Št. 92.
V Gorici, dne 9. avgusta 1900.
Tečaj XXX.
Izhaja trikrat na teden * Šestih Izdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje lz-danje opoldne, večerno Izdan je pa ob 3. uri popoldne, in stane % uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po posti pre-jemana ali v Gorici na dom poSiljana: ; Vse leto .v . . . .*.*.*&&. ^Ai?11 &M- 6"M "pol leta .¦¦.» . ." . . . .' 6 , 60^   pT'^30* -
Četrt leta.......3 „ 40 „   ;    ,   1-70
PosamiCne številke atanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upravruštve v Gosposki ulici šiv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsaV dan od 8. -ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naroČilu brez doposlane naročili ne se ne oziramo.        .   -**:..^     —»....
„PEIMOREC" izhaja neodvisno od »Softe* vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60,
•Soča* in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni 8chwarz-V-Šolski_ulici in Jellersitz v Nunski ulici-, — v Trstu v tobakarni LavrenčiS na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
(Večerno izdanje).
Uredništvo
se nahaja v Gosposki tdici št 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se nahaja v Gosposki ulici St 9.
»opisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlgtvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.                _____
Oglasi in poslanic« se račumjo po petit-vistah, čb tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
»Goriška Tiskarna** A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca* še .Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici« se računijo po 20 kr. perit-vrBiica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
< Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Vipavska železnica.
Dolga, žalostna historija! Ali jo bomo ponavljali ?• Menda ni treba, saj smo jo osvežili že neštetokrat v spominu gg. čitateljev.
Vkljub zatrdilu »Gorice", da s tem vprašanjem ni tako slabo, kakor je rnenil neki dopisnik, moramo biti jako Črnogledi. — Poglejmo pa, kako stoji ta reč zdaj.
Vlada ima že davno 100.000 K. od občin in zasebnikov; po zaključku deželnega zbora ima še konečnih 200^000 K — in s tem je odpadel zadnji izgovorček, k« je prej veljal skoro tri leta. — Toda o gradnji železnice ni še nič slišati! Pač pa stoji danes to vprašanje tako-le;
Železniško ministerstvo je konečno odobrilo progo vipavske železnice od Km 1*5 do 28*5, t. j. od izhoda iz južne železnice v Gorici do Ajdovščine, Odločba je od 27, jun. t. 1. št. 53.899/3. Ni pa še nič določeno o prispojitvi z južno železnico, t. j. od Km 0 do Ki.
Kolodvor v Gorici bo treba razširiti. Pri tem pa nista udeleženi le južna in vipavska železnica, marveč tudi uprava državnih železnic in vojno ministerstvo. — Da se doseže sporazumljenje, sh določi posebna konferenca pri •železniškem ministerstvu s sodelovanjem vseh prizadetih činiteljev.
Na korist vipavski železnici se naglasa že sedaj: potreba samostojnega tretjega tira do vsprejemne postaje v Gorici; dalje potreba, da se vipavska železnica odcepi od južne pri Km 1*1 tako, da bode prost in neodvisen dohod vtakov od Nabre-žine in Ajdovščine. — Ko ta konferenca na Dunaju dovrši svoje delo, izda ministerstvo odobrenje tudi ostale proge od Km O do 1*5. — Kdaj bo to ? L diko hitro, pa tudi šele za jedno leto ali še dalje. Sodeči po dosedanji praksi bi lahko prišli do hudomušnega sklepa, da merodajnim krogom se ne bo prav nič mudilo 1 Vipavska dolina je že davno izplačala 100.000, za drugo naj se ne briga! Imena postaj so določena tako :
1.  St. Peter bei Gdrz — Šempeter pri Go-
rici ob K 34/7-
2.  Prvačina (le postajališče in nakladališče)
ob Km U%.
RUSINJA.
PripOVUUkil   iz   !l'>Vl>JM-g,l   L'Xs;t.
Srbski spisal Gjuro Jakšič.
Posl. 1'odravski.
Poslednji dnevi meseca listopada so »Ui nenavadno lepi. Kakor blag nasmeh na rudečem licu osivelega starca so se pomešali solnčni Žarki s suhimi vejami golih kostanjev, s katerimi je bila obra-scena Tržaška ulica — na to pa so igraje se  pokukali  skozi odprto okno
gostilniee »pri P......«
. . Tu. Pri oknu, oprta ob svilnato blazinico, je sedela zamišljena deklica, na kateri si lahko poznal na prvi pogled, da je to brhko dete hladnega severa. Lice ji je bilo okroglo, belo in polno; lista majhna in nekako kljubovalna. Po ftelom licu so ji mahodrali gosti cofi spodaj nekoliko pristriženih las, metajoči temno senco na snežnobeli, okrogli vrat ter na Čisti ovratnik. Na glavi je imela i x° .kučmo *z nežne soboljevine, a na kučmi črno pero. Bila je srednje rasti *; njeno gibanje je bilo nenavadno lahko m dražestno. Imela je na sebi črno svilnato obleko s tuniko, toda brez vlečke, m na levem rokavu si zapazil na beli tkanini rudeč križ. Lahko se je reklo o
3.  Dornberg ob Km 12*9.
4.  Seio           ,     ,10 7.
5.  Kamnje (postajal, in nuki.) ob Km 208/8.
6.  Dobravlje (postajališče) ob Km 23*/8.
7.  Heiliger Kreutz-Gesta — Sv. Križ-Gesta
ob Km 24-9.
8.  Haidensehaft —- -Ajdovščina.
Kakor se vidi iz tega, so čutili veliko potrebo, da so dali nemško ime celd postajama Sv. Križ in Št. Peter I — Sploh se vidi, da bodo potiskali švabščino povsod na prvo mesto! Ne čutijo pa nikake potrebe, da bi dali glavni postaji — Gorica tudi slovensko ime! To je prvi škandal, s katerim nas pozdravljajo !
Izvrševali« odbor narodno - napredne ni pustil izpred očij teh žaljenj našega naroda, marveč je prolestoval na primeren način na merodajnem mestu.
V svoji vlogi je imel pa tudi druge koristi Vipavcev pred očmi.
Znano je, da je merjena in določena druga zveza proti Trstu od Gorice čez Prva-čino in Rihemberg. Ta železnica kaže mar-sikako premembo. Tako n. pr. bo v Prva-č i n i prava postaja, dočim je za vipavsko določeno le postajališče (ali postojanka) in nakladališče. Vsekakor pa spravi ta glavna proga v veliko odvisnost vipavsko železnico. Ako je torej upanje, da se začne prihodnje leto graditi glavna proga, bi ostalo gradili le še jeden kos takozvane vipavske. V tem slučaju pa bi morala vlada vrniti polov Jco vplača ne osnovne glavnice z obrestmi vred. — Ako pa ni upanja, da se bo gradila že prihodnje leto glavna proga, naj se začne takoj zidati vipavska železnica, kajti tega čakanja, tega cincanja in men« canja smo vsi že čez grlo siti!
Iz vsega tega je čitateljem jasno, koliko je vredna pisarija klerikalnih trobil o vipavski železnici. Kdo je pa zdaj kriv, da se vse zavlačuje v mračno prihodnost?! In profesor B e r b u Č je pisaril po Vipavskem celo to gorostastio novico, da je ponudila nova »Centrifuga" vladi vseh 3,300.000 kron za zgradbo te železnice! Ako vlada vidi, da ima „zavedna Vipavska* take zastopnike, ki znajo svoje volilce tako imenitno »farbati", potem je le verjetno, ako se  ji   nič  ne  mudi.  Zalo ponuja Vipavcem
njej, da je krasotica — in ako bi se nasmehnila ter jela govoriti s svojim prijetnim glasom, pa bi se kar raztopil v razkošju ter si želel večno poslušati to krasno govorico in petje... Dolgo je sedela tako zamišljena pri odprtem oknu ter zrla na široko Terazijo. Nakrat pa se je zganila, nagrbančila čelo, usta so se ji namrdnila, in vse lice je dobilo izraz razjarjenega otroka. —- Zunaj na hodniku so se zaslišali težki koraki. »To je on«, je dejala mlada oskrbovalka bolnikov ter uprla svoj jezni jiogled k vratom. »To je on !... Oh, kako mi je zopern... On mora to videti, on vidi, on to ve\ a navzlic vsemu temu se ga vendar ne morem odkrižati.«
Med tem se vrata odprti — mlada oskrbovalka obrne svoje jezno obličje k oknu — a v sobo stopi ruski hotman z veliko kozaško kučmo na glavi, v dolgem kaftanu in z nabojnjačo na prsih; dolga sablja mu je brenketala, vdarjaje ob osnažen sobin pod.
Bil je to okoren človek visoke rasti in širokih prs. Njegove obrvi so bile nepočesane in goste, da so mu skoro zakrivale črne oči. Lahko bi ga bil človek vprašal: »Resnica, očka, ali vidite pod temi gostimi obrvi svetlobo božjo?« Prestopivši nekoliko korakov po sobi, se vstavi pri mizi, sname svojo veliko kučmo, odstrani z nagubanega čela goste kodre temnosivih las ter se oblastno vsede na svilnat naslonjač; nato pa, da bi najavil mladi' Rusinji svojo navzoč-
figo — Berbuču pa se sveti od daleč-------
zlat zaslužen križec, če ne morda cel6 oni Franc Jožefovega reda 1 Mundus vult de-cipi, ergo  — l
»Trgovsko io obrtno društvo".
Od nadaljnega delovanja tega velevaž-nega društva pričakujemo dokaz, je-li smo Slovenci zrelo ljudstvo ali ne t
Mlado društvo je priredilo lepo število shodov; udeležba je bila povsod velika. Govorniki so pojasnjevali v zgovornih besedah namen in pomen društva, obširni delokrog prekrasne načrte, ki so izvršljivi, ako le hočemo. Poslušalci so povsod glasno odobravali vse, ker prepričali so se, da je vse izvršljivo.
Društvo jo izdalo lično knjižico v 3000 izvodih. To je doslej na Slovenskem edino delo, ki naslika položaj trgovine in obrti za sedanjost in bližnjo prihodnost v resničnih barvah. Nikdo ne more reči, da je tu kaj neresničnega, pretiranega! — Knjiga je po deželi razdeljena.
Društvo je že s shodi in s to knjigo dovršilo velik del važne svoje naloge. Spravilo je med svet mnogo lepih načrtov za razvoj trgovine in obrti, mnogo treznega razmišljanja. Tudi očitni vspehi niso izostali. Dokaz je — mizarska zadruga, ki je danes gotovo dejstvo. Mizarska prodajalnica v Trstu že dobro deluje, — in v Egipt ni več daleč. — Spravila se je v razgovor Č e v-ljarska zadruga v Mirnu! Ali zdi se, da poteče po solkanskem uzorcu par let, predno pride do resnične ustanovitve. — Krčmarske zadruge so na vidiku, in. ž njimi razna podjetja (užitnina, pivovar!) — Zasebniki so si že izkoristili marsikak načrt in  nauk,  sprožen v našem društvu.
Ali treba vstrajno naprej! Kako pa?! — Društvu mi pomagamo za prihodnost, ako trgovci in obrtniki le odobravajo načrte »Trgovskega in obrtnega društva", marveč treba je, da vsi — pristopijo! — Mlado društvo je za prvo leto izpolnilo veliko orga-nizalorično delo! Zdaj je vrsta na naših trgovcih in obrtnikih, da storijo svojo — dolžnost! Ni dovolj le to, da rodoljubi odo-
nost, nekoliko zakašlja ter zagromi s svojim debelim glasom:
»Nil, gospodična Ksenija Ničifo-rovna, hvala Bogii, da sem vas vendar enkrat našel doma!«
Ksenija Ničiforovna globoko vz-dihne.
»Ne morem vam reči, da mi je ta nepričakovani poset po volji.«
»Ne?« odvrne jezavo hetman. »Nemara vas motim v kakem važnem poslu?*
»Ako se more samotno in tiho opazovanje te krasne zemlje smatrati za važen posel, pa me zares motite, gosp. Bajbakov.«
Hetman Bajbakov se zamrači; na to se glasno nasmeje, in v tem krohotu ponavlja besede Ksenije Ničiforovne: >Ha, ha, ha! Krasna zemlja! Opazovanje važen posel! — Ha, ha, ha 1 Toda čujte, Ksenija Ničiforovna, na ta trenutek neosnovane vaše čmernosti nikdar ne pozabim !«
Ksenija nekoliko trenutkov molči, na kar, dvignivši svojo krasno glavico in pospravivši si raz Čelo svilnate lase, stopi pred hetmana:
»Moje čmernosti, ste rekli ? A po čem to sodite, hetman, da sem danes Smerna? A kaj bi mi odgovorili na to, ako bi vam rekla, da sem bila v onem hipu, ko ste stopili v sobo, prav zidane volje? Moje prsi so bile prenapolneno z nekim neizrekljivim razkošjem, v mojem srcu so se uprav v tem ' trenutku vnbujali nenavadni občutki, v moji glavi
brujejo, marveč neobhoduo potrebno je, da društvu pristopijo 1 Ako društvo nima vsaj 1000 članov, ne more izvrševati svoje prekrasne naloge! Od društva, od odbora samega naj nikdo ne pričakuje čudežev, Taka doba čudodejstev je že davno minula I Ako pa trgovci in obrtniki ostanejo le pri simpatijah, le pri odobravanjih, a ne pristopijo, naj tudi ne pričakujejo od društva, da bo Gospodu Bogu kvarilo posle, t. j, »iz nič nekaj ustvarjalo«. Mi torej pričakujemo, da se zavedni naši trgovci in obrtniki vpiSejo vsi! Na delo!
DOPISI.
V Gorici, 8. avg. (Tutti frutti). -Kdo bi bil dejal, da je pri nekaterih ljudeh nakrat toliko strahu za .nedolžnosl ljudstva* t Kar iz sebe so ?nstran dopisov »Tutti frutti*. Toda motiš se, vrli čitatelj, ako misliš, da se te pobožne duše jeze na liste pohujsljivce, ki so spravili ob vso vero celo svojo okolico. Kratko nikur! Hudujejo se le na »Sočo", ki te polittkujoče grešnike šiba in razkriva njihovo ' hinavščino, njihovo očitno pohujšljivo »delovanje«, Hočemo jim dokazati, da niso nedotakljiva kasta, niso sacrosancli rimski tribuni! Hočemo jednako-pravnost! Ako oni za-se reklamujejo geslo; »Ne glejte, kaj delamo, marveč kaj učimo*, tedaj bi moralo i za nas posvetnjake isto veljali! Toda ta privilegovana kasta meni, da sme opsovati in razpostaviti na sramotilni oder vsakogar, ki jej ni ljub, kakor je učil Alfonz Liguorski, dočim sama sebe skrbno skriva v talar, ki naj bi bil nedotaljiv, to pa zato, da ne bo -- pohujšanja. Ne boš! Mi tako dvojno mero odklanjamo!
Borimo se proti zlu, ki se širi po pri-slovici, da: »Riba pri glavi smrdi!" Bolezen treba torej zdraviti pri — glavi! Vsa dosedanja praksa se je ponesrečila! Začnimo torej radikalno kuro pri glavi! Vsak zlodi bi udrihal le po revnem kmetiču, le po crvičku, ki ni sam kriv, ako je tak, kakoršen je! — Kdor meni, da se širi s tem kako pohujšanje, se močno vara! Kdorkoli naše »Tutti frutti" prav razume, je bodisi tako pameten aH že toliko pokvarjen, da se ni bati za njegovo dušo in telo  radi  tega
snovale se nepoznane misli, katerim sem iskala pojasnila«.
Ksenija je umolknila; temnomodre oči so ji kar bliščale, okrog ust ji je' igral smeh poln melanholije — toda le za trenutek — «a kar se je pojavila zopet poprejšnja hladnost.
»In vi ste me odtrgali od .tega nenavadnega užitka«, — je dodala očitajoče Ksenija Ničiforovna, — na to, obr-nivši se k oknu, je zrla dalje na žarke zapadajočega solnca. Hetman Bajbakov je vstal razjarjen raz svoj sedež ter se z velikimi koraki jel sprehajati semtertje po sobi, da so puščale njegove velike škornje kar sledove za seboj na gladkih parketih.
Sprehajajo se tako nekoliko časa je obstal — ter z glasom, razodevajočim nekako notranje vznemirjenje, začel osorno govoriti:
»Ksenija Ničiforovna! Torej tudi tukaj v tej tuji deželi zrete vi tako neprijazno nL-me? Tudi tukaj, kamor sem dospel, da bi bil vaš Varuh — vaš...«
Hetman Bajbakov je prenehal. Imel je še nekaj na srcu, hotel še nekaj povedati, toda hladen njen pogled ga je osupnil, in on je umolknil. Pobesivši nejevoljen glavo je uprl svoj pogled v tla — v tem hipu se je zdel biti slabši in manjši nego ona, katero je hotel varovati. — Ta ponižnost tudi omehča za trenutek mlado Ksenijo ; raz lice ji izgine poprejšnja nejevolja; —  zdela se
Ctiva. — Ta vihar bo   imel  pa  gotovo le dobre posledice! Sčisti zrak!
Nikar misliti, da streljamo že s kanoni; smo šele pri — „vorderladerjiha; od teh pridemo k — .hiaterladerjem* in — .repetirkam*, v trdni nadi, da kartuč in granat nebo treba. Ali pripravljene imamo! Je-Ii jih bomo rabili ali ne, je zavisno od sovražnikov. Ako jih .pamet sreča", bomo imeli usmiljenje s spokorjenimi grešniki, kakor angeljci v nebesih; ako bodo pa dalje tako impertinentni, kakor so bili doslej, pojdemo brezobzirno dalje! To bi bila divna vojna, da bi oni streljali na nas z vso krvoločnostjo, a bi se mi le udajali v .božjo voljo* in Čakali, kaj vse Se pride nad nas po milosti klerikalnega generalnega štaba. Zob za zob I — To pa znamo l Ne pozobljete nas še tako kmalu ne, Ce nas postavite tudi na sto indeksov!
Sicer pa imamo v tej stroki izbornega učitelja, samega .ljubljenca naroda" dr, Antona Gregorčiča-. Le Citajte njegove spise v starih „SoCali*, pa boste videli, da naši »Tulti frutti* so pisani docela " njegovem Stilu, le s tem razločkom, da ~ naša dejstva resnična, doCim o Gregorčičevih ni mogoCe tega trditi. Kako je on mesaril svoje tovariše, da ce!6 — predstojnike? — In »Gorica8?I AH ni bilo posebno lani veC sestavkov docela v genru naših .Tutti frutti* ? Kje ste bili takrat, o hinavske klerikalne duše? ! Kje, vprašam, kje ste bili?!
Zdaj se greh — maščuje! .Ljubljenec naroda« je dobil v svojem .tihem delovanju** — vrlih uCencev! Per bacco, saj se je Gregorčiču tako .delovanje izborno sponeslo, on je ljubljenec naroda*, pa ministri se tresejo pred njim! Morda se pisateljem (— jih je že veliko l —) tudi posreči, da postanemo kaj veC nego samo ubogljivi .gmajnerji".
Toliko v .intermezzo" k nadaljšim kapiteljcem. "Gradiva je namreč vsaj za jedno leto pridneg dela. Nočemo se sicer ponašati s tisoči in tisoči, kakor se bahajo CC. gg. nunci okoli „Lažnjivega Kljiikca*, ki imajo spovednico na razpolago, da izpra-šujejo reCi o osebah, ki bi jim ne smele biti mar, poizvedujejo vse družinske tajnosti, politično mišljenje moža od njegove žene itd. itd., ali že to do danes nabrano gradivo bo zadoščalo, da bo — slika položaja v deželi popolna! Posebno interesantne bodo — spovedi, izpraševanja in druge pikantnosti.... Naj izve resnico ostali svet in pa — tisti, katerih dolžnost bi bila, da bi imeli odprte očč! Svoje dolžnosti niso izpolnovali! Zato toliko zlorab, toliko — zl&! Mi nimamo ni-kakega razloga, da bi umolCevali prave vzroke, zakaj — vera peša! In s tem za danes dovolj!
Dostavek. — Umeje se samo po sebi, da greši vsak Človek in da -o tudi duhovniki ,pod kožo krvavi*. To vemo in uvažujemo. — Vemo tudi, da .natolce-vanje je greh", t. j. raznašanje slabostij in nečastnih dejanj brez potrebe. Zato se obračajo ,Tutti frutti" le proti nuncem-razsajačem, ki hodijo z maslom na glavi po toplem solncu in hočejo, da ostanejo oni
je podobna angelju, ki se trudi prognati turobnost in bolest.
Vi ne poznate Rusinje! Nemara, da se na nobenem licu ne zrcalijo tako jasno hipni občutki, kakor na njenem. Ako jo vidiš iti po ulici mimo kakega reveža, pa dobi vse njeno obličje izraz nepopisljive bolesti in'sočutja; zdi se ti, kakor bi okroglina njenih belih prs z gubami črne obleke govorila :
»Oh, kako je reven!« Na to pa seže s svojo drobno ročico v žep in, nabravši denar, spusti ga revežu v roko. Ako sreča, sprehajaj e se po krasnem »Kali-megdanu«*) katerega od naših z gosli v glac6 rokavicah in z drugimi buda-lostmi hakičenega Belgradčana, pa po-smešno zavrti krasno glavico, na njenem licu se prikažejo čudne črte — polne ironije in sarkazma, ko zašepeta : »bedak !« Ako se govori o ljubezni, pa je vse njeno lice sama ljubezen, pod žarki prijetnih pogledov ti zaostaja sapa; na njenem licu se menjajo črte vsled raznih občutkov, kakor leskeči se valčki v bistrem potočku, v kateri je nemirno dete nametalo listja; njena usta se mahoma stisnejo, pa zopet po smehu mično razširijo, lice za trenutek pobledi, da se takoj pokrije z jasno rdečico.
Toda Ksenija Ničiforovna ni bila ponosna na svojo  iničnost;  nemara ni
*) »Kalimegdan«, sadnik med gradom in mestom Beligradom.
Cisti, doCim vse nas drugačnega mišljenja potiskajo v blato. — Duhovnik, ki izpolnuje svojo duhovsko službo in ne dela zdražbe med ljudstvom, ne pride v .Tutti frutti*, pa naj je poCel med štirimi stenami ali na skrivnem karkoli. To ostane povsem njegova reč! Da ne iščemo škandalov, smo dokazali i zadnji čas s slučajem v — Istri. Nam so sporočene še razne imenitne epizode izza prejšnjih let v sosednji fari; prav pikantno Ctivo, ali zgorelo je! — Nikakor pa ne bomo prizanašali onim razsajalcem, ki bi nas radi kar čez noč pogubili. Tem pa bomo stopali na prste, da bo že na tem svetu .jok in škripanje z zobmi*. Morda prav radi tega .pojdejo v seT se zgrevajo in dušo izveli-čajo*, a ljudstvu jih pokažemo v pravi luči, da se ne bo pustilo voditi za nos na svoje stroške. Toliko  da bodo računi čisti!
Se nekaj dostavka!
.P. L," in .Gorica* brbljata, da naši .Tutti frutti* škodujejo — veri itd. — Smešno! Kje smo se dotaknili vere, ko šibamo le nevredne njene oztianovaice?! V nevarnosti je edino le neopravičeno sa-movladje klerikalne bandel Veri sami pa mi več koristimo nego klerikalni listi, ki udrihajo po vsakomur, kateri se jim brezpogojno ne klanja, zamolčujejo pa prave vzroke, zakaj — vera peš«.
Domače in razne novice.
Žalovanje V Gorlel. — Ko je umoril italijanski anarhist avstrijsko cesarico, ni bilo v avstrijski Gorici nič vsega tega, kar se godi zdaj, ko se je pripetila enaka usoda kralju Utnbertu italijanskemu. — Da avstrijske oblasti vse to žalovanje pospešujejo, je njihova reč. Bojimo se le, da bo od tega žalovanja še glava bolela marsikakega avstrijskega diplomata. Tedaj le nikar obračati se za podporo do nas Slovencev!
Toda že danes povemo, da vse to žalovanje daje resno misliti nam ne kot Avstrijcem, marveč kot — Slovencem. Na naših tleh se mirnovrše ultrairre-dentovske demonstracije, katerih ne moremo mirno gledati!
Ob 10. uri je bila slovesna maša za-dušnica, katero je organizovala »radi lepšega* kolonija laških podanikov, katerih živi od slovenskih grošev —nad 300! S kolikim ponipom je bilo vse uprizorjeno! To je bil lusso, to svečanost, da ni bilo še take! Vse ob sodelovanju avstrijskih oblastij! Benone! To smo si zapomnili!
Ali kolik terorizem i na one, ki nikakor niso istega mišljenja! .Gioventu italiana* je izdala kar parolo, da morajo biti med rnašo zaprte vse štacune! In celd slovenskim trgovcem je došel ta .ukaz" z napisom vred .Per lutto nazionale". Kolika predrznost! Zapomnili smo si jo! Na slovenskih tleh vse to! — Bomo še govorili!
Nesreča. — Andrej IlinCiC, 60 let star mož iz Dolja pri Tolminu doma, je kosil s svojim 16ktnim sinom travo blizu globe kega prepada. Veter je odnesel starčku klobuk in hoteč ga vloviti, je stekel za njim in padel v skoraj 400 metrov globok prepad. Njegov sin mu je pritekel na pomoč in našel očeta še živega, a kmalu za tem je starček umrl. Nesrečnež je zapustil 6 otrok, najstarejši ima 20 let.
Vendar enkrat konce! — Kdo se
ne spominja, kaj so morali pretrpeti Ba-tujci in Dornberžanje pred 2 letoma radi »izgredov" ?  In  vsa ta afera se bliža še-le
niti vedela za njo. Mirna, polna sočutja je zrla v turobno lice osornega Baj-bakova.
»Hetman«, je dejala Ksenija mirno in tiho, »rekli ste pred kratkim, da je ta zemlja, katero občudujem z vso vnemo svoje duše — tuja.« *
Bajbakov dvigne glavo.
»Ksenija l Prokleta zemlja, katera mi odjemije....«
»Kar ni bilo vaše«, seže mu Ksenija v besedo.
»Vas !« je hotel dostaviti hetman, trudeč se zakriti svoje burne občutke z mirno vnanjostjo.
»Jaz nikdar nočem biti vaša!«
»Ne? A vaša mati in naša pravoslavna Eusi j a ?«
Obličje krasne deve postane zopet kljubovalno kakor poprej.
»Hetman, za to sem jaz sama odgovorna. A ko bi vas moja mati Aga-nija Ničiforovna vprašala zastran mene, recite ji, da se je njena hči Ksenija Ničiforovna žrtvovala svobodi jednega podjarmljenega naroda...«
Po teh besedah je Ksenija vzela svoj dolgi plašč s kratkim životom, ter dolgimi krili; navlekla na svoje drobne, bele ročice črne, volnene rokavice in obrnivši se zopet h hetmanu, dodala:
»Odpustite, gospod, jaz sem, kakor veste, strežajka. Nemara utegne kateri ranjencev zahtevati vode. Nemara si kateri  želi imeti pri sebi svojo rusko
sedaj koncu. Ni dolgo tega. kar smo poroCali, da je prizivno sodišCe že drugič ovrglo kazen, katero je odmerilo goriško sodišCe Fr. Peli-conu in Ant. Mozetiču, iz Dornberga. Sedaj pa sta dobila pozivnico c. kr. deželnega sodišča v Trstu, da morata priti 19. avg. tja na glavno razpravo. To bože peta razprava o .krivd!* teh dveh Slovencev. To je pa groza, ko. b; morata dva Slovenca pretrpeti za prazen nič i Smo paC v deželi neverjetnostij! Kako žaljujejo Italijani t kraljevini.
—  V vseh mestih vihrajo Črne zastave. Na vseh zidovih so lepaki in razglasi oblasti. A ti razglasi so vsi — raztrgani in pomazani, preko njih pa je zapisano: W il socialismo! Socijalisti prirejajo dejanske izgrede proti monarhističnim demonstrantom. Čuti je, da stoji cela Italija na vulkanu, kateri vtegne vsak čas bukniti. — Sožalje v Vidmu_jn_BeneJ>_ kah se ne da primerjati z onim v Trstu; celo v Milanu so sožaija popolnoma neznatna. Vrže se celo javne veselice, koncerti in gledališke predstave. Ta razloček med Italijo in Primorsko bode v oči, kaj si morajo drugod po svetu misliti o naši državi, da trpi taka izzivanja, kakoršna se prirejajo na Primorskem.
Poskusen samomor. — V zadnji številki .Soče" objavljeno vest o .poskušenem samomoru" moramo popraviti v toliko, da v dotiCni občini ni nikdo visel, pač pa da je bil nekdo samo vesel; mi smo tudi veseli, da ni nikdo vise!; pa vendar mora   tam med   nekaterimi   gospodi  nekaj
—  viseti!
Zopet Cahejada! — Zadnja »Gorica" je priobčila zopet članek o užitnim, ali to pot brez Klavžarjevega podpisa ; s podpisom se ne upa tako oblastno zmerjati!!
Tudi to pot se oprijema tiste zadnje rešilne vejice, katero smo mi že od početka izpodmaknili. Hvali namreč prdf. Berbuču, (katerega bi rud videl na Tumoven mestu v deželnem odboru; to bi bila žetev!), da je zahteval,  naj  ostane čisti  dobiček v deželi!
—  To pravimo mi tudi! Samo, da smo sli mi še da!|e in rekli: naj slovenski novci ostanejo v slovenskih rokah, ne pa, da ' mo še te delili po bratski s pieljubeznivimi Ila-lijnrii, ki bi nam sicer radi kožo slekli in prodali I
Dejstvo, da v Furlaniji pobira užitnino finančna uprava sama, je spravila Gaheja vendarle v zadrego. Rešiti se hoče iz nje i izjavo, da bi sprejela dežela tudi Furlanijo, ako vlada zniža cenilo...
To, to so sleparji, da jim ni kmalu para! Vendar se zdaj ni šlo za B'urlanijo, marveč Cahej se je tepel le za slovenska pooblastila I Da bi vlada znižala cenilo, je še veliko vprašanje bodočnosti. Ali ko je finančna uprava enkrat že vse uredila v Furlaniji, je veliko vprašanje, če bo sploh hotela dati vse vkup zopet iz rok!
Kakor rečeno, o Furlaniji ni niti govora, pač pa so še Iahoni polakomili le — slovenskih grošev, da bi jih deiili, morda celo Slovencem nazaj polovico, ako bodo prav pridni in ubogljivi ter bodo očki Pajerju poljubovali šibo, s katero jih bo tepel. Gkv-nemu dacarju Klavžarju bi seveda zasijala — .zlata* doba!
Sicer pa je previsoko cenjeno tudi marsikje v slovenskih krajih. V ajdovskem okraju plačuje .poravnovalno društvo* toliko, da članom nič ne ostaja!
Na ostale inperttnence Gahejeve ne odgovarjamo l
Na dan s številkami! — Cahej brblja v .Norici*, da dobiček od užitnine znaša več tlesettisočakov, ki gredo iz dežele.
—  Mi poživljamo še enkrat prof. Berbuča. Na dan s tistimi .študijami*, ki so ga pripravile do onega predloga v finančnem odseku ; na dan z referatom! - C,«heju pa kličemo: Na dan s številkami! Tistim .recimo" nič ne verujemo ! Ne sleparite občinstva s  takimi   trditvami,   za   katere   nimate
postrežnico. Nemara? — Oh, gospod, vi ne veste, kako prijeten posel je to, biti postrežnica, poslušati one, ki so bili ranjeni v boju za svobodo, kateri pri težkih operacijah škripljejo z zobmi, kateri, kadar jim preidejo smrtne bolečine, se spominjajo svoje domovine in svobode ter z bledimi ustni in slabim glasom pripovedujejo svojo bolest, da s tako množico svoje prelite krvi niso mogli kupiti svobode tlačenim rojakom.*
Ksenija je turobno umolknil«, zaprla oči, in na dolgih trepalnicah sta se ji zalesketali kot nežna rosa dve leskeči kapljici — na to pa je zamišljeno dodala : »Revni mučeniki! — Oh, ko bi mu le roke ne odvzeli; tega bi revež ne prenebel!...«
Kdo je bil ta, za katerega se je mlada Ksenija toliko bala? Kdo je bil tako srečen, da so se nad njegovo, nemara kratko trajajočo bolečino razsolzile tako krasne oči ?
Oba sta šla iz sobe, hetman spredaj, a krasna Ksenija za njim. Med tem, ko je ta na hodniku dala sobarici ključe, je Bajbakov obstal ter skrivoma ogledoval sobarico, na kar ji je spustil ne-opaženo v roko cekin. Služabnica, po-tuhneno se smejaje, je vzela dar ter veselo popevaje odšla za svojim delom.
(Dalje pride).
dokaza, nimate opore v resničnih številkah! — Zakaj niste  dokazali takega dobička?
.Lutto nazionale". — Včeraj smo videli po ulicah veliko črno obrobljenih lepakov, kateri vabijo neodrešence k maši za-dušnici za pokojnim kraljem.
Tudi v mnogih drugih krajih bodo imeli take maše in »Piccolo* kar bezlja veselja, ko jih našteva. Veliki oficir krone italijanske dr. Pajer, ki je tudi deželni glavar goriški, je zadobil malo več korajže, nego jo je imel začetka. Prve dni nismo videli nič, potem dve črni zastavi, včeraj in danes pa so vsa njegova okna črno pregrnjena.
Goriški magistrat je napravil novo drzo-vitost in vsilil branjevkam na sadnem trgu znake žalosti. To se pravi: vsilil jih ni, ampak obesil jih sam, ne da bi koga vprašal, po tehtnicah, vratih itd. To pač niso .manifesta-zioni spontane"! .Sibr" Vehuti, uboge bra-njevke se niso branile, ker se ne smejo!
Danes vihrajo skoro z vseh hiš v mestu, v katerih je le kaj italijanskega, črne zastave ter vise z oken črne preproge. Med vsemi ulicami se odlikujeta v tem pogledu Raštel in »get*. Z vseh javnih poslopij vise cesarske zastave ali deželne. Tudi mnogo privatnikov, zlasti po vilah, je razobesilo cesarske zastave. — Vse svetiljke v mestu so od danes v jutro odete v belo-črne znake žalovanja. Ob 10. uri je bila slovesna maša v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Na to mašo so vabili najpreje italijanski podaniki, bivajoči v Gorici, vfteraj se jim je pridružila tudi ,La gioventu*. Agitacija za mašo je bila velikanska, zato tudi udeležba ogromna. .La gioventu" je zahtevala, da se zaprd za časa naše prodajalnice, kateri poziv so poslali tudi slovenskim trgovcem. Nekateri italijanski trgovci so zaprli radi tega prodajalnice že v jutro »Chiuso per lutto*, drugi po veČini so jim sledili za Časa maše, med katerim je bi'o vse nekam svečanostno — .italijanska" Gorici je plakala ob krsti Kralja!
Svetiljke so prižgane že od 8. ure dalje.
Mesto poštnega odpravnika. — Razpisano je mesto poštnega odpravnika na c. kr. postnem uradu v Št. Ferjanu pri Gorici (III razred 5 stopinja) proti pogodbi in kavciji 400 kron, letna plača 450 kron, uradni pavšal 120 kron m pavšal za slugo 140 kron na leto. ProAnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
Pevsko društvo .Nabrežliia" prosi vsa društva, kaiera se udeleže slavnosti razvitja društvene zastave, po deputaciji ali kor-porativno, naj krmilu to naznanijo odboru, da odbor vse potrebno ukrene. Do danes se je prijavilo: Pevsko društvo .Hajdrih* iz Proseka korporativno z zastavo; pelo bode pesem .Pastir" od E. Juvaneca; Delavsko podporno društvo iz Trsta korporativno z zastavo, ter pevsko društvo .Skala" iz Sv. Križa korporativno; pelo bode .Šumski čar* od. Iv. pl. Zajca.
Nanjnovejša definicija klerikalkam in liberalizma. — Liberalec je tisti, ki se sramuje sv. vere. klerikalec pa pomeni vsakega krščanskega moža. — Kaj ni to duhovita definicija ? Res, veseliti se moramo, da je vstal Slovencem nov učenjak, ki morda proslavi naš mali narodič sirom sveta! In veste, kdo je ta ženijalni mož, ta veliki duli, čegar bistri um je tako lepo, tako razumljivo razločil ta dva pojma, katerih toliko naših gg. nuncev ne more razumeti? — To je g. Lovro Ivančič, župnik v Dornbergu. Slava mu!!
Radodarni doneski. — .Goriš. Sokolu" so darovali za telovadno orodje: Dr. H. Turna 10 K, prof. Seidl 2 K, gostilničar Ivan Lisjak 2 K.
Listnic*. — G. dopisniku v Gorici.Ne moremo priobčiti, ker je preobširno in bi čitateljev najbrž ne zanimalo,
Več gg. dopisnikom in poročevalcem: Pride vse na vrsto, kar je rabljivega, oziroma obljubljenega, da se porabi v listu.
Društvene vesti.
Oddelek vojaško-veteranskega društva v Kani lijak vabi na veselico, katero priredi dne 12. t. m. ob 3 Vi pop. v Potočah (pri Rebku) v proslavo roistnega dne Nj. Veličanstva Fr. Jos. I. — Vspored veselice obsega slavnostni govor in prosto zabavo. Vstopnina k plesnemu venčku 1 K. Pri plesu svira voj. godba.
V Kasovljah pri Rihentberga bo v nedeljo 26. t. m. velika veselica, katere se udeleži tudi .Goriški Sokol0 s pevci, telovadci in tamburaši. — Spored priobčimo pravočasno. — To na znsaje sosedom, da bi na ta dan ne prirejali veselic.
.Vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje živine* v Sv. Križu v Tržaški okolici priredi dne 26. t. m. javno tombolo. Dobitka: Cinkvina 100 K, tombola 200 K. Po tomboli bode javni ples. V slu-Caiu slabega vremena se tombola in ples odloži na naslednjo nedeljo 2. sept.
Bralno društvo .Kras* v Skopem priredi veselico s plesom dne 26 t. m. vspored se priobči rvoječasno.
Razgled po svetu.
Deželni zbori se snidejo najbrže koncem novembra ali začetkom decembra. Sklicanju bo namen, sklepati o zakonu, tičočem se deželne  doklade  na žganjarino, Deželni
zbor Češki in nižjeavstrijski imata rešiti poleg drugega tudi deželni proračun.
Poroka srbskega kralja Aleksandra.
— Udova inženirja Mašina, gospa Draga Mašin, je sedaj kraljica srbska. Vse ovire, katere je napravljal razkralj Milan, so bile zastonj, menda je prišel čas, da Milanu odzvoni za zmeraj v Srbiji. Tudi kraljica Natalija ni ..zadovoljna   z   ženHvtiG^sina^lUvjse^nijCune.
SlomSekova   slavnost   t   Ponikvi.
— Takega slavlja, kakoršno je bilo v nedeljo v Ponikvi, ni še videl slovenski štajer. Na tisoče ljudij, od vseh stranij, odkoder je Čuti sladka beseda slovenska, se je zbralo ta dan tam, da proslavi velikega slovenskega rodoljuba, šolnika in pisatelja, vladiko Antona Slom seka. Vseslovenske dežele razun tužne Benečije,   kjer   slovenski  narod  popolnoma
v zvezi z napadom na kralja Milana niso po milošCeni, Čeprav so vsi,, to pomilošCenje pričakovali. Govori se pa, da jih misli kralj Aleksander 25. septembra pomilostiti, to je na rojstni dan sedanje kraljice. Taušanoviča in Protiča je sprejet* "kralj ~5Jekšander v posebni avdijenci. Zahvalila sta se mu za pomilošCenje ; kralj je bil jako milosten z njima. -Koncem septembra obiščeta kralj in kraljica ruskega carja. — V Srbiji je zmagala vseskozi slovanska struja. Rusija je danes odločilna velevlast v srbski politiki. Nasprotniki se jez6, intrigujejo proti Aleksandru, ali vse zaman. Za koliko Časa bo zopet red v I nesrečni Srbiji?!                                              |
Br, Žlvn;f, urednik »Parlament&rja% o katerem smo poročali svoj čas, da ;Ie bil aretovan radi žaljenja Njeg. Veličanstva, je bil obsojen včeraj na Dunaju v tajni razpravi na 6 mesečni poostreni zapor.
Iz Celja. — SlomSekova slavnost na Ponikvi je grozno razburila velenemško kri celjske fakinaže. Radi bi bili napravili Celjani kako demonstracijo proti slovenski slavnosti, ali ta se je vršila izven njihovega smetišča t. j. Celja, kjer imajo ti ljudje edino še malo korajze. Napadli so med drugim nekega Ljubljančana, kateri se je vozil na kolesu k slavnosti in mu uplenili trobojnico. Ali glej smole, Slovenec je bil ""»kroften" človek in porazbil nekaterim vroCekrvnežem trde buče, da jih ne bode nikdar več volja, ustavljati mirno mimo njih se vozeče ljudi.
ZveCer sta pred dohodom vlaka prišla v Celje dva bataljona vojakov, da čuvajo izletnike, vračajoče se od slavnosti. Na peron niso v Celju nikogar pustili, oko ni imel voznega listka, vstopnic pa niso prodajali, »Heul"! Kako delajo. —- Poročali smo že, tla je bil tržaški list „L'Indipendente" zaplenjen, ker je obelodanil nekaj preveč gorečih brzojavk, katere so imele romati v deželo anarhijo. Kakor si je tržaška gospoda naročila sožaljke iz »Regione giulia", tako si je naroČila tudi interpelacijo v istrskem deželnem zboru. Poslanec Scampichio je stavil interpelacijo, zakaj so bile one brzojavke zaplenjene, ko vendar niso izražale nič druzega kakor veliko žalost zaradi umora. To interpelacijo pa so stavil« neodrešenci samo zato, da vendar vtihotapijo svoje brzojavke v časopise, ker znano je, da kar se v deželnem zboru govori, se tudi lahko v časopise piše, ne da bi bito trti zaplembe.
Lepo taktiko imajo ti uzmoviči in vredna je, da se jo posnema.
Ne vemo pa, kje je vladni komisar dobil toliko poguma, da je odgovoril g. poslancu, da kar se v Trst« godi, je istrskemu deželnemu zboru deveta briga.
Tak odgovor so signori tudi zaslužili in mislimo, da je že skrajni čas, da se odprejo gospodom v namestniški palači v Trstu oci. To se pa ne zgodi tako kmalu, kajti tu vlada slepota, proti kateri menda že ni več leka. Umor kralja Umbcrta. — Pogreb kralja se vrši danes. Vse države so poslale svoje zastopnike k pogrebni slavnosti. Rusija je zastopana po velikem knezu Petru Nikolajeviču, Avstrija pa po nadvojvodi Rajnerju. Vladar se osebno nobeden ne ude leži; imajo pač mnogo razlogov, da tega ne store. Morilec Bresci ne bo na smrt obsojen, ker je smrtna kazen v Italiji odpravljena. Zadene ga pa najhujša v Italiji mogoča kazen, to je dosmrtna ječa. Prvih sedem let je zaprt v celici, a mora delati. Po preteklih sedmih letih sme delati z drugimi kaznjenci vred, a z njimi ne sme govoriti.
V Milanu in po Italiji so zaprli 36 anarhistov, a nobeden njih ni bil na dan umora v Monzi. Oblasti iščejo posebno nekega človeka, katerega so videli na »lan umora v družbi z Brescijem. Znano je sedaj, da je bil Bresci le orodje anarhista Ciancabille v Severni Ameriki. V svojem listu je Ciancabilla zmeraj silil anarhiste, naj se pokažejo, ker je že prišel čas, da se ,zgodi veliko dejanje*. Tudi spor med anarhisti v Severni Ameriki, kateri se delijo v dve stranki in katerim so glave Ciancabilla in grof Malatesta, je pospešil smrt kralja Humberta.
Ko je neki stražnik povedal Angiolittu, kateri je hotel pred par leti tudi umoriti Humberta, da je ta sedaj umorjen, je An-giolilto veselja plesal
Lucheniju so tudi povedali, da je umorjen kralj italijanski. Res so mislili, da kaj od njega zvedd, ali Lucheni je molčal in se ni kazal ni veselega ni žalostnega. Ko je Bresci potoval iz Amerike v Italijo, se je vozil samo v prvem in drugem razredu, znak. da so ga njegovi somišljeniki preskrbeli z obilo denarjem.
Liebkneeht umrl. — Iz Charlolten-burga na Pruskem javljajo, da je iam umrl znam socialistični agitator Liebkneeht. Bil je nemški državni poslanec. Leta 1872 je bil obsojen radi veleizdaje na dve leti zapora, ah morali so ga izpustiti, ker je bil voljen poslancem. V družbi z Bebelom je izdajal znani socialistični list ,Vorwftrts* v Berolinu, Izdal je mnogo politiških in socijalnih del.
pomaga. Tisti politični   ,zločinoi\ kf so bil"it'?mve'sletrie«r: P°d krutim jarmom zbesne--             -            ........           ' lega sovraga, vse dežele, še celo ogerska Slo-
venija, so bile mnogoštevilno zastopane po svojih najodliCnejših možeh. Tudi Čehi in Hrvatje so se pridružili svojim bratom v skupnem navdušenju. Dični vladika Stross-mayr, ki se vsled starosti svečanosti ni mogel udeležiti, je poslal zastopnika v osebi djako-vanskega župnika g. Čepelika. Društev je bilo zastopanih, kakih-39, med njimi Sokola iz Ljubljane in Celja, dijaška društva Triglav, Slovenija, Sava.
Gosle so pričakovale na kolodvoru velikanske množice. Pozdravil jih je gosp. vojni kurat Marzidovšek s presrfinimi besedami. Na to so odkorakali vsi skupaj s celjsko godbo in ljubljanskim Sokolom na čelu na slavnostni prostor, Ker je mariborski ordinarjat prepovedal slovensko mašo, je šla veČina udeležencev k deseti maši, pri kateri je iz-borno propovedal g. prof. dr. Med v e d; Celjsko pevsko društvo in »Narodna godba" pa sta žela vsestransko občudovanje. V cerkev je zatf.ogel le manjši del naroda, katerega se je lahko cenilo na 8.000 oseb.
Ob 1. uri je privrela vsa ogromna množica k novi šoli, kjer se je po slavnostnem govoru g, naduč. Vek. Slrmšeka odkrila spominska plošča med ginljivim petjem učiteljskega zbora.
Na to je bil banket pri g. Podgoršku, katerega se je udeležilo kakih 500 oseb. Čuti je bilo mnogo navdušenih zdravijc. Odlični gostje so proslavljali neumrljivega Slomšeka, češki, slovenski in hrvaški narod, hrvaško-slovensko vzajemnost. Največ pozornosti je obudil g. Marzidovšek, ki je govoril češko, hrvaško in slovensko, kakor bi ga bila vse tri jedna mati učila. Govorili so tudi gg. župan Hribar v imenu Ljubljane, g. dr. TavCar v imenu Sokolov, KukuljeviC-Sakcinski in posl. Spinčič v imenu Hrvatov, posl. Povse v imenu Krščanske zveze, g, Gaugl v imenu učiteljstva, g. Rozman v imenu družbo sv. Mohorja. No da se popisati oduševljenja, ki je vladalo med prisotniki. Vsak govor so pozdravljali tisoči grl z iirncbesnimi »živio".
Po banketu je občinstvo imelo priliko občudovati čile Sokole, katerih se kar ni moglo naglcdiiti, Izlet na Slomšekov rojstni dom ni bil tako velikanski, kakor je bilo pričakovati, in to vsled deževja in slabe poti.
Z večernim vlakom je veČina daljnih gostov zapustila nepozabno Ponikvo, ostali pa so se še pozno v noč navduševali ob skupnih idealih.
Vsa slavnost je imela čisto naroden značaj, kljub netaktnosti »Slovenca", ki je hotel s hujskanjem razdražiti narodne na-prednjake, da bi ostali doma. Navzoča štajerska duhovščina se je pokazala taktno in narodno, mnogo bolj nego kranjski in primorski klerikalni fanatiki, ki so pa ostali po večini — doma. Vsa slavnost je bila impo-zantna manifestacija razvijajoče se slovenske narodne ideje, katere krepka podpora je bil naš nepozabni Slomšek. Slava mul
Vsi kadilci prokleti. — Kakor poroča »Čas*, glasilo čeških realistov, so prinesli »Katolicke Lisiv*, največji češki klerikalni list, vest, da se praški nadškof Skrbensk^ odlikuje po dveh lastnostih: da služi sv. mašo jako pobožno in da puši smodčice. Prvo je sicer jako zaslužno in lepo, drugo pa tako težek greh, da Skrbenski ne more biti rimski duhoven. Kajti papež Urban VIII. je proklel vse kadilce, in ker je papež ex cattedra nezmotljiv, njegova bula ne more motiti, a ker se Rim ne zmenjuje, velja kletev še sedaj. Torej Skrbenski in toliko drugih škofov prokletih! Toliko rimsko-kato-liških duhovnikov prokletih (tudi g. Dermastija je med njimi; zato si hoče na drug način prislužili nebeško kraljestvo. Op. stavca). Slednjič tudi toliko ovCic — prokletih 1 Tako daleč sega hudomušnost naše hierarhije.
Anarhisti v Trstu. — Razen vratarja Jannija in dalmatinskega čevljarja Stipino-viča je tržaška policija aretovala tudi čev-ljarjaja Josipa Smrtnika, ki je prejemal neki anarhističen list iz Genove.
V Pulju so aretovali nekega človeka, ker je odobraval čin Brescijev; tudi o njem sumijo, da je anarhist.
Laška perfidnost. — Istrski poslanec Ghersa je interpeloval vlado, ali misli ustaviti slovanjenje italijanskih imen po slovenskih in hrvatskih duhovnikih. Poudarja, da zlasti v krstnih zapisnikih se pačijo italijanska imena; kdo se ne bi smejal: imena a la Pinaucig, Coctancig, Perincig itd.; to so po mnenju ne-odrešencev laška imena, ti ljudje morajo biti blazni, ali pa brezmejno podle duše.
Vojna na Kitajskem. — Lichungčang je sporočil vladam, da so poslanci zapustili Peking in da so na potu v Tientsin. Spremljajo jih kitajski vojaki, katerim je poveljnik Jung-lu, — Boksarji so gospodarji v Pekingu; njih poveljnik je sedaj Li-Ping-Čeng, kateri je tudi skušal zadržati poslance v Pekingu in jim tudi živeža ni dovoljeval, ko so bili zaprli v angkžkPiu poslaništvu. Cesarska kitajska vojska je dobila povelje, da mora zavzeti   zopet mesto Tientsin   in   trdnjavo
Taku. — Velike množice kineSkih vojakov i se zbirajo okoiu Peitang-a nekaj milj od i Tientsina, vsak Cas lahko udarijo na zaveznike. — Kitajci so predrli nasipe »cesarskega kanala" in nasipe reke Peiho tako, da je sedaj vsa dežela med Pekingom in Tientsi-nom pod vodo. — Združeni Japonci, Angleži in Arnerikanci bodo skušali napasti Kitajce, kateri stejejxj.-30.0fia.. mož. Agležem manjka topov in tudi nimajo zadosti častnikov. Kitajska cesarica, o kateri se je večkrat pisalo, da je umorjena, vlada v Pekingu in podpira boksarje. Podkralj v Naug-kingu se ne mara podvreči njenim poveljem in je ukazal, da se vsem kitajskim vojakom, o katerih se sumi, da simpatizujejo z boksarji, vzame moderno orožje in se jim da stare puške na kremen. — Angleški kramarji kazijo vse operacije, katere hočejo^žWežmki izvesti. Misli se celo, da se odtegnejo vsakemu skupnemu postopanju in da bodo delovali na lastno roko ob reki Jang-tse. Ako bi se to tudi zgodilo, ne bo imelo nikakega upliva na druge zaveznike, posebno ne na Rusijo, katera je o tem, kar se ima zgoditi, popolnoma dogovorjena s Francijo. Kitajski poslanik v Londonu se odpravlja v svojo domovino; tudi njegov tajnik jo misli popihati v Sangaj, Lichungčang je naznanil, da zaveznikom se mora ustaviti prodiranje Evropejcev proti Pekingu, sicer ne jamči za nic.
Poročajo iz Bruselja, da je dobila belgijska vlada od svojega poslanika brzojavko s sledečo vsebino: Od 4, do 16. julija smo zaprti v našem poslaništvu in se branimo proti napadom Kitajcev. Pomagajo nam tudi vojaki a^ stro-ogerske mornarice. Ni se nam posrečilo ohraniti poslaništva, katero je bilo od Kitajcev zažgano. Poslaništvo avstro-ogrsko, holandsko in italijansko so Kitajci tudi razrušili. Stoji še samo angleško poslaništvo, v katerem smo oblegani. Do danes imamo 58 mrtvih in 70 ranjenih. — Med vojaštvom, katero koraka proti Pekingu, je tudi 300 mož avstrijske mornarice. — Vrhovnega poveljnika so si zavezniki vendar izbrali in je nemški general Waldersel. — Poroča se, da se je pri Peilangu unela bitka med zavezniki in Kitajci. Kitajci so bili pobiti, a so v lepem  redu pomikali nazaj.
Ko so prekoračili most Cez reko Peiho, so ga razstrelili. Japonci, kateri so se v tem boju sploh hrabro vedli, so se vrgli v reko, jo prekoračili in napadli Kitajce na onem bregu. Imeli so izdatne zgube, a Kitajci jih niso čakali ampak brusili pete. Bati se je, da bo treba še mnogo takih bitk, predno pridejo zavezniki v Peking. — Med Rusi in Japonci vlada nesloga, pri Taku so se spopadli in bilo je nekaj ranjenih. Čudni zavezniki!
V Mandžuriji so Rusi zopet napravili mir. Vsa železniška proga je zavarovana s kozaki. Noben Kitajec in noben Mongol si ne upa čez rusko mejo.
Raznotero. — V Soljani na Hrvatskem je ustrelil 9 letni dečko svojega 14 letnega brata. V odsotnosti svojega deda, svojega jedinega varuha, sta se paglavca sprla, na kar je mlajši tekel v hišo po puško in brata ustreiil. — V Srebrnici v Bosni je strela ubila 2 mladeniča, ki sta delala na polju. — Angleži se pripravljajo za svetovno razstavo v Glasgowu I. 1901. Trajala bo 6 mesecev. — Tajnik angleškega poslaništva na Dunaju, Hugh Grosvenor iz hiše knezov Westmin-sterskih se je ustrelil brez znanih motivov. — Nadporočriik Bauendalk se odpelje 11. avg. iz Hamburga z ladijo Matador na severni pol. — 5. avg. je začelo štrajkati v Parizu 4000 fijakerjev. — 19. letni Bolgar Stojan Dimitrov je 6. avg. ustrelil v Bukarešti prof. Mihajleano, ker je ta pisal proti bolgarsko-iredentisliškim agitacijam v Makedoniji. —«-Kralj Aleksander Srb ki je popolnoma pomi-lostil bivšega ministra Tavšanoviča in Petriča, biv. urednika lista »Odjek*. — Na nemški kriLt>rki „Boussard* se je razpočila neka cev pri stroju. Ubita sta dva mornarja, štirje pa ranjeni. V Hamburgu je vstavilo delo 500 delavcev ladjedelnice Hlohra & Voss. Na par-niku »Rosario", kateri je dospel naložen s premogom iz CardifiV na Angležkem v Hamburg, se je baje pripetil slučaj kuge. Bolnika so prepeljali v bolnišnico; parnik pa mora prestati karanteno.
Narodno gospodarstvo.
O slovanskem shoda obrtnikov v Pragi. — Nedavno smo poročali o tem shodu. Dejali smo, da se priredi ta in ta dan, da se bo na njem obravnavalo to in to, skratka; naznanili smo svojim čitateljem, da se bo ta shod vršil, objednem smo, razume se samo ob sebi, pripojili naznanilu par svojih mislij. Ali to se nam zdi premalo. Hočemo še malo natančnejše, še globlje pogledati v ta nameravani shod. Je to naša navada. Kdor je Cital naš gospodarski oddelek, ve, da je temu res tako, da mi nobene stvari ne pustimo nejasne, temveč, da vsako prav pošteno razrežemo in analiziramo. Kaj pa bi tudi ukaželjnemu čitatelju pomagali, Ce bi mi samo konstalovali ?! Ne, vsaka stvar, o kateri še piše, mora biti podana jasno, tako, da jo vsakdo razume. — Vest o prireditvi shoda slovanskih obrtnikov se je v našem časopisju, kjer se še je, samo konsta-tovala; .priredi se*, stalo je Črno na belem. No — narodno-gospodarskih oddelkov pa naši Časopisi baš preveč še ne goje. "Ni se Se bati, da bi se slovenski čitatelji časopisov kaj kmalu   »dolgočasili  z gospodarskimi razpra-
vami...." Žalostno je sicer dejstvo, da se naše Časopisje tako malo briga za obrtnika. Menda vendar obrtniškega stanu ne smatrajo za preživeli stan, za stan, ki v življenju naroda nima nič več pomena ?1 Bojim se pa, da jim morebiti ta teorija niti znana ni. Kako to? Znano je, kako važnost dajo našim ljudje »sivim teorijam....." Na shodu slovanskih obrtnikov se pa baš hoCejo pretresavati vprašanja, ki spadajo v področje teorije....
Kdo pojde od Slovencev v Prago na obrtni shod ? Kako bomo Slovenci zastopani ? Kakšno udeležbo bomo imeli pri debqtovanju, razpravljanju itd.? Kakšnp stališCe zavzemajo naši obrtniki z ozirom na najrazličnejša vprašanja? Kako, kaj, kdo... sama vprašanja 1 In odgovora ,ne vem, neznam". Bodemo zopet zastopani tako, kot smo bili zadnjic, kakor naši čitatelji vedo. Slovenske obrtnike je zastopal ljubljanski krščansko-socijalno-kleri-kalni, konservativni katoličan g. Kregar, ki je v krakovskem narečju razvijal prav čudne, prav »konservativne" nazore o obrtništvu, Jediuo dobro je bilo, da ga niso prav nič razumeli. Ploskalo se mu je, no, je bil — slovanski gost...,
V obče je še sedaj nada, da ee obrtniki slovanski mej seboj zamorejo porazgo-voriti, puhla. Predstavimo si skup slovanskih obrtnikov, Slovenca, Čeha, Poljaka,. Rusina, Srbo-hrvata in Slovaka. Če govori vsak posameznik v svojem materinem jeziku, se mej seboj ne bodo razumeli. Vzeti morajo za posredovalni jezik nemški, ali je zopet vprašanje : znajo-li nemški. Kaj pa pomaga, Ce si pri kakem shodu navzoč, ko ne razumeš, kuj se govori. Zato bi bilo potreba, Ce se hočemo udeležiti shoda slovanskih obrtnikov, da se slovenski obrtniki poprej v Ljubljani snidejo ter se dogovore, koga pošljejo v Prago in kako stališče zavzemajo napram zahtevam obrtništva drugih narodov, Pomisliti moramo, da vsak Čevelj ni za vsako nogo. Čeiko obrtništvo je pred našim, ima že tudi popolnoma druge zahteve, želje in potrebe kot so nale. Isto je s hrvatskim, poljskim, rusinskim in slovaškim obrtništvom. Kaj naj n, pr. nall obrtniki zahtevajo z ozirom na obrtno Šolstvo, ali pa z ozirom na strokovno Časopisje obrtniško ali pa z ozirom na malo-obrtni kredit itd.? Z kakega stališča se bodo tudi ti predmeti obravnavali? Čehi pridejo najbržeje na dan z državnim pravom svojim, Hrvati isto, Poljaki z autonomijo, Rusini z odločitvijo rutinskih krajev od poljskih. — In Slovenci? Bodemo hoteli tudi mi kaj? Mogoče združitev vseh Slovencev na temelju etnograflškem ? Je v obee težka stvar. Ali, Ce se shod slovanskih obrtnikov v občo priredi, mora imeti kak praktiški smisel, drugače ga treba ni. Škoda denarja, Skoda časa. Potovanje v Prago stane denar, bivanje v Pragi ni zastonj itd.
Naše mnenje je, da bi bilo potreba, da se Slovenci udeležimo shoda slovanskih obrtnikov v Pragi, aH ne smemo biti samo za stafažo, predmeti napitnic na »slovanske, drage brate". Zatorej se je popreje treba pomeniti: kako in kaj. V vprašanjih obrtniških nam je stati na stališču modernem. Svoje stališče moramo imeti proglobljeno. Obrtniška vprašanja moramo študovati teoretiško. — Kako bo, ne vemo, ali bilo bi vendar precejšne koristi, če bi se uvaževalo naše mnenje,                       '"-   ""
InjiževnosL
»Nova llečbena znanost ili nauka o jedinstvenosti svih bolestih i na istoj se ostii-vajuče jedinstveno izliečenje bez liekova i bez operacija. Poučna knjiga i savjetnik za zdrave i bolestne od Ljudevita Kuhne-a".
Pod ovim je naslovom u nakladi ti-skare Terezije F i s r. \ e r, Zagreb, R i b n j a k b r o j 10. upra ¦¦ izašlo drugo, naj no v i je hrvatsko izdanje ovog dosadau 25 jezika tiskanog djela. Djelo obasiže VIII i 300 strana 8° te sadržaje osim najnovijo slike pisca u nadorezu još i mnoge u tekstu tiskane slike. — Ciena je ovom djelu 5 kruna. Kod priposlanja ove svote unapried sa pošt. doznačnicom dobiva se ovo djelo od gore spomenute tiskare franko.
Knjižica za dopisnike v časopise. — Varšavski žurnalist Stan. Koszutski je izdal knjižico: ,0 čem naj se dopisuje časopisom s kmetov?" V uvodu pravi, da dnevniki (misli na varšavske) prinašajo s kmetov popolnoma brezpomembne stvari; o važnih pa niti neizinijo. Vzrok temu je v tem, ker dopisniki ne vedo, kaj naj poročajo. Nedo-staja primernega navodila, ki bi jim kazal, kaj naj si izbero. Zato je Koszutski sam napisal tako navodilo, kateremu pa časopisi očitajo, da hoCe preveC, kajti, Ce bi se po njem dopisniki popolnoma ravnali, bi dopisi ne bili več dopisi, temveC monografije. — Dopisovanje v časnike je važna stvar, zato je treba paziti, da se poroča vedno ono, kar ljudi v obCe zanima, pa če bi bilo tudi rao-mentalno le lokalnega pomena. Tudi mi Slovenci bi potrebovali navodilo: kako in kaj naj se poroCa časopisom.
»Virlbus unitis". — Tako se imenuje list, ki je počel z prvim julijem 1.1. izhajati, v Porto Alegre v Braziliji kot organ »avstro-; ogerskega društva za^Rio Grande do Sfll", V programu, katerega razvija v 1. štev., poudarja posebho 2 točki kot jedro: Rojake navduševati za višje ideale Avstro-Ogerskega. 2. Jim pomagati k večjemu duševnemu in gmotnemu napredku.
Zahirala.
Blagprodni gospod dr. Marij Pascoletto, c. kr. notar v Ajdovščini, je blagovolil povodom smrti blage njegove soproge darovati tukajšnjim ubožcem znesek K 100, za kar se mu podpisano županstvo v imenu ubožcev najtopleje zahvaljuje.
Županstvo v Ajdovščini,
dne 7. avgusta 1000.
I   Župan:
Anton Lokar.
Poročilo ravnateljstva Goriške ljudske posojilnice,
registrovanega društva z omejeno zavezo
v Gorici.
Popolnitev poročil* za mesce julij 1900.
Stanje blagajne dno I, julija   ....   K.   11.301-60
na deleže vplačalo.........»      3.100-
vložilo fiO strank..........37.031-40
vzdiRnilo 09 strank.........fci.iHMS- -
15 strankam posodilo.......    »      7.380- -
64 strank vrnilo     .........,    2o.2.V2'
založili denarja..........»     ld.OOO"
stanje blagajne dmi 31. julija ....    „     10.5'jO'OI
denarni promet      .........„   15i.750"08
Vodstvo.
Mirodilniea
v Tržni uttel, pole? kritega trga
(poslopje c. kr. okrožn. sodišča)
Ima veliko zalogo  najflnejega
žvepla v kosih,
katero  prodaja   po najnižji ceni. Ima tudi   vsakovrstnih,   najboljih pripomočkov za čiščenje vina.
Priporoča se p. n. občinstvu
Ant. Jeretič.
KISIA VODA IAJOS
je priznano najbolja in najzdraveja med vsemi vodami te vrste. Ima v sebi magnesije več kot vsaka druga voda: na 1000 gramov vode ima 31-61 gramov magnesije. (Mag-nesija je pravo učinkujoče sredstvo).
Vdobiva se v vseh lekarnah in mirodilnicah. Jedino zalogo za Gorico in okolico ima Ang. Fornizzi v Gorici.
4»4M44*4M4
Špedicijska poslov niča
G. Hvalic v Gorici
DRUŽBE
SV.CIRIIA IN METODA V LJUBLJANI
Tvarina je najboljša cikorija.
ZALOGA
IV.JEBACEHII
V LJUBLJANI.
Cenjena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov citerij, ampak
zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bohovi
kavi, ti je cikorija ali: „Kava družbe sv.
Cirila in metoda v Ljubljani"
QBMT'     Dobiva se povsod!
Glavna zaloga pri: IVAND JEBAČIHU v Ljubljani.
Glavno zastopstvo
Schielin & Miiller
V TRSTU, ulica Acqu«t!otto it. 40.
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognae, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini runi, različna vina, goružice (Senf). Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin,
trgovra v Semenski ulici St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga'
JLraton Obidič,
čevljar
v Semeniški uliei štev. 4
b9^     v Gorici, ""^MH
priporoča se
za raznovrsina naročila po meri
Z'i gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro.
»p- VELIKA ZALOGA -e*j
ŠIVALNIH STROJEV IN DVOKOLES SAUNIG & DEKLEVA V GORICI
ulica Municfpio št t
mehanična delavnica v Nunski ulici št 16.
V zalogi imamo nad 100 Šivalnih strojev vsake vrste nit razpolago, fcakor za~ šivijje,kf ojate, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sli-ckerei). Nahajajo ge tudi v zalogi dvokolesa prvih tovarn kot avstrijskih in (LJrt-z konkurente!/           inozemskih.
filpr-  Cene so od gld. 80 naprej.  «*"J#| Z nami Je vsaka konkurenca nemogoča l
»S« toplo priporočamo z odličnim spoftlovanJH« udani
SAUNIG & DEKLEVA.
!00 do 300 gld. mesečno
lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vaeh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludwio flstBrreinher, VIII Deutsche ftasse H Budapest,
Ugodna prilika.
Radi preselitve se proda v Komnu za neverjetno nizko ceno dve tikajoči se hiši, (jedna dvonadstropna, druga jed-nonadstropna). Hiši ste bogato ni o b l i r a n i, z lepim dvoriščem, z dvemi podzemeljskimi kletmi, hlevom, žganjarnico, vodnjakom, z razno kletarsko in gospodarsko opravo in lepo vrejenim vrtom. Poleg tega še 10.437 m2 velik, vzorno vrejeni vinograd, cepljen na ameriški podlagi v rofošk v 2. 3. in 4. letu starosti. Hiši ste jako pripravni za obrt, posebno pa za letovičnike, ter bi donašaii z ozirom na neverjetno skromno ceno, velik letni dobiček.
I« prijaznosti posreduje
Josip Štrekelj v Komnu.
©®©0©©©0@©00©@0©@©©©i
VL   Prva slovenska trgovina z železjem   v Gorici
®     Konjedic & Zajec
w                                                    (prej G. Darbo)
®   nml nadšK oiijo šIt. 5. Podružnica konec Naštela Stv 2.
V?              Zaloge v ulici Morolli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilni&ni hiši.
© © ©
0 © © © ©
Priporoča po najnižjih cenuh svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, cinkaste, pocinjene in medene plo-ieevine, orodja za razna obrti in pohlsnega, sledilna ognjišča, peči, cevi in predpečnike, nagrobno kriza.
Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico in okolico
izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.
Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga
najboljšega koroškega Acalon in Breseian-jefcia.
Zaloga Fortland in  Roman - Cementa, kmetijskih strojev iz
prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.
Priporoča se toplo Slovencem v mestu in j rojakom na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje. Ker ima
nove zaprte vozove
za prevažanje,          j
zagotavlja, da se blago nepoškodovano dostavlja.
TVffVJVVTVVfVVfVVfVVffVVVVVfVVVf
V\arol praščir;,
pekovski mojster in sladeičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birrnance, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu   občinstvu   za
mnogobrojna   naročila   ter  obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Anton Pstatzky v Gorici.
Na sredi Rašteljn ".
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Svctlnjice. — Rožni venei. — Masne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.       i 35   S~
Prave in edine želodčne
Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. — Te kapljice vredifo redno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po   jedno   žlicico popije. Okrepe pokvarjeni želode o store, da  zgine v kratkem času omotiea in životea tenosi (inrtvost). Te kapljice tudi storš, da človek raji je.                 ~-9
Cena steklenici 30 kr.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu.  Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofolettt v Gorici.
Nikaka skrivnost ni več
da si vsakdo sam doma napravi brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napraviti po 5 litrov likerjev: Tropinovec, Absinc, Verntut, Ruski peli-novec, Češki liker, Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum, Česnjevec, Alas, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Chartreuss, Pilzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali po poštni nakaznici; po poštnem povzetju 10 kr. več.
Vsaki pošiljatvi pridenem  navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje.
Anton Rukavina Tret — Via Belvedere štev. 23.
gJoJF* Izšel je rairnokar ~W& II. zvezek JJvetovne knjižnice"
MARCO VISCONTI
zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso  GrossL
Cena s kron 2-40; po poŠti 20 vin. več.
Razpošilja
»Goriška Tiskarna' A. Gahrscek v Gorici
fMr~ edino proti povzetju ali naprej poslanim zneskom. -qpjj§
Na zahtevo  poiilja
.-Popis leposlovnih in drugih knjig" lastne zaloge zastonj in franko.