnjo zimo in letošnjo pomlad, je rekel Mr. Lausche, so hiteli voditelji raznih ohijskih mest v Columbus in branili pravice in zahteve za svoja mesta in vasi od republikanske administracije, toda našega clevfelandskega župana ni bilo tam. "Toda ta clevelandska administracija, ki se boji iti v Columbus in tam zahtevati svoj delež od republikanske administracije, pa se ne obotavlja dirjati v Washington in tam zahtevati milijone za lokalne izboljšave," je rekel sodnik Lausche. "Do Washingtona je več kot 400 milj, a do Columbusa komaj 140, zato je čudno, da jo ta naša "nestrankarska" mestna administracija raje udari po denar v Washington kot v Columbus. Na shodu demokratov v Col-man dvorani, Madison Ave. in zapadna 65. cesta, je hotel priti v dvorano in govoriti tudi Clarence Tylicki, bivši deputij šeri. fa O'Donnella in sedanji tajnik kongresnika Sweeneya, toda navzoči demokrati so odglasovali, da mu ne dovolijo vstopa. Sodnik Lausche je govoril včeraj na štirih krajih zapadne strani mesta, kjer je kongresnik Sweeney vedno aktiven. Povsod je bil sodnik Lausche sprejet z velikim navdušenjem. -o- Prizna se krivim 4 Frank Fortuna, star 18 let, iz 1295 E. 167. St., je včeraj priznal krivdo uboja svojega očeta, ki je 9. junija umrl na posledicah udarca s steklenico. Okrajni sodnik Ewing je izročil obravnavo v roke probatni sodniji, ki bo začela z obravnavo 29. avgusta. Vrnitev iz Colorade Mr. Anton Hrovat (Kapinc) se je srečno vrnil iz Colorado, kjer je bil na obisku pri bratu in setri. Pravi, da je tam zelo lepo, samo vsi kraji leže preblizu nebes, da se mu je kar v glavi vr-tilo, malo od zraka, malo pa od drugih stvari. Na obisk in počitnice Mrs. Terezija Kostanjšek, Mr. in Mrs. Košir ter hčerka, so šli obiskat Pavla Kostanjška, ki služi Strica Sama v Cheyene, Wyo. Od tam bodo šli pa v Colorado Springs, želimo jim mnogo zabave in razvedrila. Ladjedelnica pozivlje vlado, naj jo prevzame in sama obratuje Načrti za prevzem tovarne so pripravljeni, treba je samo še dovoljenja predsednika Roosevelta. Pol bilijona dolarjev naročil stoji radi stavke. New York, 11. avg. — Ladjedelnica v Kearny, N. Y., Federal Shipbuilding & Drydock Co. je danes ponudila mornarici, naj jo takoj zasede in sama naprej obratuje. Kot se je izjavil nek vladni uradnik v /Washingtonu, so načrti, da mornarica prevzame tovarno, vsi pripravljeni in da bo podjetje vlada tudi prevzela, ako ne pride v 48 urah do sporazuma med podjetjem in unijo. Za $492,000,000 vladnih naročil počiva radi stavke. Predsednik ladjedelnice, L. H. Korndorf, je brzojavil mornariškemu tajniku Knoxu danes sledeče: "V dobrobit narodne obrambe ponujamo danes našo ladjedelnico v Kearny, N. Y. mornariškemu oddelku vlade, da jo tako prevzame in obratuje. Ladjedelnica je zaprta že štiri dni ne radi mezde ali delovnih ur, ampak radi odprte delavnice. Mi nočemo spremeniti svojega stališča v obrambi svobode Nemci ne puste francoskim ženam, da bi šle z otroci za svojimi možmi Basel, Švica. Otto Abetz, nemški gauleiter v Parizu, je za-branil več sto francoskim ženam in otrokom odhod proti Ukrajini, kjer so zaposleni njih možje oziroma očetje. Francoske delavske žene so bile silno razka- ameriškega delavca, ki naj sam odloči, če hoče biti član unije ali ne." Predno more mornariški oddelek vlade prevzeti tovarno, mora to odobriti predsednik Roosevelt, ki v tem času križari nekje na Atlantiku. Do stavke je prišlo, ker je CIO unija zahtevala zaprto delavnico. Vladni posredovalni odbor je svetoval družbi, naj odslovi od dela vse tiste delavce, ki niso dobrostoječi člani pri uniji. Družba se je temu uprla, nakar je unija razglasila stavko, radi katere je prizadetih 17,000 delavcev. -o- Nevihta v Ohio Severni del države Ohio je sinoči obiskala velika nevihta, ki je podirala drevje, trgala telefonske in brzojavne žice in oprala zemljo z močnim dežjem.. Kot poročajo, je napravila nevihta na tisoče dolarjev škode. Zlasti je divjala nevihta po krajih vzhodno od Cleve-landa. Novi odvetniki Pri državnih odvetniških izpitih, je napravilo zrelostno izkušnjo 298 aspirantov, od teh 91 iz Clevelanda. Med njimi sta tudi dva Slovenca in sicer Mr. Paul Hribar, 954 E. 144. St. in Mr. .Stanley Nadrah, 836 E. 155. St. Čestitamo! Se branijo cvetlic Clevelandske bolnišnice apelirajo na ljudi, naj ne pošiljajo bolnikom cvetlice, ali vsaj v manjšem obsegu. Trdijo, da morajo imeti posebne ljudi najete, da skrbijo za te cvetlice. Svetujejo pa ljudem, naj pošljejo cvetlice bolnikom na dom. Pogreb Ane Krivačič V sredo zjutraj ob devetih se vrši pogreb Ane Krivačič v cerkev sv. Pavla na 40. St. Cene radi tega, toda pomagalo ni nič, morale so se vrniti domov. Nemška vlada je namreč najela mnogo francoskih delavcev, da pomagajo v žetvi v okupirani Ukrajini zadej za nemško linijo. Naciji so delavcem obljubili, da bodo smele njih žene in otroci za njimi, ker drugače delavci niso hoteli z doma. Zdaj so pa naciji snedli dano besedo, kot navadno. -o-- Hrvatska seljačka stranka razpuščena Zagreb, 10. avg. — Znana in jaka seljačka stranka na Hrvatskem je bila danes razpuščena po novem sistemu, ki dovoljuje v državi samo eno stranko. Dr. Ante Pavelič diktator, je dovolil samo eno stranko v državi in ta je fašistična stranka vstašev. -o- Strožje prometne postave Avtomobilisti, ki bodo iskali nove vozne licence, bodo morali pri tem pokazati prejšnje. Tako pravi nova postava, ki bo stopila v veljavo 6. septembra. Kdor ne bo imel stare licence, bo moral prositi za posebno dovoljenje, (glasom katerega bo smel voziti avto le, če bo ž njim kaka oseba, ki ima avtno licenco. Po šestih mesecih bo moral pa napraviti posebno izkušnjo v vozarenju, predno bo dobil novo licenco. Mr. šubelj je dospel V nedeljo se je vrnil v Cleveland operni pevec g. Anton Šubelj, ki je bil angažiran pri operi v Cincinnati zadnjih šest tednov. Zdaj bo zopet prevzel vodstvo Glasbene matice, ki ima prihodnjo vajo v četrtek. Iz Cincinnati sta ga pripeljala z avtom dr. in Mrs. Patrick Vi-rant, sin poznane Virantove dr užine iz Loraina, O., ki je zaposlen v Cincinnati ju kot optometrist. Lauschetove peticije je treba vrniti! Vsi, ki imate peticije Frank J. Layscheta, jih morate vrniti najkasneje do petka 15. avgusta. Prinesite jih nazaj tje, kjer ste jih dobili. Kdor jih ne more prinesti osebno, naj jih pošlje na John E. Lokar-ja, 16409 Huntmere Ave. Sodnik Lausche mora na 20. avgusta te peticije vložiti pri volivnem odboru. Ker je pa prej potrebno čekirati vsak podpis, zato morajo biti vrnjene peticije toliko prej. Ljudje so se prijazno odzvali in pobirali podpise na peticije, za kar jim je g. Lausche iz srca hvaležen. Zato se prosi tudi sedaj prijaznega sodelovanja in naj se vrne peticije pravočasno. — John E. Lokar. AMERIŠKA if DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ "~ QinvpmAM unpwrwn _AMERICAN HOME___ •187 - - , ^ ------~ CLEVELAND, O., TUESDAY MORNING, AUGUST 12, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. I ^ w —_' ' , omoč vojnim ujetnikom Sf s.° prodrli daleč v hi.*rajino. Tudi pri Le- Sradu so napreclo- 2a 60milj. K* udarijo na SIBIRIJO k Mos].v " s rUsl( 0 Pohaja poročilo, da ajin()a konjenica zaprašila v liran: zaustavi nemško "lik '-p Proti QdesL Ruski Uska vlavcla" P°ro£a, da se ogrcž Uica vrgla v naj~ fMn ° sektorje, tam raz-j|a z Povitim streljanjem los„ JaPonska je uka-fP v0jn Mobilizacijo in raz- x za vso deže-11 jo tukaj s tem'c JSibifj a Pripravlja na po- 2 C »CiVDrUgi p,a S0dij0' 1 Wei- l 11 v južnem Paci-JalW »o do odločitve , l^flH 3 ter Zed- država- c T1** i0',. i P oblaT1'izacije daJe vla" i 'papie st.Tekrutirati moš- £ P. vse premoženje |r^f)0n Se pripravlja na jflja, toda v Londonu , IT'. W stralija ni v ne- j flwtiili Se k°do Japonci ( IS , Sibiriii in uda- t drža a se P°roča- da J . 6tle 2 Ve Popolnoma pri- , ^ N v2ll ,Vsak dogodek na < K J*. ^I'j^^T rrije žogometni iJ°e ^i je tudi naš ' fo^ko 6 ' So se včeraj pri 1 'T SS *POpadli in so bili f Vlandirani- posredo- i pla P°licija, da je ■ tSWa* - ^Prož qega P°slani- !^Watzapriobčitev f Ha§ih " ^ima se bliža! ' h^etn ljenikov bo to-L v J:\toda pomislite, l>e*2nih taboriščih! r ^oiitžene in dekie- DW^ 6 sestre'da i)'1 (štrii/ tej" kampanji |ltn^eh Ja) volnenih Ik ° se Wbre vojne uJ'et" ?tera naših žena pW voln ' omo Podaji 1 Ceni n« brezPlačno ali I 11 i'en naslov. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Itl7 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Ah Ameriko in Kanado, na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 lor 0 months European subscription. $7.00 per year Single copies, 3c BESEDA IZ NARODA —■ . ... . . . « . . .... —-------_ m Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 187 Tues., Aug. 12, 1941 Turčija kot vojaška sila Turčija je vojaško in politično v takem položaju, da more sama določiti svojo smer, ne da bi se ji bilo treba umikati pred tujimi grožnjami ali poslušati tuje vabe. Tako zadržanje moremo imenovati kot nevojskovanje ali blagohotno nevtralnost. Kaka sprememba bi se mogla zgoditi le takrat, če bi bila Turčija v svoji neodvisnosti ali nedotakljivosti ogrožena, oziroma če bi se, kakor je zdaj moderno reči, čutila užaljeno glede na svoj življenjski prostor. Potem bi pač država stopila v vojno, seveda ob strani angleške zaveznice. Moč moderne turške vojaške države temelji na njeni zemeljski politični legi, na pomenu njenega duha in zmožnosti za vojskovanje njenih prebivalcev, na organizaciji, na vodstvu in na oborožitvi vojaštva. Turška republika je bila ustanovljena 29. oktobra 1923 in meri 24,000 kvadratnih kilometrov v Evropi in se ta del zove Vzhodna Tracija z Istanbulom vred, dalje vso Malo Azijo ali Anatolijo, poleg dela Armenije in Kurdistana in v novejšem času je tu še Katay, to se pravi, da meri na azijskih tleh približno 750 tisoč kvadratnih kilometrov. V teh pokrajinah biva več kot 18 milijonov ljudi. Pokrajina in ljudje so enotnega, zaprtega značaja. Anatolija z južnovzhodnimi in vzhodnimi obmejnimi provincami je visoka planota, ki je preprežena z gorovjem. Le obale ob Sredozemskem morju, ob Bosporu in Črnem morju so ravne, rodovitne in gosto naseljene. Turčija je resna, trpka pokrajina, in človek mora v teh daljavah trdo in trudapolno delati in si zares v potu svojega obraza pridobivati vsakdanji kruh. Turki sami prebivajo po negosto-Ijubni notranji Aziji. Ondi se otepajo in zares borijo za življenje in živila. Tam so si z občudovanja vredno žilavostjo zgradili svojo novo prestolnico Ankaro. Tu se je razvil mir-no-resni, v trpljenju preizkušeni, hrabri in zmožni človeški rod, s katerim so si nekoč sultani podjarmili velikansko državo in s katerimi je nekoč Mustafa Kemal kljuboval kar celemu svetu zmagovalcev. Turčija ima z vojaškega gledišča izvrstne meje. Glede na to ji je usoda naklonjena. Če bi kdo napadel Turčijo, bi z mnogimi četami in z veliko množino orožja mogoče zasedel Vzhodno Tracijo in Istanbul in nemara bi se tudi izkrcal na obali. Toda to bi bilo pa tudi vse. Letalski napadi ne bi dosegli svojega cilja v državi, ki ima razen Istanbula, ki je pa že vnaprej žrtvovana stara prestolnica, samo še dve mesti, ki imata več kot 100 tisoč prebivalcev (Smirna 200,-000, Ankara 100,000). Motoriziranim četam ni mogoče nikjer prodreti v notranjost Anatolije. Le na enem mestu se nuja sovražniku možnost za večje operacije, in sicer s strani Sirije proti Aleksandretti in Adani. Toda tudi tukaj bi bilo vojaško napredovanje omejeno. Zakaj gorovje Taurus bi kmalu zavrlo vsakršno ofenzivo. Druge državne meje, ki bi jih bilo težje braniti, pa so v varstvu prijateljev. In sicer sta tu Irak in Iran, s katerima je Turčija od leta 1937./ v zvezi in ki sta to zvezo potrdili tudi Sovjetska Rusija in Afganistan. Bojna armada šteje 40 divizij, je izvrstno opremljena, prežeta z najboljšim duhom, vodita jo odlična vojskovodja kot Ismet Ineni, ki je premagal Grke, in maršal Fevzi Čakmak, ne da prištejemo zraven še rezerve do 30 divizij. Za zdaj je v Vzhodni Traciji nameščenih mnogo turških čet. Kakor povedo zanesljiva poročila, je pripravljenih celo 30 divizij. Te divizije zadoščajo, da preprečijo, da Bolgarija ne bo storila nobenih nepremišljenih korakov. Utrdbe ob. Črnem morju so ob Dardanelski morski ožini najmodernejše zgrajene in oborožene izključno z angleškimi topovi "Armstrong" in z angleškim oklopnim materialom. Mimo tega pa čuva Dardanelsko ožino 200,000 turških vojakov v najmodernejših turških trdnjavah. Celo malo turško brodovje je bilo deloma prenovljeno in ga krepko podpira Anglija. Vojnih letal je več, in sicer so to spet angleška in ameriška letala. Turčija sama izdeluje potrebno municijo za vse vrste orožja v velikih modernih tvornicah, in v poslednjem času izdeluje tudi lastne topove in drugo avtomatsko orožje. Pravkar imajo precej številne čete svoje postojanke v bližini Sirije, da varujejo pokrajino proti Palestini in Egiptu. Slednjič pa zapira Turčija kot celota dohod k petrolej-skim vrelcem v Mosulu in dalje v Perzijo in Irak. Kolikor moremo dognati, je Turčija primerna in pripravljena, da bo ugodila vsem dolžnostim kot zaveznica Anglije. Turčija se ne boji nobene sosedne države. tmtt:mmtmma:m««mmtmmmmmmm»tt»mmmmm»tmata«mmmma Kupujte obrambne bonde in znamke S tem boste pomagali varovati demokracijo, obenem bo pa vaš denar dobro ih varno investiran! Kdo bo naš župan? Na to je samo en odgovor: Frank J. Lausche. Zakaj pa ravno on? Ne zato, ker je slučajno demokrat, ampak zato, ker je značajen, sposoben in pošten mož, kakršnega potrebuje mesto Cleveland. Vsak, ki čita in zasleduje sod-nijske razprave, posebno one katerim je predsedoval sodnik Lausche, ste si gotovo mislili: da to je premišljen in nepristranski sodnik. Zato pa tudi bomo eden in vsi za g. Frank Lausche-ta. Naj vam tu naveden malo zgodbico, ki je sicer smešna, a resnična. V starem kraju sem poznala moža, ki je vselej, kadar je napregel konje, napravil pred njimi križ in rekel: Bog mi pomagaj in Marija, saj nisem vreden, sem pa potreben. Naš sodnik Frank J. Lausche pa je vreden, da se potrudimo zanj in zato rojaki, volivci na dan volitev vsi na plan, kajti to ne bo v čast samo njemu, ampak bo v čast celemu našemu narodu, če je kateri naših rojakov, ki bi mogoče želel in je pri volji odriniti kakšen dolar, bom precej tam ali pa naj ga nese enemu naših urednikov, zelo vam bodo hvaležni. Končno pa se zahvaljujem vsem, ki ste tako z veseljem podpisali peticije. Niti eden mi ni odrekel in zato g. Lausche le brez skrbi, pokazali Vam bomo, koliko nam je na tem, da boste Vi naš prihodnji župan. Vas pozdravljam vse skupaj in vam že sedaj kličem: na svidenje v volivni koči! Emily Silbitzer. Domovini na pomoč Ljubezen in sočutje do svojega bližnjega je najlepša človeška lastnost. Ko bi bilo malo več hladnih računov in več člo-večanskega sočutja pri vladah narodov, bi pač ne bilo toliko krvavih vojn in grozot, ki so združene z vojno. Ker pa tega ni, zato je pa mesto ljubezni zagospodovalo sovraštvo nad ubogim ljudstvom, ki je teptano po modernem barbarizmu. V mislih imam predvsem trpečo Jugoslavijo, Tri si je želela ohraniti mir, ni pa hotela prostovoljno postati sužnja ger-manstva. Radi tega jo pa sedaj sovražnik stiska in na vse načine muči naše junaško ljudstvo. Ker pa ameriški Jugoslovani čutijo s svojimi brati onstran morja in sicer zato, ker se zavedajo, da bo moral biti nekdo, ki bo po tej grozni preizkušnji priskočil na pomoč trpečemu narodu, zato so se združile naše podporne organizacije. Te so potom svojih društvenih uradnikov osnovale načrt, po katerem se bo nabiralo prostovoljne darove v pomoč našim zatiranim. V načrtu je torej, da vsak narod pobira posebej. Slovenci za svoje in ravno tako Hrvatje in Srbi pa za svoje. Vsi darovi pa bodo šli izključno v dobrodelne namene in zato pa je ta akcija tudi pod nadzorstvom vlade Zed. držav. Potemtakem je lahko vsak darovalec zasiguran, da bo njegov dar prišel v roke le potrebnim našim ljudem. V pondeljek, 4. avgusta je bila sklicana seja odbornikov cle-velandskih društev. Odziv bi bil sicer lahko mnogo večji. Upati pa je, da se bodo s časom začeli bolj zanimati tudi vsi posamezniki za to tako potrebno akcijo in človekoljubno delo. Naj vedo naši ubogi rojaki v domovini, da niso pozabljeni in zapuščeni, da mi, ki živimo v tej svobodni deželi, še mislimo nanje. Bodimo torej usmiljeni in dajmo vsak po svoji moči kakor pravi pesnik "Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze . . ." Pozdrav, Frances Ponikvar. -o- Mali pevci vas kličejo Tretjo nedeljo, to je, 17. avgusta, priredijo Združeni mladinski pevski zbori vrtno veselico na SNPJ farmi. To se razume, da nam bodo tudi kakšno zapeli in mi jim bomo pa lahko tudi pomagali. Saj to se razume, da kjer so Slovenci je tudi petje. Vstopnine k temu vrtnemu koncertu ni nobene, pa če jih poslušate od blizu ali od daleč. Kar se malo kdaj zgodi, to je sedaj, da nam ni treba skrbeti, kje bi kupili vstopnico. Kdor rad posluša našo tu rojeno mladino, naj se že sedaj odloči, da v nedeljo pohiti na prijazne prostore — SNPJ farmo, kjer bo zbrana naša mladina iz vseh štirih strani Clevelanda. Kdor nima svojega vozila, se bo lahko peljal s trukom. O tem vam bo že več poročala gdč. Ančka Travnova, ki je tajnica teh zborov. Pevovodja teh zborov pa je vsem poznani g. Louis Seme in kdor hoče videti, kako mu ti malčki slede, kadar nastopijo, naj ne zamudi prilike v nedeljo. Na svidenje na SNPJ farmi, Ivan Kapelj. -o- Euclid Rifle Club Izid streljanja 6. avgusta 1941 je bil sledeč: Kramer........ 24 Gubane........ 16 Korman........ 20 Mandel........ 20 Dolenc......21 Sepic :......... 17 Kotnik........ 21 Zupec.......... 19 Kastelic........ 20 Kunstel........ 17 Baraga........ 19 Kalan ........ 14 Tajnik. -o- Velemesto za deset let svoje prijatelje in znance. Ob koncu 1. 1925. so se dvigale na prej zapuščenem ozemlju prve kamenite hiše znatnega mesta, ki mu je transvalska vlada dala ime "Grafontain," čeprav bi se moralo imenovati prav za prav Whitmanovo mesto. Dve leti pozneje je štel Grasfontain 143,000 prebivalcev. V enem letu so spočetka izkopali diamantov v vrednosti več nego deset milijonov dolarjev, 1928 pa že za sto milijonov dolarjev. Bilo je veselje živeti tedaj v Grasfontainu, velemestu rudarja Whitmana, ki si je bil zgradil vilo in ustanovil svojo družino. Toda sreče te vrste so ponaj-večkrat varljive. Grasfbntain-čani so denar služili prelahko, premalo so zato cenili njegovo vrednost. Diamantna polja so se jim videla večno neusahljiv vrelec bogastva. Niso poslušali svarilnih glasov, ki so hoteli zadržati nesmiselno razsipava-nje in so napovedovali dan, ko zemlja ne bo dajala več zakladov živeli so brezskrbno tjavendan in niso opazili, da je bilo mesto že ob koncu 1928. obsojeno na smrt. že naslednje leto je pro-izvodenja diamantov padla ne-padla nenadno na polovico, 1930. in 1931. je znašala komaj četrtino največje proizvodenje in ko zemlji ni bilo mogoče ničesar več iztrgati, so se ljudje osvestil, kavarne so se izpraznile, prazniti so se začele ceste in hiše, prav tako hitro, kakor je mesto naraščalo, je padalo. Ljudje so ga zapuščali ubogi, kakor so bili ubogi prišli. Sedem let je trajalo t6 žalostno izseljevanje, v lanskem poletju je Grasfontain kpnčno umrl'. Samo četvorica ljudi je ostala med njegovimi zidovi, družina ustanovitelja rudarja Woodrowa Whitmana. "Tu, v svojem mestu hočem umreti," je izjavil mož, ki je komaj v zrelih letih, a ga je minila vsaka volj a,: da bi se še kdaj poskušal z varljivo srečo. -o-— Predhodniki tankov; in oklopnih edinic ta način v premoči zlasti proti pešcem. Zavarovanj so bili tako zoper orožje iz bližine, kakor zoper orožje, ki je učinkovalo na daljavo. Oklopniki so v prvih stoletjih novega veka s svojo gibčnostjo in prilično neranlji-vostjo imeli podobno vlogo kakor oklopne edinice. -o- Vzroki smrti so se močno pomnožili Eno največjih in najnovejših, a tudi najbolj kratkotrajnih mest v Južni Afriki, Grasfontain, ki je štelo nekoč nad 140,-000 prebivalcev, šteje danes komaj štiri člane iste družine. Njegove hiše so prazne in zapuščene. Bogve po kakšnem naključju se je pensilvanski rudar Wood-row Whitman odločil, da zapusti svoje težavno delo v domovini in poskusi novo srečo v Trans-valu. Morda mu je kdo povedal, da se dobe tam diamanti. L. 1925. se je pojavil v popolnoma zapuščenem ozemlju Afrike in je začel raziskovati tla. Kopal je sam, kajti vsi tisti, ki so bili z njim tam, so bili razočarani odšli. Niso našli zakladov, ki so se jih nadejali. Tudi Whitman je dolge tedne grebel v zemljo brez uspeha. Bil je že popolnoma jzčrpan in je hotel zagrenjeno obrniti hrbet Afriki, ko ga je dobra zvezda privedla na polje, ki so ga bili dotlej vsi prezrli. In tam je spravil' na dan zaklad draguljev, kakršnega je redko videlo človeško oko. Vest o svojem odkritju je po-j nesel v najbližje mesto, šla je kakor blisk po vsej deželi in po1 celinah. Tri tedne po Whitmano-' vem odkritju je korakala proti temu kraju armada več nego 30,-' 000 iskalcev zakladov. Ko so se novodošleci prepričali, da gre zares, so priklicali svoje družine,' Homer, vojni poročevalec trojanske vojne, nam nazorno opisuje pogum in način bojevanja trojanskih junakov, ki so se vozili v bojnih vozovih na bojišče, kjer pa so spet stopali na trdna tla, kajti peš se je bilo le bolje bojevati. Trojanski bojni voz je bil, če vzamemo natančno, torej le prevozilo iz taboriščnega zaledja na bojišče. Toda stari vek je poznal tudi že prednost, ki jo je nudil v bitki z dolgimi, srpastimi meči na kolesih in drugod oborožen bojni voz, s katerim je napadalec zavozil v množico nasprotnikov, da jih je kosil kar po vrsti. Takšen način bojevanja so prakticirali Hetiti in Filistejci potem, ko je konj izpodrinil osla kot prevozno žival. Ti vozovi, v katerih so bili bojevniki in vozači do prs zaščiteni z ograjo voza, od te višine dalje pa z oklepom, so bili tedaj prvi pravi bojni vozovi. Z napredkom vojne tehnike pa so izgubili precej svoje vrednosti, kajti konji so bili vse preveč ranljive živali, in tako so si vojskovodje južnega in vzhodnega Sredozemlja izmislili uporabljati slone za vojne namene. Prvič naletimo na slone kot bojne živali med pohodom Aleksandra Velikega v Indij*?, pozneje jih je uporabljal kot žive tanke Hani-bal v drugi punski vojni. Rimljani pa so bili dovolj spretni, da so si izmislili primerne načine za borbo proti debelokožcem, tako da so tudi ti svojo vlogo odigrali. Iz vitezov zgodnjega srednjega veka, ki so tudi svoje konje zavarovali z oklepi za glavo in prsa, so se razvili oklopni konjeniki, kirasirji, med katerimi so se odlikoval posebno Piccolomi-nijevi za časa tridesetletne vojne. Ti so bili skoraj popolnoma pokriti z oklepom in so bili na Neka nemška revija priobčuje pod naslovom "Smrt in tehnika" zanimiv članek, v katerem med drugim opozarja, kako majhno je bilo- število različnih vrst smrti pred kakšnimi 500 leti. Vzrok smrti so bile tedaj pred vsem bolezni in kuge, vojne, strela, požari in poplave. V naši napredujoči civilizaciji so postale možnosti smrti že davno neprimerno "bogatejše." V tehniki je skrit činitelj, ki ga ni mogoče dojeti z nobenim mehaničnim računom. Vsa previdnost in vsi varnostni ukrepi rte zadostujejo, da bi človeku za-jamčili absolutno varnost. Ta vdor nepreračunljivega na videz tako racionalno tehniko je moral vzgojiti seveda tudi značaj in življenjske načine ljudi, ki so z njo poklicno zvezani. Tehnika je za neke poklice vzgojila nekakšno novo vrsto ljudi, suličar-je motodja, kondotiere brzine, ljudi s krepkim pogumom, ki hladno prezirajo smrt in ki prenašajo večjo nevarnost za svoja življenja za ceno silnejšega življenja in doživljanja novih senzacij ki jim ju nudi tehnika. V tem emislu je tehnika ena izmed oblikujočih sil našega časa. Novi dinamični občutek življenja, ki je postal polagoma viden, je imel svoje prve nositelje v delavskih množicah v rudnikih in tovarnah, ki so bile najprvo in najtrajneje izpostavljene ne-preračunljivostim tehnike. Iz njih se je razvil tisti človeški tip, ki je imel dovolj notranje neodvisnosti, da nasilno rešuje politične in socialne napetosti. -o- Naključje kot detektiv Bivši vodja londonske policijske uprave, sir Mac Naughton, je nekoč dejal, da sta "inšpektor naključje" in "seržant sreča" najsposobnejša detektiva, kar jih je spoznal. Posebno origina. len je po svojem "delovnem načinu" gotovo "inšpektor naključje." Spomniti se je treba n. pr. na velikanske poneverbe pri britski železniški družbi Great Northern. Eden izmed ravnateljev te družbe je na Piccadilly j skem trgu v Londonu srečal nekega prijatelja in se spustil ž njim v pogovor. Trenutek pozneje je šel mimo še mlad, dobro oblečen mož, ki ga je ravnateljev znanec pozdravil s posebno prisrčnostjo. Mladi mož sam pa se je priklonil s prestrašenim obrazom in hitro izginil. Začudeni ravna telj je vprašal prijatelja, ali pozna tega moža in je zvedel, da gre za velikega človekoljuba, ki je bil šele pred tednom dni podaril okrog četrt milijona funtov za jieko bolnišnico. Še bolj začudeni ravnatelj je pohitel potem takoj v glavni urad železniške družbe, kajti mladega moža je poznal tam kot slabo plačanega nameščenca. Takojšen pregled knjig je pokazal, da je bil "čolvekoljub" poneveril več milijonov funtov. Nekoliko let je bil živel dvojno življenje kot član ! najboljše družbe, ki je izdajal ogromne vsote za dobrodelne namene — v ostalem času pa je delal pri blagajni železniške družbe za nižjo plačo, nego jo je plačeval sam svojemu tajniku. Na še zanimivejši način je detektiv naključje odkril poneverbe v ameriškem zakladnem uradu. Tu je bila neka Harris-ova poverjena z uničevanjem nerabnih bankovcev. Znala pa je bankovce, ki so jih bili vzeli iz prometa, sestavljati tako spretno, da si je na ta način nabrala P AHA, IZDAJ PA ŽE Vtfjj No, končno sem pa le 21 f bo v nedeljo 24. avgusta, tako dobri ljudje, da bom^ gim povedali, naravnost ovinkov. Torej, da boste bo na 24. avgusta dan, zbrali vsi katoliški Sloj5 Brae Burn prostorih, ^ Euclid Ave. ^ ogromno imetje. Kup'' veliko hišo, imela je rf* žabništva in ob nedelj* vozila z lastno razkosa na sprehode — kar J1, zadnje tudi pokopalo. ' del je je namreč povozi'® moža. Slučajno je bil oddelka, v katerem j Dan pred razpravo sl| risova vzela življenje- g -o—rl—' Zgodovinske hiscv V češkem mestu hiše, ki stoje že od so velikega zgodovin^ na. Vse te hiše je spi™ stvo urad za varstvo' kov. Tujci, ki so prih"' sto, so si ogledovali te iz 17. stoletja. Zadnj" bi bila morala mest'1! vse tri hiše temeljit°J ker se je že delala $ di zimi pa je pod en°' hiš počila vodovod"3 di česar je voda raz^' pod jedla temeljne z' Na hiši so se pričele s varne razpoke. Ljudi«! dili mimo, so to praV"j, n žili in sporočili župa11*' s} takoj ukrenilo vse P° ; se prepreči nesreča. lo več pomoči, ker e nenadoma sesedla. * ( oblast prej vse dobi"" ^ la, da ni bilo človešK1 ^ iz domov! —Tatovi masti lj zadnjih tednih so sej vlomi v kletne profl strank po Ljublja«''] bili izpeljani sistefl videti je bilo, da J J skupina, ki se je na krajo masti in meroma kratkem r| uprava ljubljanske jj| bila sedem prav P°| jav. Povsod je bilovI shrambe ali kleti, t8| povsod odnesli tuJ draga živila iz tednov težkega i11 J nit poizvedovanja so 1 | nase organi 1 j ubijat je, da so razkrili v 1 da uspeh je bil še ^J kakor so mogli Pr .Ji licija je prijela 2 A delavca in neko .1 obema pri njihoV'j pridno pomagala, zaslišanja so sedaJA zaključena in vi0"!'! znali, da so vlom'l'l, dr. Matka v Gleda11'! I je v shrambo t^Js bacherja na Blei^'J, shrambo Jana S^.! matinovi, dvakrat 'L trgovca Maksa ^J. Bleiweisovi cesti, Pj| tudi shrambo Celovški cesti. Ced'l' nakradeno mast ij1 Jtf jala po gostilnah J,Vfflj sebnikom. Robo s° veda po zelo niz^^L so se še vedno selni in dobičkaželJ J bodo sedaj ob de^( l(j, Poleg tega pa se ^ ^ zagovarjati še P1,, j }> zaradi nakupa živ'(f fy izvora pod dneVP® i ^ ja sicer ni zap1^, ^ ampak je tudi 've'!fljfe kradenega blaga , nila pri kupcih. * ,i] ( vsega skupaj re^1 A masti, ki so jo te v|dj ginalnih posodafryi bila ukradena, ^jilj, lastniki nazaj v ^ {, Vsa trojica bo tj pred sodišče, Ij.1 U 1 prav gotovo za ^ mir pred temi - ; sljrambe. lapijejo sladke jabolčnice ali se nažlopajo slatine iz lončene ročke. Po obedu gredo oča spat za parme, nekateri otroci k večer-aicam, kamor jih ob enih pokli-.':e počasni zvon, drugi pa kopat / Muro, ki pa je že mrzla, kar je Lovrenc vrgel kamen vanjo. Franček jo je potegnil z becik-om v Lotmerk na tombolo, a nati sedijo za hišo v senci in iumajo nad molitveno knjigo in itanijami. Ta čas je razlit ču-iovit mir po zemlji: človek in ži-/al počivata. Poslednja poletna /ročina sili v senco, rastline so mrjene, pes sope z iztegnjenim ezikom in lovi muhe, kokoši ze-/ajo z odprtimi kljuni ali se kop-jejo v prahu, maček spi na poc. iah in prede. Za kakšno uro, Ive, je okoli koče popolna tišina. Ves dremlje. Tu in tam se zasliši šelest golob jih peruti, ki se »preletavajo po njivah in sedajo na sleme . . . Potem pa kmalu cdo pride na obisk, klepetat, pri sosedovih se začnejo kartati na rati pod jablanami. Ljudje ho-iijo po slatino, mati pa se odpravijo k botri ali tetici. Starši lite ogledovat polja in gorice in ;e vesele sadov. Na vasi se shajajo pajbari in dekline, pojejo in se šalijo. Čehi, ki so že rekruti, smejo nositi borovco za klobukom in si lahko izbirajo dekleta. Ponekod se začne ono nedeljsko branje časopisov in Mohorjevih knjig, drugje pa se zbirajo v vrlih s torbami in pospravljajo še zadnjo staro kapljico. Proti večeru se že shladi in iivljenje na vasi se še bolj požigi. Spet se začne opravljanje jri živini. Otroci hite na pašo. če so prepozno prišli s kopanja n so se potepali in krali jabolka, jih gor dobijo ... Za večerjo lobi družina, kar je ostalo od opoldne: hrdajo kakšne ostanke, •unte, hrustajo hremeslavec in vlečejo iz kosti mozeg, nato se napi je jo suruvega mleka iz sto-pice, pa gre j o že pred mrakom ^pat. V nedeljo se itak ne sme iivati niti kaj drugega nepotrebnega delati. Gospodarji še postopajo okoli hramov in zaklepajo shrambe. Ko vidijo na zahodu jez oblakov, pravijo: "Juri bo dež!" Sicer so slepi za prelivanje barv v večerni zarji, že mislijo in modrujejo o jutranjem delavnem dnevu, človek je tod ves predan zemlji in živili in preko tega ne pozna želja. V polspanju zaslišiš včasih pe-?em ali vrisk fantov. Po nebu padajo utr njene avgustovske zvezde. Tako lepo je bilo nekoč ob ne-ieljah na deželi, a je tudi še dan-tanes tu in tam . . . (L. Stanek.) SATAN IN I i K A R10 T Po nemškem Izvirnika K. Mays Dober ^^^vvOvvCvvCn^CK)-JL vojak, zvest uradnik %mčlovek' žal se je P°" |jn T®- Svojo domovino JL o Nemcih pose- li 0ce nič slišati." 1 ^„deja1' da sta si prija- la •J'e izvel- Res sva si is- fsu Pa sta se seznanila? V rij si ' Spominjam se, i^' da si bil nekaj krati v je b at samo. In obakrat to g res zelo naklonjen. : i>aetPohvaliti, da me zelo toa^ ^ sani ga cenim, rad je »>' n tudi zabaven člo- šn te«ater:> ' 61)1{. "i posebnosti se je ^ed S°.siln° zabavne. Svoj meša s kr- s kora7 pismo zame" r «om jn p0ve včasi av^ešno. u Sv°-Ster Pa je v mrcva-% Je materinščine. V Njjfo ni kdo ve kaJ hodiI ifti 0 govoril le v dose .arecju. Na Franco-, v J.e,naučil nekaj franco-iega **u in v Tunisu pa er j n arabskega jezika, tj tgjj °Vn° ni izobražen, J5au 1 štir|h.jezikov, pose-sfcj jt|lclSaja stavkoslovje. iiito <, tur®ki čuje dnevno, i 8J'0ri oba jezika glad-ilciCella.i brez pogreška, 0 zelo lepo in sliko- : Kako dobro sem ga poznal, • starega služabnika gospoda voj-1 nih trum —! Moj ljubljenec je bil. Ko sem ga zadnjikrat videl, je bil še onbaši — desetnik — pa je medtem, kakor sem opazil, napredoval do narednika. Postaral je, mnogo nad šestdeset let je že imel, pa še vedno je bil krepek in čvrst kakor nekdaj. Prav za prav mu je bilo ime Selim ,pa imenovali so ga splošne le "stari Sallam." Beseda sal-lam mu je bila namreč posebno priljubljena, ob vseh mogočih in nemogočih, primernih in neprimernih prilikah jo je zinil in ji je dajal vge mogoče in nemogoče pomene, če je vzkliknil "O sallam!", je beseda lahko pomenila'radost ali žalost, veselje in sramoto, nesrečo ali srečo, zlobo ali škodo, povedal je z njo isto ,kar mi s "Sijajno!", "Div-no!", pa tudi "škoda!", "Neumnost!", "Groza!". In sto drugih reči je pomenil njegov sallam. Vsakokratni pomen si posnel iz naglasa, bral si mu ga v obrazu, videl si ga na kretnjah. "Ali je gospod vojnih trum doma?" sem vprašal. "Ne!" Še vedno me ni pogledal. Dobro sem poznal njegove navadi-ce. Polkovnika ni bilo doma, dokler stari Sallam ni dobil bagšiša. Zato sem ravnodušno dejal: "Pa vem, da je doma! Vzemi tule pet piastrov pa me napove j !" "Dobro! Ker ti je Allah razsvetlil razum, boš videl gospoda vojnih trum. Daj sem in —." Besedo mu je vzelo. Pogledal je denar na moji dlani, dvignil oči in končno pogledal tudi mene. Spoznal me je. Šinil je pokonci in ves razburjen vzkliknil: "O sallam — sallam — sallam in spet sallam in trikrat sallam —! Ti si, o radost mojih oči, o veselje moje duše, o soln-ce mojega življenja —! Allah te je pripeljal —! Potrebujemo Daj da te objamem! Denar pa obdrži, le obdrži ga! Naj se mi rajši roka posuši, ko pa da bi vzel bagšiš od tebe! Vsaj danes ga nočem, pozneje mi lahko daš dvakrat toliko!" Objel me je in me poljubil pa zdirjal skozi vrata v sosednjo sobo. Vmes pa je neprestano vzklikal svoj "O sallam — sallam — sallam!" Nikar ne mislite, da sem bil jezen, ker me je poljubil! Poljubil tak navaden podčastnik. O ne! Njegovo veselje je bilo odkritosrčno. Obraza si sicer menda že tedne sem ni umil, na močno osiveli bradi so mu visele maščobne kaplje jarčjih pečenk, iz ust mu je vel duh po nikdar osnaženem čibuku, — pa kaj za to! Obrisal sem si usta najprej z desnim rokavom, pa potegnil krepko še z levim črez .nje in se veselil, da je moj stari Sallam še vedno zdrav in čil kakor nekdaj. (Dalje prihodnjič.) Stanovanje iščeta Novoporočenca iščeta stanovanje 3 ali 4 sobe z gorkoto in kopališčem. Naj bi bilo med 55. in 79. cesto. Dobra plačnika. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči v urad tega lista, ali pokliče ENdicott 0729. (Aug. 12, 14, 16) Sobo išče Moški bi rad dobil sobo v najem; naj bo med 71. in 79. cesto. Kdor ima kaj pripravnega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (187) e 0(Wi 36 pri tem naj~ 1 Se s- a- Besednega za-lk 8j Cer ni čisto pozabil, iv in VlJca! Posebej skla- fU(lna , avkoslovje sta že H J* smešna. 2abavCen°. spoznal ga boš jej]je° ^ bo njegovo klo-I tW Sa.i znaš nemški." pkog.^uger bej ali — !°sp0(|' Sa že imenoval?" Ptofe. v°jnih trum. Tako ,po f Sarn imenuje, po ls el-džujuš. fkstj potrebovali pomoči I >« ^ar Je zel° ver" Id ^ nJega prosil pott ton t" i81W d h bl šel vobče naj-'go ln mu vse P°ve_ ftie ^ Se že nisva videla, ' rad mi bo poma- laži.u Ullterja mu boš ko j !va^oenda še ne bo treba. ''' HavJ!' Stari Melton bi Nkl- sodnik — So njegove zve- »aSi II zavisi jo kon- ^ bg;' aj" bom zvedel pri Sle" 0 kol agasiju. In ^ W?J(lem k njemu. Že ^je j lu sporočim Jona- st'l 8 Njegov oče." ^D^tovariša v hotelu f'iatelk svojemu stare-br0 kje ga bom a Hi, vbtan°vanj je imel, ' Palači paše sredi J tfdnia pa v Bardu. Bar- °ji.ki južno od me" ^ štiri kilometre je Hi » m sto nisem našel- p°- Pa| ven v Bardo. i ^Olikokmi je bil dobro )l v t>reisatiem st°Pal fe voi)VL letih ven h »i setn v mČ spremenili V Preri zadn^krat v E Picast 8®bi je sedel P°" 6 moj' Pri-ia- P'itnel t dni> teugega lih ke ' • da je napove-J. ttUu1 ls°kemu gospodu t to^ot ? kakor svoj čas H>jo^obn0 kadil svoj a 110 DolJev0dpasal in jo j,." °žil poleg sebe ** ni, ko sem MALI OGLASI Lepotilni salon naprodaj Beauty parlor se proda zelo poceni radi smrti v družini. Vsa oprema je najnovejša in moderna. Nahaja se na prometnem prostoru na 152. cesti. Pokličite po 4. uri popoldne KEnmore 7583-J. _ (Aug. 12, 14, 15) Išče se 3 sobe V collinwoodski okolici iščem tri sobe. Kdor ima kaj pripravnega, naj sporoči v ur&d tega lista. (188) Išče se stanovanje Radi bi dobili stanovanje 5 sob, hišo samo zase, med 30. in 105. cesto, od jezera čez Superior Ave. Kdor ima kaj pripravnega, naj pokliče po telefonu HEnderson 7015. (188) 20 odstotkov popusta! Avtomobilska zavarovalnina proti ljudski poškodbi, ako spada v razred A, se dobi 20 odstotkov ceneje. Zavarujem tudi hiše, trgovine, pohištvo in šipe pri trgovinah. Zavarovalnina proti ognju in tornadu se pri meni dobi v 10 minutah. Vprašajte pri John Zulich 18115 Neff Rd. Telefon IVanhoe 4221 (Aug. 15-x) Na prostorih svetovne razstave je tudi kopališče, kjer so v času razstave nastopale razne "zvezde" v plavalni umetnosti, sedaj pa ta prostor prav dobro služi v teh pasjih dneh tisočerim Newyorčanom, ki bele v vodo pred silno vročino. ■ Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebSCine za dom 6G12 ST. CLA1K AVE. HEndertog 2978 Nemška vojna poročila poročajo, da je pil zajci Stalinov sin Jakob Satlim, katere ga nam kaže gornja slika (v sredini—- gologlav, )ko je bil zajet v bližini L j osno, Rusija. I > Nedelja v Prlekiji > Poletni dnevi so polni gara- > nja od zore do mraka in še po- > zno v noč. Le ob sobotah in pred prazniki ponehava proti 1 večeru delo na polju in začne se tiha priprava na dan počitka. Že se oglaša zvon od farne cerkve in naznanja delopust z njegovim skrvinostnim razpoloženjem. Družina se zbira okoli hiše, snaži in opravlja poslednja hlapčevska dela. Oča se spravljajo k britju, kajti sere baruse vsega tedna jim že daleč štrlijo iz koščenih lic. Na hlačnem jermenu si nabrusijo staro britev, s stene vzamejo ogledalo, popikano od muh, parkrat hušknejo manj in ga obrišejo z zamazanim zelenim predpasnikom. V omari poiščejo stare podolgovate naočnike, jih nataknejo, potem pa se namilijo in vlečejo, da trde kocine kar hreščijo. Otroci le od daleč gledajo razložene stvari po mizi, blizu pa ne smejo, da ne bi tresli mize. Oča slabo vidijo in imajo težko roko, pa bi ; jim pri tem lahko spodletelo. Z jezikom napenjajo spodnjo ust- : nico in upadla lica, da je koža 1 bolj napeta in britev reže kot kosa ob rosi. Ko si pristrižejo ! Še bele baruse pod nosom in se 1 umijejo, je veliko delo oprav- ' 1 j eno in počutijo se svežega. ' Deca že čisti bočkore za ju- i ;ri za vse pri hiši, pljuva v bo-'] ko in drgne s krtačo, da se vse i sveti. Starejši otroci zmetajo 1 po dvorišču in okoli pragov, po- i spravljajo kolarnico, spravlja- i jo kokoši in pure spat in zaliva- i jo rože po oknih. Pastirji pa- 1 sejo na travnikih že spuščeno £ živino, odkar je otava pokoše- £ na, pečejo koruzo in veselo vri- f skajo. Delavci gredo z dela, j noec na ramah kose, rasohe in čepe. Hlapci spravljajo vozove i pod streho, da bi jih dež ne £ zmočil. Med drevjem se na vr- \ veh suši perilo in prelepo pla- 1 pola v večernem-'.soncu in lah- i nem vetru. \ Pred mrakom ko je že oprav- i ljeno pri živini, ko je nakošena r trava za jutri in je v koči in ji okoli nje posnaženo, je še tre- ] ba zaklati nekaj perutnine za \ nedeljo: oča sekajo piščancem ■ glave, mati nalivajo krop in že . jih deca skube. Krajši poletni . večer že zapira oko in kmalu x se sliši enakomerno dihanje av-; gustovske noči kot dih utruje-j nih kmetskih ljudi. V nedeljo zjutraj že zgoden . dan sije skozi drevje v kuhinjo. . Mati in gospodinja podojijo . krave, jim vržejo polaganje, nakrmijo svinje, tudi mački vli-. jejo penastega mleka iz žehta-ra, potem pa se gre j o oblačit za mašo. Preden odidejo k cerkvi uro daleč v hrib, še naročajo najstarejšemu otroku ali pa hlapcu in dekli, kaj je treba vse narediti, dokler jih ne bo domov. Nato pohitijo med polji in travniki, p0 lesovih in goricah po mešnici k rani maši. To je veselje, ko so otroci sami doma in oni enkrat gopodarijo, to se pravi, da vse preobrnejo po koči, v omarah, v kamuri in na dilah, kjer so skrite čudovite reči. Pri nas doma nas je bilo pet bratov, nobene sestre, z razlikami po nekaj let, in ob nedeljskih jutrih smo se vedno lepo imeli in razumeli — trenutki, ki spadajo med najlepše otroške spomine. Ko mlajši še spijo, mora najstarejši Franček, ki že hodi na tabrh, na delo: najprej zakuri v peči in pristavi mleko, nato spusti kure iz zapora in jim vrže zrnje in že teče k sosedovim 'po vodo za kuhanje, ker je domači studenec bolj slatina kot voda in lonci rjave. Treba je še natrgati zeljinega listja za zajce in jim premenjati vodo, napojiti živino in paziti na mleko. Mladi gospodar ves zmešan, obenem pa sproščen, radosten teka po domačiji, poje in spet mašuje po kuhinji s svojim "Nominos vobiskum" in "Et kon spirito tuo" ter budi mlajše bratce in sestrice, ki bi še radi ležali. Pepeka, ki že hodi v šolo, potegne kratko malo iz postelje in ga nažene na pašo. Pomaga mu- Opustiti krave iz hleva in pastirček se že prestopa na paši okoli hrama in na mejicah. Miciki, ki se zaman cmeri, ker mora vstati, da Franček hlače, da mu jih nese v vas, kjer jih bo Aričika zlikala. Franček začne postil jati, a :[med tem zasliši iz kuhinje šu-i menje — mleko je šlo prek, v svinjskih škafih pod komenom pa se je nabrala kopica kur, ki so iskale pomije. Z vreščečim kokodajasnjem se zdaj razbeže po drvotom in hite na njivo v koruzo, ki jo že dobro češejo in lupljejo. Polovico mleka je šlo, treba je doliti novega iz stopnice, kar pa materi ne bo ota-io skrito. Pepek si poje na paši in maha z bičem po koruzinju, ki ga tudi krava včasih mimogrede zagrabi. Prepozno jo pastir pretepa po glavi, kajti če je koruza enkrat napol izruvana, je boljše, da sne celo, da ne bo prič ... In kravica se otepajoč z repom in veselo mežikajoč posladka s koruzinjem in še s kilavim latom. Najbrž nič dosti ne razmišlja o čudnem dvojnem pastirčkovem ravnanju. Mal5 Tunček, ki je Jkomaj shodil, x-aca med drevjem s ple-terko in pobira odpadlo sadje, da ga živina ne bi dobila in se s kakšnim debelim, mokrim in sklizkim jabolkom zadavila. Tako pa jih bodo razrezali in jih dobijo svinje za južino, kar je gnilih, lepše, posebno slad-kice, se odberejo za klujce, kolikor jih deca ne poje, kislice in drobnjad pa se nabira v kadi za jabolčnico in jesih. Slive zmečejo v kadičko za žganico. Jutro je vse lepše, rosa pod toplim soncem zginja s trate in kmečki dom se z otroki vred veseli zelenja in življenja. Od cerkve sem se sliši zvon, ki naznanja posamezne dele rane maše. Franček je postlal: prašne blazine je lepo zravnal, napel rjuhe iz domačega platna, odeje pa pregrnil s pregrinjalom, ki ima na konceh evuncle. Pod je poškropil z vodo in po-mel, zdaj pa zmetavlje še v hlevu in nastilja. Ko nanosi v jasli polno trave, bilja in deteljice, izvleče s krampom tudi prašičkom gnoj in jim nastelje s slamo narezano na reznem stolu. Nato pa zgine in nikjer ga ni najti. Zaman ga kličejo. Seveda, ko pa je za plotom skrivaj skočil k deklini po hlače in po pušeljc za k maši. Ančika je tudi sama doma in mora vse sa- jma opraviti, a ker je ženska in :mora v gospodinjstvu vedno pomagati, se že bolj zarazmi in ji danes gre vse hitro od rok. Franček jo včasih že zamudi, posebno če mu gre kuhat še kakšno klobaso. A danes se kmalu polovi in zbeži domov, kjer krave že pijejo pri studencu. Rdečka je kar ušla s paše, ker so jo muhe zdelavale. Pepek z vedro vlači vodo in naliva v škafe, ker je Franček pozabil. Nato krave kar same mirno zavijejo v hlev k polnim jaslim. Ker je bilo zjutraj malo paše, so le napol site. Otroci pozajtrkujejo vroče mleko, v katerega si je vsak na-drobil lep dromelj kruha. Nato si hitijo v kopanj o umivat noge, polne blata in kravjekov. Že se obuvajo (Pepek je v čevlju našel kebra in ostali se mu strašno smejejo) in svetenje oblačijo. Ta obleče novo robačo, drugi natakne nov klobuk, vsi pa se okrase s pušeljci na prsih ali za klobukom. "Mati so že doma," se oglasi Micika. Res so že na pragu in pozdravljajo otroke z "Bog daj tal meš!" "Bog sliši," od-zdravlja deca. "Kak je duma?" prašujejo ,potem po vrstii za vsako stvar, če je v redu opravljena. V rokah držijo molitvene knjižice, iz katerih gleda dišeča mažiljka, pod pazduho pa so prinesli kilo govedine za juho. "Zaj pa le ite, štuk že zvoni, pa ka te se lepo štelali! Rožen-kranc pa knjige mate?" Otroci se poškropijo in že odhiti jo po bližnjici. Micika pa Tunček gresta kar bosa. Mati si oblečejo domanji gvant in pozajtrkujejo kavo. Včasih pa si z očetom privoščita kakšno klobaso iz tunke, če nista že po maši zavila k Horvatu na golaš ali teletino. Zdaj se začne za mater dosti dela. Vse morajo sami opraviti pri živini in še skuhati nedeljski obed. Najprej zakurijo v veliki peči z vejevjem, ker bodo spekli par kvasenic iz nove moke. Pristavijo govejo juho, dajo v peč malo svinjskega in trebijo lentivo. Ta čas se priziblje gospodar s pipo v ustih. Zamudil se je na občini, kjer se je pogovoril z možmi o tem in onem. Zdaj bo ves dopoldne hodil okoli hiše, pregledoval do min polja, gozd iil gorice. Včasih skleplje koso ali nabrusi nože, drugače počiva. Mati pa imajo polne roke dela in grejo "kak vura." Svinjam je znova treba južine. Le krave mirno preževljejo in puhajo v roje muh, ki jim sedajo na hrbte in gobce. Gospodinja zamesi pogače,' nariblje hren, opere lentivo in že hiti po vodo k sosedi, kjer se malo pogovorita. Ko pa sliši, da že gre enajsti vlak iz Radi-nec, se spet zasuče kot dvajsetletna nevesta. In ko je pol dvanajstih, se vrnejo mešarji od pozne meše, vsak prinašajoč "tal meše." Hitro še pomagajo nakrmiti in napojiti krave, znositi težke škafe s pomijami do štalc in ob dvanajstih, ko se oglasi zvonček pri vaški kapeli in nato še na hribu pri Kapeli, že seda družina za mizo. Otroci morajo pred obedom še ponoviti pridigo, ki so jo slišali danes v cerkvi. Med obedom potem veselo pripovedujejo, kako so bili nekateri otroci iz vasi v cerkvi nemirni in so se pikali z gumbašnicami. Mežnar pa jim je ušesa nategnil. Franček je sedel v klopi pod korom, večkrat pa sedi med pevci na koru, včasih ostane tudi pred cerkvijo med Čehi, dokler jih župnik ne nažene v cerkev. Družina s slastjo uživa nedeljski obed. Ves teden jedo zelenjavo in kruh, same prikuhe, danes pa je na mizi goveja juha z lepimi ;.<>'ezldicami, 'govedina s hrenom, prepečena svinjina iz zaseke s solato, nazadnje še sirove pogače. Vsak se danes lahko do sitnega naje. Vina sicer v tem času ni pri hiši, zato pa se Najboljšo Garancijo Zavarovalnine J®1 Vam in Vašim Otrokom GLAVNI URAD . 351-353 No. Chicago St. "Gospod svetnik," je dejal prvi, "vi poznate selo Ples; od kod izpeljujete ime?" Gospod svetnik je začel govoriti o običajih starih Slovanov, ki so se zbirali k posvetovanju, a tudi k veselicam, k plesu. "Meni se pa vidi drugače," je' menil beneficiat. "Prav blizu, tega je drugo, ki se imenuje! Les; Les in Ples sta sorodni be-1 sedi; eno je les, drugo je poles ali skrajšano ples." Svetnik je zmajeval z glavo; izpeljava se mu je videla smela. Zakaj ne bi bili plesali tod stari Slovani, med katerimi se je gotovo tudi nahajalo dokaj lahkoživcev! Škoda, da je pretrgal razpravo Radivoj, ki se je spretno spravil v središče vse družbe in od-kazal poinenku drugo, duhovi-tejšo smer. "Ali je Zdravko dovršil svojo dramo in Srečko svoj roman?" je vprašal Vladimirja, ko so bili sedli pod lipo. "Nič ne vem. Pametneje bi bilo, da dovršita svoje izkušnje." "To so jako prozaični nazori." "Toda pametni," je menil svetnik, "in pametna proza je boljša od nespametne pbezije. Pri nas niso razmere take, da bi se mogel kdo živiti s pesništvom; torej je treba gledati, da si pribori vsakdo svoj kruh." "Živeli kruhoborci!" se je prešerno zasmejal Radivoj. "V istini!" je poudarjal svetnik, "če si ga pribore vsi Slovenci, ne bo nihče stradal. Če se pa ne pobrigamo, nam ga bodo vzeli tujci izpred ust. Kolika nesreča je, da onemore pri nas toliko mladeničev sredi svojega učenja! Zadovoljujejo se z nizkimi službicami in služijo, kjer bi lahko zapovedovali, ako se ne bi bili strašili truda. Mi visoko letamo in nizko sedamo, ker nedostaje trdne volje, ki bi nas držala na višini in premagala ovire. Skromno se vedno oziramo, kje bi se dalo doseči kaj brez truda, ali če ne bo brez truda, kje bi bilo kar najmanj truda." "Potreba truda, dela, učenja velja pač za vsakdanje narave," je dejal s poudarkom Radivoj in pomenljivo pogledal Vladimirja in svetnika; "a za genija ne velja. Genij je prerok, ki ga dvigne navdušenje nad pozemeljsko revo v nebeške višave, kjer ustvarja nesmrtna dela." "Ali sta ta dva vaša prijatelja taka genija?" je dvomljivo vprašal svetnik. "Sta. Jaz sem slišal samo odlomke njunih del; toda ex un-gue leonem. Stavim, ne da bi pretiraval, to dramo in ta roman nad vse, kar se je do zdaj pri na$ pisalo, tako da, če danes pogine slovenski rod in vse njegovo slovstvo, izvzemši ti dve deli, bodo rekli tuji zanamci: nadarjen, genialen narod je bil to." "Kaj pa imata tako genialnega in tako posebnega ta dva moža?" "Ta dva? Nova doba se pričenja z njima. Smelo zapuščata izvoženi tir našega slovstva ter mu dajeta praVec, vzporeden s smerjo modernega slovstva naprednih narodov." "Aha! Lovor, ki si ga je natrgal Zola, jima ne daje počitka." "A kaj smo pridobili," je menil Vladimir, "če začnemo posnemati Francoze in Lahe, ko smo se naveličali posnemanja Nemcev in domačinov?" "Ugled pred svetom." "Ta se nam bo smejal," je menil svetnik, "če bomo skrbeli za razkošje, ko nam primanjkuje potrebnega." "Če je kaj potrebno," ga je zavrnil Radivoj, "je potrebno dandanes lepo slovstvo. To je sila, gonilna moč človeškega napredka. A v tem slovstvu je uspeha prvi pogoj naslada, drugi pogoj naslada, tretji pogoj naslada. Če te ni, razumništvu ne tekne. Kdo bo bral vedno te povesti, katerih junaki so sami kmetje, hlapci in dekle, berači in rokovnjači, kvečjemu kak kaplan ali ljudski učitelj." "Treba -je grofov in baronov; kaj?" je menil beneficiat. "Sploh višjih krogov, višjih krogov, deželnega sodišča svetniki so tudi zanimive oebe," se je priklonil Radivoj svojemu sosedu. "Tudi so vsake vrste," se je smejal svetnik, "zanimivi in nezanimivi. Jaz govorim po skušnji." "Jaz pa menim," je dejal beneficiat, "da je že zastarela misel, da more samo blagorodna gospoda gojiti lepa, blaga čustva. Tega lakajskega načela se otresa narod za narodom. Ali naj ga poberemo navsezadnje mi? Meni se zdi, da zasluži kmetska hiša, ta prva in do nedavnega časa edina zibelka vsega narodnega razvoja, častno mesto tudi v slovstvu." "Razumniku preseda." "Da, otroci, ki so se vzpeli ali v istini ali v domišljiji visoko nad starše, ne slišijo radi, če jih kdo pominja nizkega rodu." "Kdo se briga za to!" je ugovarjal Radivoj hkrati tem in svojim besedam. "Kmetsko ali nekmetsko, to je vseeno. A naslade je treba, naslade. Razumnik zahteva naslade in, ker je ne dobo doma, sega po tuji hrani. Denar pa roma ven, ko bi moral ostati v narodnih rokah." "Toda vpraša se, če bomo mogli uspešno tekmovati s Francozi," je dejal svetnik. "Kaj hočete, gospod svetnik?" je govoril samosvestno Radivoj. "Ljudje so se naveličali mleka in limonade." "Nova doba zahteva jeruša in hudičevega olja," je menil beneficiat, "a da bi bilo to bolj zdravo, to se tudi vpraša." "Če ga zahtevajo ljudje, ga jim mora dati prodajalec. Če ga ne dobe tu, ga dobe drugje. Ljudje so pač taki; mi jih ne bomo prenaredili." "In to imenujete moralno načelo?" Radivoj se je zasmejal: — "Moralno načelo, gospod svetnik! Realno, realno. Staro kopito naj gre med staro šaro." "In s tem mislite koristiti narodu?" "Korist, korist!" je dejal Radivoj in puhnil dim iz smotke. "Kaj se meni poezija za korist! Koristežem je vendar že posvetil Prešeren v Novi pisariji; a vidi se, da še vedno nam utile je zrno, dulce pleva." "Horacij dulce, et utile veleva in Prešeren ne ugovarja. To je tudi najbolje. Goethe sicer pravi, da se ljudje rajši pohujšujejo kakor dolgočasijo; a da bi bilo to zanje bolje, tega ne trdi." "Umetnost je sama sebi zadnji namen," je dejal Radivoj. "Poprej si pa trdil, da se mora ravnati po zahtevah ljudi," je opomnil Vladimir, "in da mora skrbeti edino za naslado." "Prav imaš. Na zahteve, potrebe svojega časa se mora ozirati umetnost, če hoče, da se brigajo zanjo ljudje. Naš čas pa zahteva in potrebuje naslade." "Torej samo dulce, četudi škodljivo?" je vprašal beneficiat. "Kaj škodljivo!" ga je zavrnil Radivoj. "Kako škodo ima kdo, če vidi življenje naslikano, kakršno je v resnici. Resnica ne škoduje nikomur." "Torej otrokom v roke to koristno berivo!" "Za otroke se ne piše; tem je treba mlečne kaše. Zrelim možem pa je to zdrava hrana." "O vrla mladeniča! Koliko sta stara — " "Štiri in dvajset, pet in dvajset let." " —da pišeta že, kar smejo brez škode brati samo zreli, morebiti samo zakonski možje." "Škode, škode!" se je oblastno rogal Radivoj. "Čebela srka iz cvetja sok in nareja iz njega med in strup; a če naredi strup, kaj more cvetica zato!" "Ali naj velja prispodoba za pisatelja ali za bralca?" vpraša Vladimir. "Za bralca seveda." "Potem šepa kakor Bendežev konj, ki me je danes pripeljal. Saj čebeli ne škodi njen strup, sicer bi si ga ne nabirala. Celo koristi ji, ker se brani z njim." "Tako koristi tudi to slovstvo, ker kaže bralcu življenje v istini in mu daje orožje za boj v življenju. Kaj pomaga zakrivati ljudem to pa to, ko prilika mnogo laže zapelje nedolžnega kakor pa onega, ki je pokvarjen." "Radivoj, ti si mojster protislovja," se je smejal Vladimir. "Kar poveš novega, vse nasprotuje prejšnjim tvojim mislim, ter jih pobija huje in brezobzir-neje od gospoda svetnika. Poprej si trdil, da je to slovstvo zrelih mož, ki poznajo življenje; zdaj pa govoriš, da bi bilo treba razkazati zlasti nedolžnim, torej v prvi vrsti otrokom, vso istinito in izmišljeno človeško zavrženost, da bi se je varovali, v svarilo." "O otrocih ne govorim, ker ne razumejo teh stvari." "Naj se jim pa razlože in razkažejo. Čemu pa je nazorni pouk?" se je zasmejal Vladimir. "Lepo svarilo," se je jezil svetnik, "ki hvali zapeljivca kot duhovitega poštenjaka in smeši prevarjenega moža kot tepca ter opravičuje pregreho s sleparskimi razlogi, ki morejo po-hujšati vsakega neprevidnega bralca." "Kdor se pohujšuje, ta je že pohujšan." "Torej nepohujšanim v roke, otrokom kot šolsko knjigo!" se je zopet zasmejal Vladimir; Radivoj pa je začel pikro govoriti o farizejih in hinavcih, ki se bolje kažejo, kakor so, in slovesno sklenil, da je čistemu vse čisto. "Kdo pa more o sebi reči, da je čist?" je opomnil beneficiat. "Kvečjemu otroci in ravno za te, pravite, da se pišejo te reči, kakor reš tudi niso zanje. Kaj pa mi drugi? Saj veste, ko je velel Zveličar: 'Kdor je brez greha, naj vrže prvi kamen na grešnico!' umaknili so se vsi. In koliko bi jih ostalo dandanes, če bi se velelo isto? Kakor so mornarji na morju vedno za ped od smrti, tako mi vedno po- leg prepada; treba je le prilike, skušnjave, brezbrižnosti in padli smo. In teh prilik naj iščemo sami in skušnjave vzbujamo sami, ko se jih komaj od-križujemo! Ravno ker nismo čisti, se moramo varovati." "Dobro, gospod benefiiat!" je vzkliknil Radivoj. "Farizeji se niso upali metati kamenja na grešnico, gospoda pa ga slastno meče na moja prijatelja." "Prijatelj, kak logiški skok je zopet to!" ga je ustavil Vladimir. "Komaj te primemo za eno misel, se že držiš druge in se iz prve in iz nas norca delaš. ■ Mi govorimo vendar o slovstvu, Ustanovljena je bila nova organizacija, katere pozdrav je dvignenje dveh prstov v obliki velike črke "V" (Victory — zmaga). Na sliki vidimo predsednika britskega ambulantnega oddelka (levi) William V. C. Ruxton in Jackie LaMotte, carter članica mladinskega oddelka te organizacijo, ko se pozdravljata z dvignjenimi prsti. Rusko vojaško poslanstvo ob prihodu na- LaGuardia letališče v New Yorku. Od leve na desno so general Alexander Respin, general Filip Ivanovitch Golikov in ruski poslanik za Zed. države Constantine Oumansky. Trojica je odpotovala v Washington. G* _ V* t*>c »»» 0t* "Ali the fun i« the world" U jours it Cedtr Point, tli« largest vacation resort on the Great Lake*. Seven miles of •and? beach extends oat into the blue waters of Lake Erie. Every popular outdoor and indoor sport and amusement await you, including Ashing, boating, fidlag, tennis and golf. Special attraction... Ohio's most beautiful summer ballroom. Endless fun for all the family, for a day or die entire summer. Hotel Breaker*, with 1,000 comfortable, outside rooms, offers you restful relaxation. Moderate rates ... excellent cuisine. Un ft iw* « * * * bumm €httlmd m»d Tthdt. *r fe" ft Smdmtky. Sf*mm OmUmd tmd Drtre* Ath for fold*. CEDAR POINT- OS-LAKE BRIE, SANDUSKY, 0. nm p lit jmnnrc mlmjbmJ«« * Ml o novi smeri in ne o tvojih prijateljih. Gospod svetnik in gospod beneficiat ju ne poznata nič in jaz komaj; za njiju važni osebi se niti ne zmenimo ne. To pa vendar razumeš, da je najboljši človek la^0 spretnejši pisatelj." (Dalje prihodnja PODPIRAJTE SLOtf TRGOVCE Tudi armada Zed. držav ima posebno šolo za nje golobov-pismonoš. Golobe trenirajo zato, da bo> stopili v akcijo, če bi slučajno odpovedal telefon Gornja slika nam kaže enega izmed teh koristnih V poletu iz Fort Monmouth, N. J. kranjsko-slovensk} katoliška jednotl j) Najstarejša slovenska podporna organi v Ameriki. . . Posluje že 47. leto Članstvo 37,000 Premoženje $4,50° Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125.19? Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri naP šteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNO?1, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne; poškodbe, ope«*" bolezni in onemoglosti. 0 (t K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste ccrtiflk*4® dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organ1 trudi se in pristopi takoj. s'' Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobn", se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih dr" K. S. K. Jednote, ali pa na: ŽENINI IN NEVEST^1 Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina TROJKA DR. FRANC DETELA 6117St.Clair Ave. HEnde*'