TEPMIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LETO XXX., ŠT. 50 Ptuj, 29. december 1977 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 „Odličje 22. december" (stran 3) Pet enakih želja (stran 5) Čez nekaj let jih ne bo več (stran 7) Trgatev v decembru (stran 8) Vesel sem, da sem prišel v Ptuj (stran 9) 3264 MOŽNIH KANDIDATOV JE ŠE VEDNO PREMALO Priprave na volitve v letu 1978, je bUa osrednja tema pogovora na 17. rednem posvetu predsednikov in sekretarjev KK SZDL, posvet je lil v torek 20. decembra. Med drugim so ugotovili, da bo potrebno evidentirati še več delovnih ljudi in občanov v krajvnih skupnostih in da tam kjer ni dovolj evidentiranih kandidatov tudi naše družbenopolitično delo ni biJo dobro. Konkretneje se bo potrebno začeti pogovarjati o številu delegacij in kakšne delegacije bomo imeli, ker je predlog volilnega zakona že v javni razpravi. Postavljeno je bilo tudi vprašanje. - zakaj še iz Destrnika in Leskovca niso dobili izpolnjenih popisnic in podatkov o evidentiranih možnih kandidatih. Ugotovljeno je bilo, da je sicer evidentiranje v glavnem q)ravljeno, nimajo pa nikogar, ki bi opravil administrativni del opravila in izpolnjene popisne liste poslal na ustrezno mesto. Ob tem so udeleženci posveta ponovno q)Ozorih, da je potrebno v krajevnih skupnostih nekoliko bolj silironizirati delo v krajevni pisarni in v krajevnem uradu ~ saj končno oba delata za občana. Domenih so se, da bodo v zvezi s to problematiko postavili ustrezno delegatsko vprašanje na naslednji seji občinske skupščine. V krajevnih skupnostih je bilo doslej evidentiranih 3264 možnih kandidatov, vendar nas poleg dodatnega evidentiranja čakajo še druge odgovorne naloge v pripravah na volitve in v zvezi z novostmi, ki jih prinaša predlog novega volilnega zakona. Stanko Lepej, - predsednik volivne komisije pri OK SZDL Ptuj, je opozoril tudi na to, daje še vedno premalo storjenega na uskladitvi statutov krajevnih skupnosti z novo ustavo. I'ranc Zadravec, - predsednik CX SZDL Ptuj je v nadaljevanju posveta govoril še o kriterijih za evidentiranje nosilcev vodilnih funkcij v občini in krajevnih skupnost) ter predsednike in sekretarje KK SZDL sezanil z evidentiranimi kandidati za vodilna skupnostih ter predsednike in sekretarje ivK SZDL seznanil z evidentiranimi kandidati za vodilna Opozoril je tudi na nalogo, da ncrajo v vsaki krajevni dcupnosti takoj pripraviti program prireditev za eto 1978 in jih ustrezno opredehti kot občinske ali samo krajevnega pomena. Poslati morajo tudi imena kandidatov za priznanje 01' ter pristopiti k realiziranju nekaterih drugih nalog in zadolžitev. Vsem se je zahvalil za aktivno delo v OK SZDL in njenih organih ter za oprav^anje različnih nalog v nase^ih, vaseh in KS. Zaželel jim je tudi uspešno novo leto 1978. mš Z novim letom 1978 stopa naš zavod v dvojni jubilej: — 15 let oddajanja Radia Ptuj — 30 let izhajanja Tednika Ptuj Potrudi"!! se bomo, da bomo še boljše in celoviteje izpolnjevali svoje družbeno poslanstvo, da bo naš stik z vami — bralci in poslušalci - še prijetnejši. Takoj po novem letu že dve novosti: — v sredo 4. januarja dopoldne prvič redna radijska oddaja — v četrtek, 5. januarja izide že prva številka Tednika VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM, ZLASTI BRAL CEM IN POSL UŠAL CEM TER NA ŠIM REDNIM SODELAVCEM SREČNO, ZDRAVO, DELOVNIH IN OSEBNIH USPEHOV POLNO NOVO LETO 1978! ■S Slovesno ob praznovanju JLA Da je dan JLA, praznik naših oboroženih sil, resnično praznik vseh delovnih ljudi in občanov, se je tudi letos dovolj zgovorno manifestiralo na številnih priredit- vah v vrsti slavnostnih dogodkov z vsebinsko bogatimi programi v ptujski občini. O tem smo delno poročali že v prejšnji številki. Današnji zapis naj velja le dvema osrednjim prireditvinia. V ptujskem gledališču je bila v sredo zvečer, na predvečer 22. decembra, svečana akademija, z bogatim kuhurnim progratrtom, (o tem podrobneje poročamo na 3. in 9. strani). Slavnostni govor je imel Miroslav Stankovič, V'\ je podrobneje orisal herojsko pot na- še ljudske armade in naš sociali- stični samoupravni razvoj. Ob koncu pa je dejal: ,,Mi, pripadniki JLA, teritorial- ne ' obrambe in občani ptujske občine smo lahko ponosni na dosežene rezultate v preteklem le- tu. Smo na vrhu moralnopolitične- ga ustvarjanja in borbene pripravljenosti, da ob vsakem trenutku na poklic vrliovnega komandanta in Zveze komunistov branimo našo lepo domovino. Na današnji praznik JLA, praznik vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, čutimo ponos, da smo pod vodstvom Zveze komunistov in tovariša TITA izgradili edinstvene obrambne moči, na čelu katerih nenehno sloji maršal TITO, simbol vseh zmag in dana- šnje varnosti domovine. Radostni smo, s polnim občut- kom zadovoljstva, da smo, kot občani, komunisti, izpolnili svojo dolžnost do domovine, kot je zahteval naš učitelj, in inspirator in kreator lepšega jutri, jubilant letošnjega leta, vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, tovariš TI- TO. Naj živi vrhovni komandant oboroženih sil SFRJ, simbol svobode, bratstva in prijateljstva narodov in narodnosti Jugoslavije, veliki borec za svetovni mir in enakopravnost med narodi, tovariš TOTO! Živela socialistična samouprava federativna Jugoslavija!" Posebno svečano je bilo na sam praznični dan — 22. decembra v vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju. Ze ob devetih dopoldne so pred- stavniki vseh ptujskih pionirjev obiskali vojašnico, se pogovarjali z vojaki in starešinami, ogledali so si vojaško restavracijo in vojaški klub, kjer so jim zavrteli zanimiv poučni film. Komandant garnizije v Ptuju pa je najbolj pridnim podelil še knjižne nagrade, v zahvalo za najbolj uspele spise na temo 22. decembra. Nekaj po enajsti uri se je pričel slavnostni zbor, na katerem so bili, razen postrojenih vojakov in stare- šin, prisotni še predstavniki ptuj- ske in ormoške občine, predstavni- ki zveze rezervnih vojaških stare- šin, pripadniki enot teritorialne obrambe, narodne zaščite in števil- ni pionirji. Slavnostni govornik je bil Miro- slav Stankovič, komandant ptujske garnizije. Za njim je v imenu vseh pionirjev ptujske občine izrekla čestitke vojakom in starešinam pionirka Cvetka Krajnc. Predsednik občinske konference SZDL Ptuj, Franc Zadravec je za tem orisal velik pomen sodelova- nja vseh dejavnikov oboroženih sil, pripadnikom JLA pa je ob njihovem prazniku čestital v imenu vseh občanov ptujske občine. Vojakom in starešinam sta za tem čestitala še Silvo Bedrač, predsed- nik občinske konference SZDL Ormož ter španski borec Aleksan- der Zividinovič — Aco. Najzaslužnejšim pripadnikom JLA, enotam teritoralne obrambe in narodne zaščite, organizacijam združenega dela, društvom in posameznim civilnim osebam so za tem podelili odlikovanja, prizna- nja in pohvale. Slavnost pa so zaključili s tovariškim srečanjem v vojaškem klubu. M. Ozmec Miroslav Stankovič Foto: Kosi Komandant ptujske garnizije je najpridnejšim pionirjem izročil knjižne nagrade Foto: M. Ozmec Iz seje MS ZKS Maribor Še bolj aktivni na vseh področjih v prejšnjem tednu so se sestah člani starega in novega mandata medobčin?iega sveta ZK Maribor. Za sckjctaija sveta so izvolili Alojzj (iojčiča, izvolib p;i so tudi člane in predsednike devetih komisij. V program dcLi za novi mandat so si zadali kot pomembno nalogo - sleherno osnovno organiziicijo ZK usposobiti za razumevanje osnovne partijske usmeritve. Posebno [-»ozornost pa jo treba posvetiti izobraževanju pos;imez- nikov, sproti ocenjevati delo komunistov na najodgovornejših funkcijah, delovanje komunistov v delegatskem sistemu, gospodar- skih in druJ5)cnih dejavnostih. Se v naprej ostajajo odprte naloge v zvezi z uresničevanjem zakona o združencin delu. zaostriti pa bo potrebno odgovornost v tistih delovnih sredinah, kjer se osnovna organizacija ZKS aU pa celotna temeljna organizacija zapira v ozke meje podjetniške miselnosti. l\4ogo je Se nodorečeneg;i in nnogo nedoslednosti na področju planiranja, kadrovske pobtike, invesMranja v proizvodnjo, eko- nomske stabilizacije. Medobčinski svet je med svoje naloge z:istavil tudi pripravo celovite analize ekonomskega stanja kmetijstva, na podkigi le-te p;i pripravo sanacgskega pro- jjania. Posebno pozornost bodo posvetili povezovanju v regiji in v republiki ter zasebnemu sektorju, kjer je očitno premalo sodelovanja z družbenopolitičnimi organizaci- jami. Člani medobčinskega sveta so menili, da spomkidiin^e volitve ne smejo pomeniti le ,,čas in pro.stor mcrgavc delegatov". Kritično moramo oceniti delova- nje delegatskega sistema, tako občinskih skupščin kot skupščin interesnih skupnosti. Oceniti pa je potrebno tudi dek) in odgovornost družlx"nopoUtičnih organizacij za uspešno delovanje delegatskega sistema. Proces evidentiranja možnih kandidatov pa mora biti objektivna ocena dosedanjega dela. Seje s-veta se je udeležil tudi Lojze Briški, član izvršnega komiteja CK ZKS, kije dosedanje delo komunis-tov v regiji dobro ocenil in izjazil pričakovanje, da bodo komunisti mariborske regije veliko prispevali k pripravam na 8. kongres ZKS in dosledno uresničevali zastav^ene naloge. N. D. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ OBČINSKA KONFERENCA ZKS PTUJ OBČINSKA KONFERENCA SZDL PTUJ OBČINSKI SVET ZSS PTUJ OBČINSKI ODBOR ZZB NOV PTUJ OBČINSKA KONFERENCA ZSMS PTUJ OBČINSKI ODBOR ZRVS PTUJ Ob zaključku starega in ob vstopu v novo leto želijo delovnim ljudem in občanom mnogo nadaljnjih delovnih uspehov na vseh področjih dela, pri uveljavljanju samoupravnih socialističnih družbenih odnosov in pri doseganju zastavljenih ciljev v zasei nem /ivijenit, VSEM SREČNO IN USPEŠNO NO VO LETO 1978! 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 29. december 1977- TEDNIK Izhodišča za proračun občine Ptuj Zbori skupščine občine Ptuj so na ločenih sejah, 14. decembra 1977, med drugjm sprejeli tudi izhodišča za oblikovanje splošne pcffabe, to je proračuna občine Ptuj za leto 1978. Pri oblikovanju izhodišč je bilo upoštevano predvsem dvoje: - da osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje do leta 1980 predvideva v letu 1978 nominalno rast družbenega proiz- voda za okoli 19 odstotkov, proračunska poraba pa naj bi za tem zaostajala za 10 odstotkov. Poleg te temeljne omejitve bodo n obseg proračunske porabe vi)livala še merila za posamezne proračunske potrebe, ki jih bo določil republiški zakon o proračunu za leto 1978 in so predvidene v izhodiščih za dopolrijevanje občine, med kate- rimi je tudi ptujska; ki ji bo republiški proračun moral zago- toviti dopolnilna sredstva: - da je proces ustavne preobrazbe splošne porabe s prenašanjem obveznosti na SIS v javnem letos že zaključen, za prihodnje leto pa še ostaja odprto vprašanje financiranja nekaterih nalog, kar še sistemsko samo- upravno ni urejeno. V glavnem pa bo občinski proračun zagotavljal sredstva za izvrševanje funkcij občine, saj je pretežni del sredstev namenjen za delovanje občinskih in drugih državnih organov. Občina Ptuj si ne more z lastnimi izvirnimi prihodki zago- toviti financiranja izvajanja te- meljnih nalog družbenopolitične skupnosti, zato je dolžna dosledno upoštevati osnovna načela za oblikovanje proračunske porabe po določilih zakona o republi- škem proračunu. V izhodiščih so zapisali, da bo pri sestavi občinskega proračuna treba do- sledno upoštevati naslednje: Spremembo v opredelitvi vloge državne uprave terjajo tudi spremembe v načinu in metodah dela, da bo poslovanje učinko- vitejše, vkganje v sodobnejša sredstva za delo, kadrovsko usposobitev in zagotovitev ma- terialnih in prostornih pogojev za delo. Delovnim skupnostim držav- nih in pravosodnih organov bo potrebno v letu 1978 zagotoviti sredstva v obsegu, ki bodo zagotovUa delavcem teh organov enak družbenoekonomski položaj kot ga imajo delavci v združenem delu. Pričakovati je tudi pove- čanje materialnih izdatkov, ker bodo povečane naloge v zvezi z volitvami delagacij za skupščine 1*8 in z delovanjem delegatskega sistema. Obseg sredstev za redno dejavnost organov in skupne potrebe delavcev delovnih skup- nosti teh organov bo zagotovljen po merilih družbenega dogovora o enotnih osnovah in merilih v SR Sloveniji. Naloge na področju ljudske obrambe bodo v letu 1978 financirali iz proračuna, ker viri, določeni s samoupravnim spo- razumom z združenim delom ne zadoščajo za vse potrebe na področju teritorialne obrambe, civilne zaščite, obrambne vzgoje, zvez in blagovnih rezerv, zlasti še, ker na področju ustvarjanja občinske blagovne rezerve še do danes ni bilo dosti storjenega. Financirane dejavnosti družbe- no-poUtičnili organizacij in dru- štev bo občinski proračun zagotavljal /a občinske organi- zacBe SZDL, ZSMS, ZZB NOV in Z RS V na podlagi denarno ovrednotenih letnih pro^gramov dela in usklajenih v okviru OK SZDL Ptuj. Turistične organi- zacije pa v letu 1978 ne bodo več prejemale sredstev iz občinskega proračuna. Denar za priznavalnine borcem NOV bo zagotovljen v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merihh za pode^evanje priznavalnin borcem NOV. Pri tem bo treba s pristojnimi republiškimi organi razčistiti nekatere nejasnosti glede števila upravičencev in viSne obsega potrebnih sredstev, da ne bo težav, kot so bile letos. Kraje'/nim skupnostim bodo zagotovljena sredstva v obsegu izvajanja delegatsko skupščinskega sistema in drugih samoupravmh nalog, ki jih ustava in statut občine nalagata KS. Obseg teh nalog bo potrebno po posameznih KS opredeliti in sredstva po- razdeliti po objektivnih merilih. Prav v zvezi s tem Je zbor kraje\Tiih skupnosti na seji sprejel predlog delegacije KS Ptuj, da je pred sestavo proračuna treba sklicati skupni posvet predsed- nikov delegacij, svetov in tajnikov KS, da bi skupno oblikovali kar najboljša merila v okviru realnih možnosti FF KB Maribor odslej temeljna banka v sredo, 21. deceihbra 1977 so se na ustanovnem zboru v Mariboru zbrali dekgati z ob- močja sedanje KB Maribor. Najprej so ugotovili, da je 334 članic te banke sklenilo združiti KB Maribor skupno z drugimi temeljnimi bankami v Ljubljansko - združeno banko. V nadaljevanju so prav tako ugotovili, da sta samoupravni sporazum o združitvi in statut bila sprejeta v zakonito predpisanem roku, zato sta tudi veljavna. Tako bo sedanja KH Maribor začela s 1. januarjem 1978 poslovati kot teme^na banka. V skladu s tem se tudi sedanja podružnica KBM v Ptuju ustrezno organizira kot poslovna enota Ptuj, v skladu s preobrazbo bančništva. Temu ustrezno se organizirajo tudi delovne skup- nosti po določilih zakona o združenem delu. Tako so 22. decembra v ptujski podružnici že izvedli volitve članov v delavski svet KB Maribor in volitve v svet delavcev poslovne enote Ptuj. V četrtek so izvolili samoupravne organe, čakajo jih pa še obsežne naloge, priprave raznih samoupravnih sporazumov, njihov sprejem na referendumih in podobno. Foto: K. Zoreč Ctelovni prostor KBM - poslovne enote Ptuj. Člane delovne skupnosti, pcJeg hitrega in kakovostnega izvrševanja del in nalog, ki jih zahtevajo stranke, čaka še precej dela, da bo temeljna banka v celoti konstituirana. Besedilo in slika: K. Zor^c ll/traz prihaja Cas okrog novega leta — pove- zan je s prihodom dedka mraza, je za otroke nepozabno doživetje. Prihod dedka mraza ni povezan samo s kupom daril, temveč s celoto doživljanja prehoda iz stare- ga v novo leto. Že med letom smo kovali načrte, kaj in kako ob novem letu. Rekli smo tudi, da je potrebno vsem otrokom zagotoviti enotno in enakovredno praznovanje novolet- ne jelke. Miselnost, da je ob priho- du novega leta potrebno razkazo- vati ,,bogastva" se počasi taja. Akcija sprejema samoupravnega sporazuma o enakovrednem praznovanju novoletne jelke letos še ni prinesla željenih rezultatov. Tudi letos bo dedek mraz hodil naokrog z različno ,,težo" daril. Sklenili smo torej, da bomo takoj po odhodu letošnjega dedka mraza, pričeli s pripravami na nje- gov prihod čez eno leto. Večkrat smo slišali, da smo z akcijo pričeli prepozno in tu je iskati ključ za del- ni neuspeh. Kakorkoli že — dedek mraz trka na vrata. Na vseh osnovnih šolah ptujske občine mu pripravljajo pri- srčen sprejem. §e posebej bo dedek mraz vesel obiska otrok do 7. leta starosti, za katere je tudi pripravil prikupna darilca. Otroci iz šolskega okoliša določene šole pridite! Dedek mraz vas pričakuje. Dedek mraz s svojim spremstvom bo obiskr>' •^•»imlniše t'i'!' ~ * trgovii" rr ■ k- 1. Vil, zvec. -.iii Udril. M. G. Vsem otrokom želi dedek mraz srečno novo leto! Posnetek: R TEDNIKOV UVODNIK •TEDNIKOV UVODNIK Zveza združenj borcev v političnem sistemu ter vloga družbenih organizacij in združenj v sistemu samoupravne demokracije Edvard Kardelj je v svoji študiji posebno poudaril druibenopoli- tično vlogo ZZB kol politično silo naše druibe. Ta borbena organiza- cija, kije zrastla iz NOV in socialistične revolucije je tudi danes nosilka vseh revolucionarnih tradicij. Te izkušnje in nesporna politična in moralna sila, tako posameznih članov kakor organizacije ZZB kot celote, zahtevajo intenzivno demokratično angaiiranje borcev v našem političnem sistemu. Kardelj pravi, da se moramo bojevati proti poskusom podcenjeva- nja druibene vloge te organizacije prav tako pa tudi proti tendencam o nekakšnem avantgardizmu zveze zdruienj borcev. ZZB uresničuje danes svojo družbenopolitično aktivnost na zelo važnih in širokih področjih. Tudi pri nas smo že mnogo storili, da bodo člani ZB lažje aktivneje delovali v ožjih sredinah, z ustanavljanjem organizacij po krajevnih skupnostih, povsod, kjer je bilo to mogoče. Tudi zadnji referendum o preoblikovanju krajevne skupnosti Ptuj bo prispeval k temu, da se bo razmeroma številčna organizacija v mestu na novo organizirala po novih krajevnih skupnostih. O tem so borci že razpravljali in sklepali na nedavnem letnem občnem zboru mestne organizacije. Le tako bo ZZB lahko prisotna s svojim vplivom povsod, kjer se sprejemajo družbene odločitve, to pa pomeni predvsem v meha- nizmu delegatskega sistema in v socialistični zvezi. Pomembno mesto v našem političnem sistemu ima tudi načelo svo- bode združevanja. Pri nas imamo mnogo združenj delovnih ljudi in občanov ter družbenih organizacij najrazličnejšega tipa, med katerimi so nekatere zelo pomembne s svojo družbeno in strokovno vlogo. Ko povdarja pomembno vlogo teh združenj in organizacij pravi Kardelj, da so raznovrstne oblike tega združevanja izraz obstoja demokratič- nega pluralizma interesov delovnih ljudi in občanov. Naš vse hitrejši družbeni razvoj poraja vedno nove oblike združenj in organizacij na področju družbenih dejavnosti, kulture, znanosti, športa in tehnike. Ko Kardelj poudarja pozitivno stran teh za družbo pomembnih dejavnosti, obenem opozarja na nevarnost tendence zapi- ranja posameznih organizacij v lasten krog in pa na poskuse, da bi te organizacije in združenja, posamezniki ali skupine izkoristili za reakcionarno politično akcijo. Proti takšnim poskusom se morajo socialistične sile bojevati z ustreznimi sredstvi, predvsem pa s sredstvi politične akcije. Krajevne organizacije SZDL morajo posvetiti več skrbi za delo zvez in društev v svojih okoljih, jim pri delu pomagati in jih aktivno vključiti v družbeno politično življenje kraja. Predvsem bi bilo potrebno pomagati posameznikom ali skupinam, ki želijo glede na nagnenja in interes, da delajo v tej ali oni organizaciji. Za naše področ- je, ki se tehnično razmeroma zelo hitro razvija, bi morali storiti več, da se vsi uporabniki sodobne tehnike z njo seznanijo, tako da ne bo terjala prevelikih človeških žrtev zaradi nepoznavanja ali neupoštevanja opo- zoril. Glede na to, da imamo pri nas vrsto družbenih organizacij in združenj, menim da njih vpliv ne prihaja širše dovolj do izraza. O tem, kako to doseči je E. Kardelj precej podrobno povedal v poglavju o delu in vlogi socialistične zveze. Kardelj pravi, da moramo na družbene organizacije in združenja gledati koi na konstitutiven del našega samoupravnega sistema. Kajti tudi za te oblike združevanja veljajo temeljna načela tega sistema, zdru- ževanje pa po svoje prispeva k nadaljnjem razvoju teh načel in jih bogati z novimi elementi in predstavlja enega izmed dejavnikov, ki prispeva h graditvi človeka kot svobodne in celovite osebnosti. Mihael Gobec TEDNIKOV UVODNIK •TEDNIKOV UVODNIKI melioracijskih skupnosti v naši republiki posvečamo vedno večjo pozornost pridobivanju novih kmetijskih površin. Pred leti smo se do tega vprašanja oziroma vprašanja našega kmetijskega prostora vse preveč mačehovsko obna- šali. Nove površine pridobivamo zlasti z rgulacijami in melioracijami zamočvirjenih predelov v dolinah rek. Tako prej zapuščena področja usposabljamo za intenzivno kmetijsko proizvodnjo, kar je porok za hitrejši razvoj in večjo proizvodnjo hrane z manjšimi proizvodnimi stroški. V Pesniški dolini so praktično že vsa zemljišča v družbeni lasti meliorirana, ostane nam še zasebni del, okrog 1700 hektarjev površin. Uspehe smo dosegli v Levanjcih, pripravlja pa se pospešitev dela v Drebetincih. Ž melioracijami pa je tesno povezana komasacija oziroma zložba kmetij- skih površin. Kmetje sami pravijo, da je melioracija brez koma.sacij neuspešna oziroma ne doseže svojega namena. Zato je nujno, da projekti za melioracije vsebujejo tudi komasacije in zraven tega še urejanje prostora kot so prometnice, naselja, lastninski odnosi in podobno. Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj je v začetku leta sklenila pogodbo z Vodnogospodarskim podjetjem Maribor za izdelavo študije ureditve Pesniške doline. Kot smo že zapisali, je potrebno ureditve še okrog 1700 hektarjev površin v zasebni lasti na 12 melioracijskih območjih. Področje se raz- teza od Bi.ša do Moškanjc. Študija je zajela ureditev 670 hektarjev zemljišč v Ločiču, Mostju, Gaberniku, Juršincih in ostalih površin nižje od ceste Pacin- je—Mostje. V pripravi pa je pogodba za izdelavo študije za ostalih 970 hektarjev površin. Študija bo predvidoma končana v začetku druge polovice prihodnjega leta. V Pesniški dolini so vsa zemljišča, predvidena za melioracije, v zasebni lasti. Večina jih je ob stari strugi Pesnice. Z območno vodno skupnostjo so se dogovorili, da zasipavanje stare struge (in po predlo- gu tudi prejšnjih pritokov) ne bo bremenilo meliora- cijskih stroškov. Pogoj za uspešno izvedene meliora- cije pa je organiziranje na terenu, torej ustanovljene melioracijske skupnosti. Lep primer so Levanjci, če- prav še vsi niso spoznali prednosti teh skupnosti. Dejstvo je, da takšna dela zahtevajo tudi znatna finančna sred.stva. Kredite pa je možno dobiti le, če smo organizirani, v nasprotnem primeru pa je potrebno takojšnje plačilo, lo je prvi razlog za organiziranje. Drugi pa je v pridobivanju takoimenovanih nepovratnih sredstev, torej sredstev za melioracije, ki jih ne bo potrebno vračati. Pred leti so gospodarske delovne organizacije tudi s področja kmetijstva prejemale kredite iz državnih fondov, ki pa so sedaj ukinjeni, jih več ni. Sredstva pa pritekajo, saj jih delovne organizacije še vračajo. Ta sredstva, imeno- vana tudi anonimni kapital, pa bodo namenjena nalogam, ki so pomembna za razvoj celotne republi- ke. To velja tudi za melioracije. Pogoj za pridobitev dela teh sredstev pa je organiziranje v skupnosti, ki morajo ziijemati določeno velikost zemljišč, na pri- mer 50 hektarjev za skupnost. Nosilec teh sredstev je kmetijsko-živilska raziskovalna skupnost. Nosilec teh sredstev je kmetijsko-živilska raziskovalna skupnost Slovenije. V to skupnost seje včlanila tudi Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj. Glede na to, da smo v iztekajočem se letu na področju melioracij v zasebnem sektorju naredili manj kot smo predvidevali, je nujno da se ustrezno organiziramo, pridobimo sredstva in delo opravimo. To je velika priložnost, ki je ne smemo zamuditi. Velika naloga pri ustanavljanju melioracijskih skup- nosti je sedaj pred nami vsemi, tako v krajevnih skupnostih kol družbenopolitičnih organiziicijah še posebno pa se morajo aktivno vključiti zlasti delegati kmetijske zemljiške skupnosti. Akcijo moramo speljati sedaj v zimskem obdobju, kajti odlašanja ne sme biti. Na zadnji skupščini kmetijske zemljiške skupnosti občine Ptuj so se dogovorili, da glede na pomem- bnost melioracij in za hitrejše reševanje te prob- lematike in ustanavljanja melioracijskih skupnosti razpišejo delovno mesto referenta za organiziranje melioracijskih skupnosti. Tako bo delo bolj načr- tovano in s pomočjo nas vseh tudi uspešno. Kmetijska zemljiška skupnost bo predlagala republiškemu sekretariatu za kmetijstvo, da v predlog dogovora o upravičepo<;ti do kapitala vklJK". i melioracijske skupnosti, ki jih ustanavljajr kmetijski proizvajalci. Torej, naloge so znan.;, sec^, jih moramo še ur< , ■ 1. kotar TEDNIK -29. december 1977 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Zveza rezervnih vo^ških starešin občine Ptuj v jubilejnem letu 1977 na^ša organizacija v SR Sloveniji »ODLIČJE 22. DECEMBER" Zveza rezervnih vojaških stareščin občine Ptuj, je zelo uspešno končala vse zadane naloge, ki so si jih zastavili v letu 1977, ko smo proslavljali Titove in par- tijske jubileje. Poleg okvirnih načrtov dela ZRVS Jugoslavije in ZRVS Slovenije ter svojega občinskega programa dela, ki so bili lOO^/o realizirani in tudi preseženi s šte- vilnimi akcijami, tako na področju idejno političnega izobraževanja in vojaškostrokovnega izpopolnjevanja rezervnega starešinskega kadra, obrambnih priprav in družbene samozaščite, kot tudi na številnih drugih po- dročjih široko z^asnovanega delovanja, so člani Zveze rezervnih vojaških starešin z območja občine Ptuj do- segli izredno lepe uspehe. Med najpomembnejše uspehe, ki so bili doseženi v jubilejnem letu 1977, vsekakor štejemo dosežene uspe- he na naslednjih srečanjih: — republiško tekmovanje v taktično-orientacij- skem pohodu ,,Po stezah partizanske Jelovice in Dražgošah", kje je ekipa ZRVS in ZSMS Ptuj, od 60 sodelujočih ekip, v tej kategoriji, dosegla 4. mesto, — republiško prvenstvo v taktično-orienlacijskem pohodu v Kopru, na katerem je ekipa ZRVS Ptuj, ki je bila sestavljena iz članov ZRVS in članov ZSMS Ptuj osvojila 5. mesto, od 60 tekmovalnih ekip ZRVS in ZSMS, — medrepubliško tekmovanje v taktično-orienta- cijskem pohodu s sosednimi slovenskimi in hrvatskimi občinami, v okviru letošnjega XVI. tradicionalnega srečanja bratstva in prijateljstva, na katerem je ekipa ZRVS Ptuj osvojila 2. mesto, — strelsko tekmovanje komande ljubljanskega ar- madnega območja in strelske zveze Slovenije v strelja- nju z avtomatsko puško, avtomatsko pištolo in polav- tomatsko puško, kjer so tekmovalci, v ekipi občinske- ga štaba teritorialnih enot in ekipi ZRVS Ptuj, osvojili in sicer teritorialci 3. mesto in člani ZRVS 11. mesto od 150 najboljših tekmovalnih ekip z območja cele Slovenije. Med občinskimi štabi za teritorialne enote in občinskimi odbori ZRVS pa sta obe ekipi zasedli drugo mesto, v svoji kategoriji. Največji uspeh Zveze rezervnih vojaških starešin občine Ptuj, ki ga je dosegla v letu 1977, vsekakor je osvojitev ,,0DL1CJA 22. DFXEMBt;R", kot najboljša organiziicija ZRVS Slovenije v tem jubilej- nem letu, ki ji je bilo podeljeno na slavnostnem zboro- vanju, 16. decembra 1977. v Kranju, v navzočnosti najvišjih republiških državnih in političnih predstav- nikov SR Slovenije in ZRVS Jugoslavije. m/m DRAGI TOVARIŠ, TOVARIŠICA! Ob zaključku leta so naše misli usmerjene v oceno preteklih dogajanj in v snovanje ter iskanje novih uspešnejših poti razvoja. Nedvomna je ugotovitev, da smo v letu 1977 dosegli vidne uspehe na družbenopolitičnem in ekonom- skem področju v ptujski občinL Uspešni smo bih, ker smo se enotno in odgovorno pripravili za uresničitev skupno dogovorjenih nalog, ker smo delovah v interesu naših delavcev občanov, ki so se tudi množično vk^učevali v akcijo, Z uspešnim delom, tovariškimi in aktivnimi nastopi smo krepili zaupanje v Zvezo komunistov in uspešno uresni- čevali njeno idejno-poUtično vlogo v naši družbi. Za tvoje nesebično in požrtvo- valno delo ti ISKRENA HVALA! Vem, da je to malo, vendar pa komunisti čutimo zavest priznanja bo5 kot materialno stimulacijo, ki je za družbeno-pohtično delo ne poznamo, niti je ne pričakujemo. Prepričan sem, da bomo tudi v naprej vsaj tako in še bolj složni in uspešni, kajti naš cilj je - doseči več, narediti še bolje in zagotoviti višji standard družbi in vsakemu posamezniku. HVALA IN SREČNO NOVO LETO! MILAN KNEŽEVIC, sekretar komiteja OK ZKS Ptuj Sprejem ob dnevu JLA v torek, 20. decembra je predsednik SO Ptuj, Branko Goijup priredil sprejem za starešine in vojake ptujske vojašnice. Na sprejemu se je v imenu vseh občanov zahvalil za dobro sodelovanje prejšnjemu komandantu, Vlajku Pavlovicu,ki odhaja v zasluženi pokoj in mu podaril sliko akademskega slikarja Albina Lug^riča ter priznanje sveta za LO, varnost in DS. Sliko Albina Lugariča in priznanje sveta pa je prejel tudi Nikola Kilibarda, ki je odšel na službeno dolžnost v Beograd. N. D. (Z leve): Vlajko Paviovič, Miroslav Stankovič in Branko Gorjup. Foto: KOSI Tito - armada- to smo mi Koordinacijski odbor za SLO, DS in varnost pri OK SZDL Ptuj je razpisal tekmovanje za najboljši spis v počastitev praznika JLA. Nagrado si je prislužila dijakinja 3. razreda gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju, JOŽICA BEZJAK. Njen spis je bil prebran na svečani akademiji v počastitev Dneva JLA, ki je bila v ptujskem gledališču, 2L decembra; objavljamo ga v celoti: TITO - ARMADA - TO SMO MI Vprašajte velikega kmeta iz daljnjega vzhoda, kaj je Jugosla- vija, odgovoril bo, TITO. Vprašajte neukega človeka iz daljnjega severa, kaj je Jugoslavija, odgovoril bo, Jugoslavija je TITO. Mala je ta zemlja proti svetu, mala je, a veliko je njeno ime. Malo vedo ljudje o tej zemlji, vendar vedo, da jo vodi Tito, vedo, da že dolga leta stoji na čelu malega, a hrabrega, ponosnega, neuklon^ivega naroda. Njegova podoba visi vsepovsod. Strogo, a hkrati ljubeče in blago nas gledajo njegove oči, ko sedimo v šolskih klopeh. A te oči ne molčijo, govorijo nam . .. Da, bilo je nekoč, v krvavi Jemnici, in vendar, prišel je čas, ko je himna boja prerasla in ukrotila orkan, da je premagala temino in prižgala svetlo baklo prihodnosti. Ko jyutihnil posled- nji rafal, je utihnila pesem smrtL Za obzorji je utonila krvava zarja, vstal je nov dan, prinašajoč na svojih krilih življenje, za katerega ano plačali krvav davek, verujoč, da je to poslednji davek, ki ga je človek odštel človeku ... In danes, miren je vaš sen v dolgih nočeh. Čuvajte, kar imate, cenite jo, cenite svobodo. Celih 40 let nas vse druži v eno, most bratstva gradi, vence prijateljstva plete ... Kot oče nas vodi in varuje, 40 let. Danes je osivelih las, poln modrosti in izkušenj .. . Ne moremo si zamišljati Jugoslavije brez Tita, Jugoslavija in Tito, to je dvoje, a je eno. Zrasel je s svojo deželo, zrasel je s svojim narodom. Brez trohice lažne skromnosti lahko ugoto- vimo, da je Jugoslavga dos^la zavidanja vreden razvoj. Iz zaostale vaške družbe se rojeva sodobna - industrijska skupnost s socialističnim samoupravjanjem, ki omogoča, da hodi človek pdcončno s pravico in dolžnostjo, da odloča o svoji usodi, o svoji prihodnosti, ne pa kot podanik države. Lahko rečem, da je Jugoslavija tvoja, dragi tovariš TITO, uživa v svetu Ugled in spoštovanje, ki presega veljavo in moč denarja in orožja vetesil. Marsikdaj lahko slišimo, da živimo danes v negotovem, v brezizhodnem času, ko človek ne ve zakaj in proti čemu se je vredno bojevati... Hlapec Jernej končno dobiva odgovore na svoja vprašanja. Morda še katerega ne raziune in z marsikaterim še ni povsem zadovoljen, a vendar se čuti, da se dogaja nekaj-velikega in pomemb- nega. Gradimo delavsko oblast, oblast nekdanjih Hlapcev Jernejev, katera prodira na vsa področja družbenega življenja ... Toda svet se noče um kiti, spet se zvija v svojih podivjanih krčih, znova se oglaša zamolkla pesem jekla, rojevajo se zle slutnje, loveč se s pošastnimi sencami, ki uničujejo ži\djerqe in srečo. Mi mladi ne sprejemamo revolucije kot mit, kot vero, temveč nam služi kot gonilna sila, ki buri našo ustvarjalnost in našo željo po novih uspehih. Misel nanjo nas oživlja ob najrazlič- nejših spominskih dneh, kakor je sedaj 22. december - obletnica rojstva prve proletarske brigade, ki je bila osnovana v majhnem bosanskem mestecu Rudu. Prav je, da ob tej pomembni obletnici razmislimo o tem, kaj nam pravzaprav pomeni To gotovo ni samo priložnost, da si pripnemo odlikovanje in se opajamo s samo zadovoljstvom, kajti, ko praznujemo velil:a dejanja naše zgodovine, iščemo novih spodbud za napredek ... In šel je čas, ki je še vedno v nas. Znova in znova se vračamo vanj, oživljajoč velike človeške tragedije, ki jih je rodilo nasilje 20 stoletja.. , In vstal je človek iz krvi rdeče, iz tiste vroče krvi, ki je pognojila domačo grudo, da je rodila najslajši sad - SVOBODO. Mi mladi pa pošiljamo svoje mlade pozdrave tebi, dragi tovariš TITO, heroj, večno živa legenda preteklosti in ARMADA tebi, ki si se rodila v najtemnejših dneh naše zgodovine, ki si zaorala v krvave brazde in postala armada svobo- de... Pošiljamo tudi svoje mlade želje, da bi pognale lotov cvet, ki bi obrodil semena miru, sreče in ljubezni! Predsednik koordinacqskega odbora OK SZDL Ptuj, Franc Lačen je Jožici Bezjak izročil knjižno nagrado za najboljši spis — knjigo o Titu. Foto: Kosi Priznanja predsednika remdilike V jubilejnem letu je predsednik Tito odlikoval tudi sedem delavcev Gradbenega podjetja Stavbar — temeljna organizacija gradbeništvo ,,Drava" Ptuj. Priznanja so dobili za 20 in več letno delo. Na svečani seji delavskega sveta temeljne orga- nizacije, ki je zasedal 21. decembra, je odlikovanja predsed- nika republike podelil Oton Polič, podpredsednik skupščine občine Ptuj. Medalje dela so dobili Stanko Zagoršek, Franc Šešerko, Jože Prosenjak in Viktor Krajnc; red de- la s srebrnim vencem pa so dobili Ožbah Vidovič, Jože Slatič in Her- man Gajzer. Svečane seje delavskega sveta so se udeležili tudi predstavniki GP Stavbar. Odlikovancem je sprego- voril Valentin Breznik, glavni direktor Stavbarja. MG Oton Polič izroča odlikovanje Hermanu Gajzerju Foto: Kosi Priznanja ob dnevu JLA Med nagrajenci ob dnevu JLA so tudi pripadniki enot teritorialne obrambe Ptuj. Medaljo za vojaške vrline sta dobila Ivan Vidovič in Ci- ril Mlakar, medaljo za vojaške za- sluge Milan Zmazek, medaljo dela Milan Slana in red za vojaške za- sluge s srebrnimi meči Drago Omu- lec. Z medaljo dela je bila odlikovana tudi Karolina Skrila- Žinko in Milan Masten z medaljo za vojaške zasluge; oba sta delavca oddelka za ljudsko obrambo SO Ptuj. Malo plaketo JLA je ob prilož- nosti praznovanja praznika armade dobila krajevna skupnost Hajdina za celovito in uspešno delo na področju podružbljanja obramb- nih priprav. MG 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 29. december 1977 — BP NovoletiT^^ voščilnica stmejšim občanom Na izteku starega leta so predstavniki skupnosti socialnega skrbstva Ptuj, Rdečega križa, krajevne skupnosti Ptuj, zveze borcev in mladinske organizacije obiskali veqe število starejših občanov z območja krajevne skupnosti Ptuj. Pozornosti ob novem letu so bili deležni tudi borci, invalidi in veqe število otrok. Obiskali so blizu 300 občanov. Novoletiu obiski občanov so že tradicionalni. Med obiski so jim izročili priložnostna darila ter jim zaželeli aečno in uspehov polno novo leto 1978. Občani so bili obiska zelo veseli; še posebej je bila obiska vesela najstarejša Ptujčanka Marija Hrže- njak, ki bo v letu 1978 dopolnila 100 let. Želimo ji, da bi jo praznovala zdrava, srečna in zadovoljna! MG V deleg9cqi, ki je obiskala in obdarila 100-letnico Marijo Hržei^ak so bili t^nica skupnosti socialnega skri)stva Anka Osterman, mladinka Eva Vrečko in predstavnik ZZB NOV Stane Fric. Posnetek: JOS POmOSNUCA MOLZEJO Jaka Potrošnik praktično kaže, kako ga fe kot takega, to je kot potrošnika, moč tudi pomolzti. .. DANES V SKUPŠČINI IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI Med sklepi skupščine SR Slove- nije, ki je zasedala 23. novembra letos, je med drugim tudi zapisano, da lahko sredstva, ki so združena nad dogovorjenimi zneski iz prispevnih stopenj za SIS s področja družbenih dejavnosti, izjemoma uporabimo za valoriza- cijo osebnih dohodkov v izobraže- vanju in kulturi — knjižnice, gledališča. Primerjalne analize, tako v republiki kot v občini, kažejo da osebni dohodki v osnovnem izobraževanju, delno v usmerje- nem izobraževanju in v kulturnih dejavnostih, v gledališčih in knjižnicah v letošnjem letu bistveno zaostajajo za osebnimi dohodki v gospodarstvu. Zato skupščina SR Slovenije priporoča, da se problem osebnih dohodkov v osnovnem šolstvu in omenjenih dejavnostih v kulturi uredi na ta način, da se uskladijo z osebnimi dohodki v republiki in občini v letu 1976. Tako sta ptujski izobraževalna in kulturna skupnost predložili na osnovi omenjenih ugotovitev, svoja zahtevka za valorizacijo osebnih dohodkov v omenjenih dveh dejavnostih ter predlagata postopek za valorizacijo dogo- vorjenih programov za leto 1977. Za valorizacijo OD v tem letu je potrebno povečati obseg dogovor- jene porabe za 5,673.000 dinarjev ali za 5,8 % in sicer iz obvezne rezerve skupnosti v znesku 2,016.000 in iz solidarnostnih sredstev v znesku 3,747.000 dinarjev. O tem bo tekla beseda na skupščini izobraževalne skupnosti Ptuj, ki se bo sestala danes ob 12. uri v prostorih narodnega doma v Ptuju, ko bodo delegati govorili o predlogu aneksa k SS o temeljih plana IS Ptuj in rebalansa finančnega načrta za leto 1977. V gradivu za današnjo skupščino IS Ptuj je tudi predlog dopolnitve SS o ustanovitvi skupnih služb SIS družbenih dejavnosti občine Ptuj, ki prinaša nekatere manjše popravke in spremembe v sedmih členih omenjenega sporazuma ter predlog sklepa o imenovanju vršilca dolžnosti sekretarja skupnih služb SIS. Koordinacijski odbor za kadrov- ska vprašanja pri OK SZDL in kadrovska komisija pri komiteju OK ZKS Ptuj, sta na seji 24. novembra letos razpravljala o predlogu za imenovanje sekretarja SIS družbenih dejavnosti občine Ptuj in v skladu s stališčem predsedstva OK SZDL Ptuj, predlagata skupščinam SIS, da za to funkcijo imenujejo Otona Poliča, podpredsednika skupščine občine Ptuj. Predsednik skupščine Izobraže- valne skupnosti Ptuj — Alojz Čuček, pa je dnevni red razširil še na sklepanje o najetju kredita pri izobraževabii skupnosti Slovenije v znesku 6,980.000 dinarjev za gradnjo osnovne šole Markovci in imenovanje pooblaščenih podpisnikov ter o začasnem financiranju IS v prvih štirih mese- cih prihodnjega leta. mS SKUPNE SLUŽBE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI Start z novim letom Prejšnji teden se je sestal iniciativni odbor za ustanovitev skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Ptuj. Razprava je tekla o besedilu predloga sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnih služb, predlog pa je pripravila posebna delovna skupina, ki jo je imenoval iniciativni odbor. O tako skupno oblikovanih predlogih bodo razpravljale skupščine vseh SIS, ki so sklicane še v letošnjem letu; za tiste interes- ne skupnosti, ki ne bodo imele sej skupščin v letošnjem letu pa bodo o sporazumu razpravljali in sklepali izvršni odbori. Na seji iniciativnega odbora so sklenili, da morajo skupne službe začeti z delom s 1. januarjem 1978. Glede na to, da spremembe in dopolnitve bistveno ne vplivajo na predlog sporazuma, je iniciativni odbor me.nil, da lahko s tem odločijo tudi izvršni odbori, če se skupščina ne sčstane v tem času, prav tako bodo sklepali o imenovanju vršilca dolžnosti skupnih služb. Iniciativni odbor je bil mnenja, da bo s sprejemom predloga o soglasju v. d. vodje skupnih služb in s sprejetjem samoupravnega sporazuma o združevanju dela in delavcev v delovno skupnost reše- no glavno vprašanje oblikovanja skupnih služb SIS za področje družbenih dejavnosti. Vse druge samoupravne akte, ki jih predvideva zakon o združenem delu pa morajo pripraviti in sprejeti do 30. junija 1978. Čim bodo posamezne samoupravne interesne skupnosti dale soglasje k predlogu iniciativnega odbora za imenovanje vršilca dolžnosti vodja skupnih služb, bo funkcija iniciativnega odbora prenehala kot je bilo tudi dogovorjeno. Ti si pa nek novi SIS, žal boš moral počakati, če bo drugim kaj ostalo... Tudi v kulturi potrebna dodatna sredstva v prostorih narodnega doma v Ptuju so se danes dopoldan ob 8. uri zbrali tudi delegati za skupščino Kulturne skupnosti, ki bodo v svo- jem dokaj obširnem dnevnem redu, pripravljenih je kar 15 točk, obrav- navali vrsto aktualnih vprašanj s področja dejavnosti kulturne skup- nosti. Iz poročila o delu in finančni rea- lizaciji načrta kulturne skupnosti v devetih mesecih letošnjega leta je razvidno, da so se morali odpovedati nekaterim akcijam ali pa zmanjšati njihov obseg. Le tako je bilo možno ostati v okvirih dovo- ljene porabe na področju kulture. Zanimiv pa je tudi podatek, da še koncem meseca septembra ni bilo jasno, kolika je dovoljena poraba v občini na področju kulture in koli- ko sredstev iz solidarnosti in vzajemnosti bomo dobili iz republi- ke. Prisotnost delegatov na sejah skupščine kulturne skupnosti Ptuj, je bila doslej v zboru uporabnikov v poprečju 58,5 v zboru izvajal- cev pa 81,7 o/o. V predlogu aneksa k SS o teme- ljih plana KS občine Ptuj in kultur- ne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 za leto 1977 je med drugim zapisano, da bi dogovorjeni obseg sredstev za kulturo, ki se ste- kajo iz prispevne stopnje, povečali za 661.000 dinarjev in bi bil tako dogovorjeni obseg sredstev za pro- gram kulturne skupnosti 13,719.000 dinarjev, kar predstav- lja zmanjšan program v primerjavi z letom 1976 za 15 °/o in s tem zmanjšan priliv solidarnostnih sredstev iz republike za 207.920 di- narjev. Tudi osebni dohodki delav- cev v kulturi zaostajajo za OD de- lavcev zaposlenih v gospodarstvu od 13—29 "lo, v primerjavi z negos- podarstvom pa od 3—8 "Jo v občini. Tako predlagajo v ta namen pove- čanje za 441.000 dinarjev ali za 31 el sredstev bo zagotovila krajevna skupnost, ve^i del krajani na tem območju, ki bodo veliko prispevali tudi s prosto vod- nim delom. Drugi transformator bo predvidoma v Goričaku proti Drenovcu. Nqveč težav pa jim trenutno -povzroča j)itna voda. Za osvetlitev n^ zapišemo, da je pared leti igradil vodovod Kmetgski kombi- nat Ptiq za svoje potrebe. uporabjpajo pa ga tudi krajani. Z izgradrijo hidrocentrale vForminu se DO mvo podtalnice zmžal in bo vode boiy mab. Zato je investitor HE SDII Dravdce elektrarne dolžan zagotoviti pitno vodo. Dela na izgradnji dodatne® vodovoda je prevzel VARKUM iž Varaždina, vendar so se stvari zapletle. V poletnih mesecih so dcbio položili cevi za glavni del dodatnem vodovoda nato pa so dela ustavih. Kljub prizadevanjem krajevne dcupnosti in obljubam na skup- nem sestanku investitoija, izvajal- ca del in krajanov, se stvari niso pemakrule. Krajani pravdo, da jih nekdo zav£qa in bodo zaprosili za pomoč Skupščino občine Ptuj, kigti vodo nujno potrebujejo, saj so v poletnih mesecih pomanjka- nje vcKie že občutih. Ko smo govorili o seznanjanju krajanov z delom v krajevni skupnosti in občini, so mi povedali, da so delegati povezani s krajani saj so izbrani iz vseh vasi in zaselkov in tako prenašajo informacge. Pot pa je tudi obratna, da delegati prenaš^o že:ye, predloge in potrebe kraja- nov. Zbor delegatov pa se trenutno pr iprav|a na referen- dum in so ob tem že pripraviU zbor kr^anov, kjer so jih seznanih s problematiko in bodočim razvojem krajevne skupnosti seve- da v okviru možnosti. Krajani vsestransko podpirajo prizadeva- i^a za hitrejši razvoj. Priprave na vohtve v prihodrgem letu potekajo v krajevni skupnosti skozi vse leto. Bo^ intenzivno so ; pričeU z delom v avgustu. Možne \ kandidate so že evidentirali, j Krajevna konferenca SZDL je na j skupnih sestankih s predstavnici j CBtahh družbenopoUtičruh organi- ^ zac5 in društev evidentirala 96 i krajanov. Med njimi je 85 moških ' in le 11 žena. Majhen odstotek žena, le nekaj več kot 12 cdstotkov, pojasnjuje z raztrese- no stj o vasi, časom in pripravečno- stjo žena, da sodelujejo pri delu v krajevni skupnosti in družbeno- poUtičnem živ^emu. Mladih do 27 let so evidentirau 15, iz n^bo| aktivnega dela krajanov (med 27. in 50. letom starosti) 60 in 21 starejših ktž^anov. Ker so v krajevni dcupnosti v veliki večini kmetje in delavci, so evidentirali 28 kmetovalcev, 56 delavcev, 8 ipokojencev in 4 obrtnike. Pri izbiri kandidatov so upoštevali djsedanje delo, priprav^enost za delo v bodoče ter enakomerno porazdelitev kandidatov po celot- nem obmoqu krajevne skupnosti in celotnem področju dela tako v krajevni skupnosti, občini, druž- | benopolitičnih organizacgah in društvih. S tem želgo delo enakomerno porazdeliti, da bi v aktivno delo vk| učili čimveč krajanov. Tako so nam o delu, težavah in načrtih za prihodrge leto pripo- vedovali v Zavrču. L kotar Cesta Zavrč—Drenovec kliče po modernizaciji Foto: 1. kotar ,yZnak" ob kilometrskem kamnu najbrž opozarja, da cesta vodi med vinograde in zidanice Foto:l. kotar Slovenska Bistrica Dedek Mraz v vseh krajevnih skupnostih in šolah Najmlajši prebivalci občine Slovenska Bistrica bodo imeli letos priložnost srečati se z Dedkom mrazom v dneh od 26. do 30. decembra, ko bo le-ta s svojim spremstvom obiskoval krajevne skupnosti in osnovne šole. Ob tej priložnosti bodo v vseh sredinah pripravili krajše kulturne programe na katere bodo povabili učence osnovnih šol in tudi predšolske otroke. Občinska zveza prijateljev mladine Slovenska Bistrica je v sodelovariju z nekaterimi delovnimi kolektivi in organizac^ami v občini pripravila v dnevih praznovanja tudi bogate kulturne proo-ame, ki jih bodo izvedli v skupno 14 osnovnih šolah ali prostorih KS. Med njimi so že 21. deoerabia pričeli s predstavami lutkovnega odia, ki bo prikazal kitkovni igrici Zajckova hišica in Užaljeni medvedek. V kmodvorani Slovenska Bistrica, Oplotnica, Makok in na Pragerskem pa za najmlajše predvajajo domači film Sreča na vrvici in pozneje še risane filme. Občinska zveza prijateljev mladine Slovenska Bistrica kot nosilec letošrijih novoletnih prireditev za najmlajše, seje pri aganiziranju tudi tokrat srečevala s težavami pomanjkanja potrebnih finančnih sredstev, s katerimi bi lahko v celoti uresničih začrtani novoletni program praznovanj. Prav v letošnjem letu bo novoletni program v osnovi enak v vseh KS in šolah bistriške občine. To pa je pomemben korak v smeri uresničevanja prizadevanj odpravljanja razlik v obdarovanju in nudenju kultiffnih dobnn za najmlajše občane ne glede na kraj bivaiija. Viktor Horvat Bukovci Koline in redukcija elektrike Kdo izmed nas se ne bi veselil domačega praznika, ki mu pravi- mo koline. To je zares dan, ko mesar lahko ugotovi kako pridna in skrbna je bila gospodinja skozi leto in kaj mu je pripravila za ta dan, ko je pravzaprav osrednja osebnost dneva le on — mesar! Domače koline so pred kratkim imeli tudi pri CreSnikovih v Bukovcih. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi prav ta dan bi- le združene koline z redukcijo električnega toka, ki jih je neusmiljeno pestila. Oh kako lep je bil spomin na tiste čase briečih petrolejk, saj je zmanjkalo toka prav v času, ko bi ga tudi na koli- nah najbolj potrebovali. Da bi celotna zadeva bila še bolj zanimiva naj povemo, da so gasilci (ah kdo že) čistili mreže na kanalu in prav, ko je bilo spet dovolj vo- de, je nenadoma spet zmanjkalo toka. Seveda nič posebnega ni, če so klobase bile preveč poprane, upajmo, da ne bodo ostale. Zanimivo je tudi to, da je v tem poklicu bilo združeno prijetno s koristnim ali pa obratno, saj je bil med mesarji tudi dobro znan če- belar, ki smo ga svoj čas že predstaviH v našem Tedniku. Pa naj še kdo reče, da čebelar ne more biti tudi dober mesar. Pričujoč posnetek pa bralca lahko prepriča, da je temu zares tako. Ko so bile koline opravljene in miza krepko obložena, je bil tudi spomin na dobro staro petrolejko in svečo kaj hitro pozabljen. Upaj- mo, da bo prihodnje leto pri CreSnikovih v Bukovcih (pa tudi pri drugih) le nekoliko več sreče z električnim tokom. France Meško Kmalu bo polna skleda spredaj in zadaj zašpilanih kašnic... Posnetek: K. Zoreč Prelepa domača pesem V 48. številki Tednika smo med drugim tudi poročali o izredno uspeli prireditvi ostarelim obča- nom v KS Kidričevo. Ne bi ponav- ljali tistega, kar smo že zapisali, toda omeniti moramo točko, ki je v programu ostarelim občanom bila predstavljena. Prav zbor šestih kmečkih ženic iz vasi Apače je s svojimi domačimi pesmimi, ki so jih zapele, tako navdušil starejše pa tudi mlajše v dvorani, da ni bil zaman krepak aplavz ob koncu vsake pesmi, še posebno pa ob koncu. S svojo pristnostjo in domačnostjo so vnesle v že dobro pripravljen kulturni program re- snično nekaj, kar si je bilo vredno ogledati ter prisluhniti in ne zaman tudi krepko zaploskati. Poleg najmlajših iz otroškega vrtca, ki so prav tako navdušili dedke in babice, je prav nastop še- stih domačih ženic iz Apač zaslužil vso priznanje, zato jim iskreno čestitamo in jim zaželimo še več takih in podobnih nastopov. Ne bi bilo prav, če ne bi omenili tudi izredno dobro razpoložene Matilde Mojzer iz Apač (če nisem zapisal pravega imena naj mi oprosti) in njenemu možu Marti- nu, ki sta v eni izmed točk skupaj še z nekaterimi iz Apač dvignila na noge vse prisotne z lahko rečemo humoristično obarvano točko, ki je ostala prav vsem v izrednem spominu. Za konec samo še to, da dokler bomo imeli take ekipe, kot je bila prisotna na proslavi ob sprejemu ostarelih občanov v KS Kidričevo, ne bomo trepetali v bojazni, kako izvesti določene programe ob takih in podobnih prireditvah v KS Ki- dričevo pa morda tudi celo kje drugje v občini Ptuj. Se enkrat vsem iskrene čestitke za tak program! France Meško Pevke Iz Apač so navduSile ostarele občane. Posnetek: K. Zoreč TEMEUNI OELEGAT r r r Urrj r-f^ % Zodnjič v toten leti van ielin vse nq/bojSe. Vsi deUf/o Inventure p« sen te tudi jaz sklena, da mo črno na belo zapisa eno domočo kmečko družinsko kroniko no poveda kaj vse sen v toten leti doiiveja: V leto 1977 sen stopa z iupo v kolenih no z negativno družinsko bilanco. Mica mi je rekla: Ne sikiraj se Lujz. slab začetek, dober kunec. Prišli so pomlad, sneg no pozeba. Zmrznola sta gorica no sodno drevje. Edino kmečkega penzijuna mi neje mraz posmoda. Majnika se nan je družina povečala. Krava ,,sivka" je lepega bikiča skotnola, ki smo ga zfl asfalt no vodovod kontrahirali. Prišla je košja sena. Z mojo kosilnico BČS (butln čupaj seno) sma vse bregače premarSirala no si tudi pri sosidih še kaj zaslužla. Pšenica je lepo obrodila. Kruha mo meli zadosti do druge Žetve. Tudi krompir, koruza no druge montre so se lepo skozale, samo v kleti je suša. To je hujdo saj Prleki no Haložani še v šoljih vode nemamo radi, ne ke bi jo jo še piti mogli. Permoj duši eni še po bregačah vode ne maj o. Pul vure je treba iti v grabo, da prideš do prvega jorka. Ja, vmes je še poletje blo. Hčer, ki v dojčlandi za markami rinta naji je z Mico na morje povobla. Solena voda, solene cene. Jezda sen dalmatinsko limuzino, ki ji po domočen osel provimo. Kaj čete: Magarec na magarcu, samo spodji je štiri noge no vejkše vuhe meja... Prišla je jesen z začetkon šolskega leta. Živinoreja se je tudi v mesta preselila. V mestah no na deželi smo začeli viši rediti, ki so se tak razpasle, ke bi jih lehko v kooperacijske pogodbe vklučli. Vuške smo poklali no v mesnicah še večkrot brez svinjskega mesa ostali. Celo leto sen tudi delegatske dolžnosti oprovla. Bija sen na 999 sestan- kih, sejah, dogovorih, razgovorih no drugih oblikah oprovlaja zaupane mi pravice no dolžnosti. Dosti smo sejali pa tudi precik smo pože- li. Vec krajevnih akcij smo na zeleno vejo spravil no marsikaj korisnega naredil. Blato smo doj zaasfaltirali, vodo na Suhi breg napelali, referen- dum za samoprispevek organizirali no še taužnt drugih problemov rešil. Če mo še živi no zdravi, mo drugo leto še boj v roke špuknoli. Dosti sreče van želi vaš LUJZ. »Trgatev" v decembru Ob današnjem hitrem tempu življenja se zgodi, da človek na marsikaj pozabi. Taka pozabljivost lahko prizadene tudi tvoj žep, zlasti, če kje pozabiš plašč, dežnik, klobuk . . . Manj hudo je, če pozabiš na delovnem mestu kako stvar opraviti, ker jo je pač opravil potem kdo drugi ali pa te je delo počakalo. Kot kaže posnetek je eden od nadebudnih ,,brajdarjev" pozabil celo na trgatev. To delo pa sedaj opravljajo namesto njega vrabci in drugi ptički, ki prezimujejo pri nas. Kot lahko mimoidoči sklepajo jim kvinton kar tekne, ustrašili pa so se kamere ... , Besedilo in slika:! n vlains^lr V Apačah na Dravskem polja, 20. decembra 1977, sneg In grozdje m brajdi . . . — 29. december 1977 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 OBVESTILO Ljudska in študijska knjižnica v Ptuju obvešča obiskovalce, da bosta ljudski in mladinski od- delek knjižnice v Krempljevi ulici 2 odprta od 1. januarja 1978 vsako soboto, in sicer ljudski oddelek od 8. do 10., mladinski pa od 10. do 12. ure. „ Vesel sem, da sem spet prišelvPtuj" Na svečani akadem|[i ob 22. decembru sta nastopila znana slovenska umetnika Ladko Koro- šec in Silvester Mihelčič. To piložnost smo izkoristili za kratek prijeten razgovor, ki je potekal tako: Tovariš Korošec, kako dolgo že nastopata dcupaj z Mihelčičem? »Sodelujeva že štiri leta, dcupaj pa intenzivno nastopava eno leto." Kakšen pa je vajin repertoar, tovariš Mihelčič? »Odločila sva se, da bova imela program sestav^ en iz treh delov. V prvem predstaviva revolucionarne pesmi in partizanske pesmi, v drugem pesmi iz naše bogate zakladnke ljudskih pesmi, v tretjem pa seveda operne arije, v katerih je moj sodelavec Ladko zablestel in sodeloval po vseh svetovnih odrih." Tovariš Korošec, zadnjič ste nastopili v Ptuju pred dvema letoma ob zakJ^učku Kulturnih srečanj, nocoj imamo spet priložnost poslušati vaše petje, kdiq nas boste spet obiskali? »Vesel sem, da sem spet pnšel v Ptuj in prav posebno se, da nastopam skupal z direktorjem profesorjem Silvestrom Mihel- čičem, ki ga zelo cenim in mislim, da je prav, da ga tudi Št^erci, katerih velik prijatelj sem, mi lahko verjamete, ker moj oče je bil Št^erec, da ga spozn^o in da ga bodo imeli vsi v lepem in dobrem spominu. Kar se pa tiče mojih gostovanj bom prišel, če me bodo pač povabili." K^ načrtigete za v prihodnje, morda oba dcupai? ,Ja, lahko prideva dcupaj, lahko pridemo z naštudiranim Koncer- tom kjer nas je več. Sodeluje tudi sopranistka Soiija Hočevarjeva, Rqko Koritnik in midva. Imamo poseben program s katerim nastopamo po naši deželi, po hribih in dolinah, z velikim veselem." Tovariš Mihelčič, skupaj sta nastopila dvaintridesetkrat, morda se spominjate kakaiega dogodka, ki vama je pcvziočil preglavice ob nastopu? »Veste, to.ariš Ladko je pa tak raček glede U\ i, da njega spraviti v zadrego zelo težko. Ugotavljam p.., da je Ladko strašno pozabljiv človek. Namreč, na enem koncertu sc jc zgodilo, da je kar štiri stvari naenkrat pozabil; sukr^o, denarnico, baretko in note." Nastopila pa sta kljub temu, tovariš Korošec? »Potem sem dobil suknjo, šla sva domov po drugo, note sva tudi dobila, pel sem pa kar v redu." Tovariš Korošec, kakšni so vaši načrti v naslednjem obdobju? „Za naslednje obdobje se pripravljamo na gostovanje v mozemstvu. Sam bom šel tudi v Dublin na Irsko. Vesel sem, kot sem že rekel, da sem prišel v Ptiq, vsem bralcem Tednika pa ve^a prisrčen pozdrav. Tovariš Mihelčič, lahko še vas vprašam za nada^nje načrte? ,Ja, načrtov je veliko. Moram pa povedati, da prav letos praznujem deseto obletnico delo- vanja in ko sem ob prilflci sešteval svo^e minule nastope, jih je biJo v teh desetih letih čez osemsto. To je veUka pot, največ sem nastopal za mladino po šolah v Slovenci, še prej z igralcem ljubljanske drame Borisom Kraljem, zdaj sem pa neverjetno srečen, da me je pod svojo perut vzel tako velik in slaven pevec kot je Ladko Korošec, ob katerem se bom lahko samo veliko naučil in pridobil tako v glasbi kot v nastopu. Skratka, tu je načrt. In jaz želim našemu prijate|u, glasbeniku Ladku Korošcu čim daljše živ]yerge, k^ti ob njem se bodo gradili tudi naši načrti." Prav hitro je potekel čas, ki smo ^ imeU na vo^o za kratek razgovor. Povem naj le to, daje bilo prtietno pogovarjati se z dvema tako velikima umetnikoma, ki s svojimi nastopi povsod kjer se pojavita, vzbujata v sarcih Ijubite- 5ev dobre glasbe in lepega petja tiho, a veliko zadovoljstvo. Obema hvala za lep večer, ki smo ga preživeU v starem ptujskem teatru in na svidenje v Ptuju - kmalu! NEVENKA DOBUEKAR Ladko Korošec in Silvester Mihelčič na svečani akademgi v ptigskem gledališču. Foto: Kosi Likovniki iz Rogoznice za praznik JLA z otvoritvijo razstave del članov likovne sdLcije prosvetnega društva Alojz Arnuš iz Rogoznice, razstavo si lahko ogledate v delavskem domu Franca Kram- bergerja v Ptuju, so se tudi ptujski sindikati vk^učili v program letošnjih praznovanj dneva JLA. Mladi likovniki - amaterji iz Rogoznice so v slabem letu organiziranega dela dosegU uspehe predvsem na razstavnem po- dročju, saj so se nekajkrat Eedstavili v združenem delu in v ajevnih skupnostih, v domu Franca Krambergerja pa tokrat razstavljajo Franc SIMONiC, Maks MENONI, Janko MARINiC, Leonida ŠEGULA, Brigita Va GRINEC in Branko ZUPANiC. S to razstavo komisija za kulturo in medrepubliško sodelo- vanje pri OS ZSS Ptuj zaključuje svoj delovni program za leto 1977. V tem letu je to tretja likovna razstava, ki jo je komisija organizirala v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju. Prvi je razstavljal Bogomir JURTELA iz Cirkovc, nato pa Julij OŠLOVNIK iz TGA Kidričevo in sedaj mladi likovniki iz Rogoz- nice. Tudi v prihodnjem letu bo v teh prostorih pripravljenih več likov- nih manifestacij v želji, da naše delovne Kudi in občane sezna- i^amo z likovnimi dosežki naših amatajev. S prirejanjem razstav pa bi radi še bolj vzpodbudili k ustvarjanju vse, ki imajo smisel za likovno ustvarjanje, vendar pa niso imeU priložnosti predstaviti svo- jega dela, je med drugim dejal na otvoritvi - Feliks Bagar, predsed- nik komisije za kulturo in medrepubliško sodelovanje pri OS ZSS Ptuj. mš Utrinek z otvoritvene slovesnosti v domu Franca Krambergeija. Foto: KOSI VIDA ROJIC SLOVENSKE GORICE I (28, nadaljevanje) \ ■\ NEMSKA POSEST V SLOVENSKIH GORICAH Leta 1938 so imeli Nemci skoraj polovico vinogradov v okoUcii Maribora, Ormoža, Gornje Radgone in Gornjega Cmureka v svojih rokah, v Mariboru pa 41 odstotkov stanovargskih hiš in poslovnih zgradb, v Ptuju pa skoraj 60 odstotkov. Nemci so imeli med obema vojnama močne gospodarske položaje v : industriji, obrti, trgovini in gostinstvu po Slovenskih gorican, riajveč seveda v obrobnih tržiščih: v Mariboru, Ptuju, Ormožu, SredišŽu in i Gonrii Radgoni j Pri LENARTU je imel Nemec Hasn Pirich usnjarski obrat. Heinrichi Samez je bil posestnik (avstrijski državljan), Julgana Aubel je bila: premožna gostilničaika, dr, Heniz Solagg premožen nemški zdravnik,; poročen s slovensko učiteljico, ki je prešla na nemško stran. i V C-ORNJI RADGONI je bila v nemških rokah tovarna šampanjca, i Njen lastnflc je bil Lothar Bouwier. Tudi lastnica zdravilišča' Slatina-Radenci, Wilma Sarič se je izdajala za Nemko. Clothar Bouvvier je j imel 49 ha vinogradov in veletrgovino z vinom, Jochan Kaufmann je bUi nemški gostilničar, Alojz in Franc Fiedler pa veletrgovca, j V APACAH je bil nemški vodja zdravnik dr. Rudolf Hoetzl, lastnik i Velikega mlinskega obrata. Med najpremožnejšimi Nemčije bil še Julius ; Meinl, veleposestnik in veletrgovec v Črncih. Zaradi svojih gospodarskih | prednosti sta oba pritetgnila v svd krog precej svojih delavcev in \ uslužbencev, ki so se navdušili za nemštvo Na območju LJUTOMERA so imeU Nemci vinograde, velike od tri^ do trideset hektarov, pomurski kmetje pa le do dva hektara. Precej zem^e sta imela tod samostana Admont iz Avstrije in Nemški viteški red^ s sedežem blizu Gradca. Na območju sedanje radgonske občine je bilo 32 odstotkov; najbo^še zemlje in vinogradov v nemških rokah, na Apaškem polju, kjer i je bila večina Nemcev pa kar 80 odstotkov obdelovalne zemlje in gozdov. ; Tudi radgonsko graščino so imeli Nemci, Last graščine je bUa večja ; Sjekama v Borecih. Lastnik opekarne v Lukavcih je bil Nemec Osvvald i oenigmann. Delala pa je že od leta 1894 in zaposlovala med obema j Vojnama okrog 25 ljudi Med Nemci in nemškutagi je bil v Ormožu vodilen dr. Heribert ] Brodar, vinski trgovec. Med Nemce so se šteli tudi Jožef Dokša, tovarnar ! mila, Jahnova, trgovka z usnjem, Ubo Krauzhammer, posestnik, Oton i Kralj, tovarnar usnja, Rudolf Lahner, trgovec, zdravnik dr. Oton Majerič, i Maks Petovar, mlinar in posestnik, IvanHemšnik, vodja elektrarne, Alojz Sallegg, posestnik in medičar, Karel Verhovščak, posestnik in še nekateri premožni ljudje. V SREDIŠČU so bili ru nemški strani dr, Heiss, zdravnik, Emil Scharr, trgovec, Ivan Mekg, trgovec, Franc Verbančič, kmet iz Obreza in pod njihovim vplivom še nekateri. Tudi gospodarski položaj ptujskih NEMCEV IN NEMŠKUTARJEV je bil kaj trden. Bili so predvsem posestniki, trgovci industrijalci in obrtniki Ornigg je bil veleposestnik in veletrgovec z vinom, Kraker je bil grosist tekstiln^a blaga, Pirich je imel tovarno usnja, Hutter - tovarno alkoholnih pgaz, Celotti - opekarno, Jožefiru Reinchardt - izvozno podjetje s perutnino, Kubrichotova je bila solastnica tovarne Vunateks in tovame strojil v Majšperku. Tovarna čevljev Petovia v Ptuju je bila podružnica avstrijdce tovarne Humanik. Našteli bi lahko še veliko imen nemških podjetnikov, posestnikov, trgovcev in obrtnikov. Posestniki so imeU največ zem^e v Halozah in po Slovenskih goricah. (Viri: Ivan Kreft: Pregled v mračno preteklost Apaške kotline, Ob murski tednik 8. januarja 1954; Franjo Baš: Slovenski Nemci 1918-1941, Maribor 1954, Muzej NO;Franc Strgar: Gornja Radgona in ; dcolica v NOB, Muzej NO Maribor; dr, Alojz Trstenjak: Kronika Ormoža, Novak: Prlekga v NOB, V, Rojic: Ptuj v boju . ..) HITLERIZEM Po končani prvi svetovni vojni se je v jugoslovanski državi nemštvo v Slovenskih goricah zaprlo vase, a je po zmagi liitlerizma v Nemčiji spet oživelo in pričelo izpolnjevati svoj izdajalski načrt, pripraviti tla za neinško invazijo v Jugoslaviji Kulturbund se je leta 1933 prelevil v politično silo nacizma v Jugoslavgi, Najmočnejši postojanki KB na obrobju Slovenskih goric sta bili Maribor in Ptuj, in hlaati najmočnejši v Sloveniji Od tu je prodirala nacistična propaganda tudi med prebivalce Slovenskih goric. Močik) oporišče nacizma je bila Apaška dolLia z nemškim življem. Po vdoru nacistov v kanclersko palačo na Dunaju 25. 7. 1934, so nacisti v Radgoni Obrajni in Cmureku vdrli z orožjem v urade, da bi prevzeli oblast V Cmureku so jih kmalu razgnali. Pri Radgoni so se nacisti zatekli v Jugoslavijo čez radgonski most v skupinah po deset do petnajst, ko je bil nacistični puč strt. Nekaj jih je ostalo v Slovenskih goricah, večina pa je pozneje odšla v Varaždin in od tam v Nemčijo (Novak: Prlekija v NOB). Že na prvem silvestrovanju po Hitlerjevem prevzemu oblasti v Nemčiji so radgonski hitlerjevci navdušeno pozdrav^ali oo hitlajevsko: Sieg Heil, HeU Hitler! (Zora Kovačec: Radgona v N(5b, arhiv NOB, Muzej NO Maribor). Po zmagi nacizma v Nemčgi je hitlerizem kmalu osvojil nemško manjšino v Mariboru, Društvo nemških visokošolcev v Mariboru je bilo leta 1936 že popohioma nacistično, kakor tudi nemški športni klub Rapid z okrog 300 člani, Mannergesangsverein z okrog 50 člani, društvo Schlaraffia Marpurgghia in druga. Skupino nemških mladincev so poslali v Nemčijo v šolo za hitlerjevske agente. Mariborski Nemci so ustanovili cJaog leta 1936 namdalne oddelke, ki so se urih v ravnanju z orožjem. V ta namen so se zadrževali v koči na Roglji, kjer so se zbraU tudi na posvet zastopniki nemške mladine iz vse Jugoslavije. Mariborski nemšJci napadalni oddelki (SA) so šteli okrog 100 članov. Mariborski hitlerjevski dgaki šo ustanavljali po šolah svoje tajne krožke. Eden izmed vodite^ev mariborske hitlerjevske mladine je bil R. Lotz, zastopnik nemškega podjetja NSU. Na ljutomerskem območju je bilo več navdušenih hitlerjevcev. Hans Hemdl je bil vodja Kulturbunda v Ljutomeru. Imel je hotel in mesarijo. Med okupacijo je županoval. Hitlerjevci so bili še Ignac Sinigoj s sinom Igorjem, lastnik usnjame - Julius Strasser, gostilni&; dr. Hans Haring, zdravnik; Frido Schmidt, veterinar, Franc Wirth, veletrgovec s steklom; ing. Roman Nemec, med okupacno okrajni ^avar (Kreisfuehrer), dr. A4am Moor in lekarnar Franc PoKanec. (Vir: Novak: Prlekija v NOB). Nemška mladina se je priprav^ala na vojno z dolgimi marši, saj so hodili po petnajst kilometrov daleč. Mariborska hitlerjevska mladina seje sestajala z avstrgsko hitlerjevsko mladino po vinotočih v Slovenskih goricah bUzu Maribora. BROŠURA „HITLERJEVCI V SLOVENIJI" Leta 1937 so izdali komunisti brošuro HITIERJEVCI V SLOVENIJI, s katero so hoteli slovensko javnost opozoriti na veliko nevarnost nacizma za našo svobodo in narodni obstoj. Iz brošure zvemo o hitlerjevskih agentih v Ptuju, ki so jim v oporo nemška društva Gesangsveiein, Sportklub Pettau, Evangelische Filialgemeinde in druga. Njihove prireditve so hitlerjevskega značaja. Na miklavževem večeru leta 1936 je govornik Kulturbunda dejal, da bo neizmerno veselje ptujskih Nemcev, ko bodo Hitlerju poklonili Ptuj, kije in bo nemški V brošuri boremo, da je nemško pevsko društvo plačalo vožnjo nemškim pevcem na festival nemške pesmi v Breslau leta 1936, kije bil tudi poUtični hitlearjevski zbor, V Nemčijo hodijo fantje in dekleta v razne gospodarske in gospodinjske šole, ki so šole za hitlerjevske agente. Nekateri so vpisani tudi na nemadh visokih šolah. Špcrtm klub v Ptuju vzgaja mladino po vojaško. Otroke pridobivajo že v vrtcu, jih uce hitlCTJevskih pesmi in pozdravljanja. V evengelski cerkvi v Ptuju so obesili zvon z vlitim kljukastim križem, ki pa so ga morali zaradi javnega mnenja preUti Po nemških gostilnah se sliši pesem Die Fahne hoch . . Hitlerjevci poveličujejo nemške razmere in pri tem grajajo jugoslovanske ter poudarjajo, da manjka v Jugoslaviji trdne Hitlerjeve rdce. V vinogradih po Slovenskih goricah, ki so v nemških rokah, pridobivajo domačine za hitlerizem. Leta 1936 je odšlo v Nemčijo 200 poljskih delavcev, med njimi nekaj hitlerjevcev, ki pišejo domov same slavospeve o Nemčiji in Hitlerju, Ptujski Nemec Plazzotta je ob neki priliki vpil, da so Slovenci v Ptuju sami prišleki in manjšina v mestu. Še m še bi lahko napisali o delovanju hitlerjevcev do leta 1937 iz omenjene brošure, a prostor nam ne dovoljuje. Omeniti pa moramo še, da so ptujski hitlerjevci ustanovili napadalni oddelek - Sturmabteilung, ki je sodeloval pri prese^evanju besarabskih Nemcev leta 1938 o tem so ohranjene fotografije v ptujskem muzgu, V ptujskem muzeju je ohranjeno tudi nemško poročilo, kako sta dva hitlerjevca, Emest mx\ in dijakinja Hikla Hutter, obesila na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1938 osem metrov dolgo hitlerjevsko zastavo na mestni stolp v Ptuju. Nadaljevanje prihodnjič Delavska univerza Ptuj, Osojnikova 1 Poslovnim sodelavcem in prijateljem^ delovnim ljudem in občanom želimo srečno in uspešno Novo leto 1978! Samoupravne interesne skupnosti občine Ptuj - KULTURNA SKUPNOST - SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA - IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST - TELESNO KULTURNA SKUPNOST - SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA - SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Delovnim ljudem in občanom želijo mnogo uspehov pri delu in SREČNO NOVO LETO! 10 - naSi dopisniki 29. december 1977 — TEDNIK Zg. Ložnica Banane iz domačega loga v kraju Korp|e pii Zg. Ložnici v občini Slovenska Bistrica, živi krajan, danes že upokojeni Venčeslav Jereb, ki se uvršča med najuspešnejše gojitelje kaktusov na Štajerskem pa tudi v slovenskem merilu je predvsem po izbranosti vrst kaktusov med najuspešnej- šimi. Trenutno ima v svojem rastlinjaku prek 600 vrst bodiča- stih lepotcev, ki jim ostaja zvest že E časa, ko je še obiskoval osnovno šolo. Polnih 50 let se z vzgojo kaktusov ukva^a načrtno. Pri svojem delu je natančen in predvsem vztrajen, saj je potrebno zato, da bi vzgojil samo nekaj centimetrov velik kaktus velikc^at potrpežljivo n^ovati posamezne tudi po več let. Pri tem ima mnogo srečnih in tudi ŽEilostnih trenutkov. Da bi svojo zbirko popestril s še kakšnim posebnim »pridelkom" iz rodu kaktusov, se odpravi večkrat tudi v oddaljenejše kraje Jugoslavije, pa tudi v Itahjo ali Avstrijo. K^ub temu, da se včasih s takšnih potovanj vrača le z enim ali dvema novima kaktusoma, je prepričan, da se mu je pot izplačala. Ljubezen do teh tropskih lastun tako ne pozna meja tudi za ceno visokih stroškov. Pred petnajstimi leti pa je v svojo zbirico vključil tudi prvo drevo banane. Od takrat do danes je imel že več dreves te vrste, vendar nobena od njih ni doživela trenutka, da bi se na njej pokazali znaki plodu. Najprej z nezaupanjem, danes pa ze povsem samozavestno ugotavlja, da je v vzgajanju južnih sadežev dosegel za naše slovenske razmere nenavaden uspeh. V njegovem rastlinjaku sedaj rastejo prve banane. Skupno je na drevesu že prek 30 sadežev, seveda še majhnih, komaj nekaj centimetrov merijo. Nenavadnost, da rastejo sredi zime pa vzbuja tudi zaskrbljenost lastnika te znamenitosti saj se boji, da za njihovo dozorenjc ne bo uspel zagotoviti dovolj nujno potrebnih pogojev, to pa so sonce in toplota. Drevo ima namreč v rastlinjaku. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Prvi dodovi banan pri Venčeslavu Jerebu v Korp- Ijah. Več humanosti in discipline med udeleženci v prometu Naval naših zdomcev, ki delajo na začasnem delu v tujini in bodo preživeli novoletne praznike v domovini se je tako rekoč že pričel. Naše niagistralne in regionalne ceste kot tudi ulice na območju ptujske občine bodo postale pravcato mravljišče raznovrstne pločevine. Kot vsa dosedanja leta bodo tudi ob izteku letošnjega leta ulice v Ptuju pred prazniki močno obremenjene z IcJcalnim in tranzitnim prometom. Zato je prav, da že sedaj opozorimo vse voznike motornih vozil, ki bodo pred novoletnimi prazniki obiskali Ptuj in bodo opravih raznovrstne nakupe v trgovinah, da puščajo svoja vozila na posebej določenih parkirnih prostorih v mestu in zunaj mesta. V zadnjih prazrdčnih nakupovalnih dnevih pa naj tudi občani Ptuja pripomorejo k odpravi prometne gneče s tem, da bodo ob takih dnevih pustili vozila doma. Vsem voznikom, ki bodo v prazničnih dneh kljub temu sedU za volan svojega vozila in se bodo nehote znašli v prometni gneči pa bi veljalo naslednje opozorUo: „Bodite strpni in humani ter disciplinirani med ostalimi udeleženci v prometu, tudi spoštujte prometne znake in navodila organov v cestnem prometu." Ce boste to priporočilo vsi vozniki upoštevaU pred novoletnimi prazniki pričakujte, da bo manj vroče krvi in odvečnega negodovanja na naših ulicah in cestah. Zlatko Novak SREČANJE MICIKE IN HANZEKA Zdravo Hanzek! Znaš, gnes man slabi den. Eh Micka, ja pa man Se hujšega. Gnes sen duba dva čveka. Pustma ze to. Cuješ, kda de te priša Dedek mraz? J a ga komer čakan. Ja mu bom pisa. Samo joj kak ja pisen, rajši bi mu poveda. Pisati znan ja lepo, samo neznam kda pa komu naj dan pismo. Eh kaj pa je to takšnega. Deneš v postkasl. Kaj pa bi ti rad meja za Novo leto? Ja, mmm ene tople gate pa štunfe. Tote man ie fčistan zglodane. Zakaj pa so fčistan zglodane? Samo tebi bon poveda. Znaš z dečki se vsaki den kotan v razredi. To pa je fčistan normalno za ■dečke. Znaš dekline smo same pridne. To se nede zgodilo ka bi se dekline metale po razredi. Eh kaj praviš. Včeraj sen čuja kakšna galama je bila. Koga pa ti čei meti za Novo leto? Eno pupiko pa en gvant pa ene hlače. Micka to je preveč. Kak de ti lefko Dedek mraz teko kupa. Znaš po celi vesi treba iti. Te pa računaj kejko treba meti daril. Te pa nemre vse tebi dati. Hanzek ja mu pisala, te pa kaj de mi prnesa to bom pač mela. Meni pa vena nede Dedek mraz čista nič prnesa. Zakaj ne? Zato ker sem hlače raztrga v šoli, to pa on ve, on samo pridni deci da darila. Ja pa sen nemaren kak san zlodij. J a Hanzek, kdo pa ti je to pove- da? Mama Hanzek, znaš kaj je najbolše vraštvo. Koga? Pridnost. Če boš priden bo Dedek mraz tudi tebi nekaj prnesa. Saj bon priden. Pa tudi vučiti se moreš. Sa vidiš ka maš ie dva čveka. Hvala Micka za nasvete, pa adijo. Adijo Hanzek! Še časek, Micika. Malo na miri stoj, da ten late trofa. Tea Ivanuša TEDNIK 29. december NA^I DOPISNIKI - 11 DRUGI ZBOR ZBIRALCEV ZNAČK Na prednovoletni delovni .in- venturi" so se zbrali tudi člani ptujskega kluba zbiralcev značk, ki v ptujski mariborski in varaždinski občini združujejo 34 članov. Za svoj drugi občni zbor so si slovesno okrasili posebno sobo ptujskega gostišča Novi svet. Kritično so se ozrli v preteklo delovno obdobje in si zastavili naloge za v prihodnje. Izvolih so novo vodstvo in za predsednika kluba ponovno predlagali Tomi- ^va Kolarja. Poleg osnovne dejavnosti zbi- ranja in izmenjave značk, so člani kluba aktivni tudi na drugih področjih. Med posebne uspehe v tem letu uvrščajo prvo srečaige Airalcev značk, ki je bilo v maju m so ga organizirali v počastitev jubilejev tovariša Tita in zveze komunistov. Uspešni so biU tudi klubski izleti v kraje, ki so znani iz zgodovine na|e NOV, prvi znaki aktivnosti pa se kažejo tudi na športnem področju. Ker kegljaška sekcija ni v celoti zaživela, se bodo zdaj vključih v strelske vrste. Za začetek bodo vadili in tekmovali v stre^anju z zračno puško. Med osrednje naloge v prihodnjem letu uvrščajo organizacijo drugega srečanja zbiralcev značk iz raznih krajev naše domovine. Predvidoma ga bodo organizirali v maju prihodnjega leta, nadaljevali pa bodo tudi z izdajo novih serij klubskih značk. . J06 Pred pričetkom zbora so člani kluba izmenjali značke in s tem obogatili svoje kolekcije. (FOTO: JOS) „ Veselje "na kratkih nogah Dve, polni dve leti vsakodnevnega dela, včasih tudi gararrja je bilo potrebno, da je gospodinja zredila takšnega velikana v domačem hlevu. Trpljenju se je pridruževalo tudi zadovoljstvo, saj je dosegla tisto o čemer je še pred dvema letoma ob komaj nekaj kilogramov težkem „pujšeku" samo sanjala. Danes jih ima že blizu 200 in domači pravijo, da bo kar pravšnji za njihov domači praznik, koline. V decembru smo sredi številnih kmečkih praznikov, beseda „koline" je vedno pogostejša pa kaj ne bi bila, saj se na ta dan zberejo ob domačem ognjišču prav vsi domači, pa še sorodniki, znanci Čeprav s priokusom zavisti in samoobtožbe, da k temu prazniku niso veliko prispevaM, ko je bilo potrebno na vročem soncu ali v hladnih deževnih dneh pridelati veliko krme, da bi bile koline kar najbolj mastne. Da bi to popravili, laskavo hvalijo prizadevnost gostiteljev, da jim je uspelo vzrediti tako veliko svinjo. Pa kaj ne bi, saj imajo sorodniki s seboj seveda „slučajno" tudi nekaj vrečk, v katerih je dov xj prostora za kakšen košček domače svinjine. Vsemu ob rob pa so koline gotovo največji praznik na kmetih, kjer je vse več tudi hM ilnih skrmj, ki so se skozi poletje že kar krepko izpraznile. Obenem je to tudi priložnost, da si ljudje izmeryajo novice od tu in tam se poveselijo in tako pozabijo na garaške delovne dneve. Zato ni slučaj, da se je ohranila tradicija, ko trajajo koline tudi po dva dni skupaj, če je vmes dovolj prostih dni. Prav ta dogodek je eden tistih, ki je skoraj v celoti, brez večjih sprememb uspel ohraniti skozi stoletja staro tradicijo veselja, pristnega kmečkega humorja, za katerega v poletnih dnevih m časa. Tudi obdelovanje mesa se je v največ primerih ohranilo takšno kot so ga izvajali naši dedje in pradedje. Sodobna tehnologija že tudi tukaj zamenjuje nož „pištola" za onesveščenje žrtve, podstrešne fcinje in lesene kadi so zamenjale liladiine skrinje, ki vse večje količine mesa namesto nekdanjega „zelha" ohranjajo sveže, okus po pristnih domačih klobasah pa je tudi vse redkejši. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat „Na linijo sem pa čisto pozabil" se je prepozno spom- nil tale pujs. ' 12-NAŠI DOPISNIKI 29. december 1977 — TEDMIK PRI PEVSKKM ZBORU Petje ini je zelo pri srcu. Zato sem se že v prvem razredu vključila v pevski zbor na naši šoli. Tudi le- tos z veseljem hodim k vajam. Le te imamo dvakrat v tednu. Čeprav vso uro pridno vadimo, odhajamo pevci veseli od vaje, saj nam to- varišica pove večkrat kaj šaljivega. Pred nekaj dnevi smo nastopili na proslavi za dan republike. Zapeh smo pel pesmi. Zdaj se bo- mo pripravili na proslavo za 8. februar. Hilda Mihalčinovič, 2/b, OS Toneta Znidarič, Ptuj VIDELA SEM VOJAKA NOSILA SEM JIM VODO. DALA SEM JIM TUDI KRUH IN MARMELADO. VOJAKI SO Ml DAl I BONBONE. VOJAKI SO SI KOPALI JAMO. KO SO BILI GOTOVI, SO SE ODPELJALI V KASARNO. IRENA MEDVED, 1. R PTUJSKA GORA POSTAL SEM PIONIR V TELOVADNICI SMO GLE- DALI LUTKE. V RAZREDU SMO DOBILI KOSILO. Z ZASTAVAMI SMO §LI NA BREG V DVORANO. NA ODRU SMO POSTALI PIONIRJI. DO- BILI SMO KAPICO, RUTICO, ZNACKO, IZKAZNICO IN KNJIGO. NA ODRU SO BILE ZASTAVE. V SOLI SE BOMO PRIDNO UCILI. BOSTJAN MLAKAR, I. R., MAJSPERK MOJ BRAT BO VOJAK Moj brat bo moral drugo leto k vojakom. Sel bo k topničarjem. To bo spomladi. Ne ve še, v kateri kraj bo Sel. Ko bo odhajal, bomo vsi žalostni, najbolj pa jaz. Silva Rojs, OS Vitomarci VOJAKI NA OBISKI VOJAKI SO PRlSLl V SOLO NA OBISK. S SEBOJ NISO IMELI PUSK. OBLEČENI SO BILI v VOJASKO UNIFORMO. NA RAMAH SO IMELI CiNF. VOJAKI SO IMELI SIVE UNJFORME. OKOLI PASU SO IMELI JERMEN. VOJAKI SO SE POGOVARJALI Z NAMI. UČENCI SO POSTAVLJALI VPRAŠANJA. VOJAKI SO RADI ODGOVARJALI. EDEN JE GOVORIL HRVATSKO. VOJA- KI SO priSli na NASO SOLO NA PROSL.AVO ZA DAN JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE. NA KONCU SO ODSLI vojaki v ZBORNICO. BOSTJAN MLAKAR, 1. R. MAJSPERK OBISKALI SO NAS PREDSTAV- NIKI JLA V sredo, 14. decembra 1977 so nas obiskali predstavniki JLA. Ob 8.30 smo posedli na stolčke in pri- čela se je proslava. Pel je zbor, nastopali so učenci z deklamacija- mi in recitacijami. Dva učenca sva tudi prejela lepo knjižno nagrado za najboljši spis. Po prireditvi, ki smo jo pripravili učenci, nam je major povedal, kako je preživel vojno. Na koncu srno se jim zahvalili za obisk in jim dali šopke rož. Nada Horvat, OS Vitomarci ALI NAS POZNATE? Smo učenci 2. b razreda OS Jur- šinci. V našem razredu je zelo, zelo veselo. Vsi se radi učimo. Ko tova- rišica reče, pokažite domačo nalo- go, jo vsi imamo. Zelo radi imamo telovadbo. Najraje pa smo na igri- šču. Med seboj se imamo otroci radi. V odmoru se igramo v razre- du. Lidija Zmavc VOJAKI BIL SE.M Se MAJHEN, 4 LE- TA SEM DOPOLNIL, KO SMO SE PRESELILI NA PTUJSKO GORO. V MARIBORU SEM HODIL V VRTEC, NA GORI PA JE POSTAL VRTEC NAS TRG, KJER SE IGRAMO VSAKI DAN. SPOMINJAM SE Se TOVARI- SlCE IZ VRTCA. KI NAM JE PRIPOVEDOVALA ZGODBE O IASISTIH IN PARTIZANIH. PARTIZANI SO BILI ZA NAS DOBRI IN LEPI S TITOVKAMI NA GLAVI, FASISTI PA SO IMELI NA GLAVI CELADE IN GRDO SO GLEDALI IZPOD NJIH. NEKI POMLADANSKI DAN SMO SE KOT VEDNO IGRALI POD LIPO, DO NENADOMA ZASLiSiMO DA SE PO HRIBU PRIBLIŽUJE KOLONA TOVORNJAKOV, NA NJIH PA SEDIJO VOJAKI S ČELADAMI STRAH Ml JE STOPIL V OCl, S POGLEDOM SEM ISKAL NAJBLIŽJO POT DO DOMA. TEKEL SEM KAR SO Ml NOGE DALE, TER VPIL NA VSE GRLO: ,,MAMI, MAMI FAŠISTI SO PRISLI!" NA VRATIH SE JE PRIKA- ZALA MOJA MAMA. VSA PREPLAŠENA ME VZAME V NAROCJE. POBOŽA IN RECE: „TO NISO FASISTI SINKO, TEH PRI NAS NE BO NIKOLI VFC! TO SO VOJAKI, KI SO PRiSLI VADIT NA PTUJSKO GORO. KO BOS PCJSIAL VELIK F.ANT, BOS TUDI VOJAK! IN TVOJA MAMA BO PONOSNA NATE!" SI.AVC! PODBREŽNIK, 1. R, PTUJSKA GORA OBISKALI SO NAS PREDSTAV- NIKI PTUJSKE GARMZIJE 13. decembra so nas obiskali predstavniki ptujske garnizije. To so bili kapetan L razreda, major in še dva sodelavca. Učenci osmih razredov in pevci ter predstavniki pionirske organizacije smo se /brali ob enajstih, da bi pozdravili pripad- nike ptujske garnizije. Najprej smo si ogledali tri filme, v katerih so bila prikazana najnovejša in najmodernejša pa tudi najboljša orožja. Filme je ves čas spremljal govor, i/, katerega smo zvedeli vse o orožju in obrambi proti njemu. Po prtxlstavi smo odšli v drug razred. Ko so vsi posedli, smo pevci /apeli tri pesmi. Predsednica pionirske organizacije Natalija. KUTNJAK je pozdravila v imenu vseh pionirjev predstavnike ptujske garnizije in jim zaželela dobro počutje pri nas. Tudi mladinska organizacija ni pozabila nanje. Njihova predsednica Romana PANIKVAR je imela kratek govor, s katerim jim je v imenu mladincev zaželela dobrodošlico. Potem so učenci šestega razreda prebrali spise z naslovom: ,,Tito armija — to smo mi." Major jim je poklonil majhna darila. Nazadnje so učenci zastavljali vprašanja predstavni- kom. Nanje je največ odgovarjal major. Odgovarjal je v srbohrval- skem jeziku, vendar smo ga vsi razumeli, saj je govori! razločno in počasi. Ko je tudi vprašanj zmanj- kalo, smo se poslovili od pred- stavnikov veseh, da smo imeli priložnost pogovoriti se z njimi. Obljubili so nam, da nas bodo drugo leto spet obiskali. S tem se je končalo naše srečanje s predsiavniki ptujske garnizije. Valerija Petrovič, 7/b, OS Borisa Kidriča, Kidričevo PRIJATELJSTVO M PRAZNA BESEDA Bila je neopazna in meglena, v srcu zapletena mrena, njeno pot le redki je poznal, smisel nje, s težavo si razbral! Kaj ie bilo takrat? Kaj sem takrat čutila? Ali se je v meni res pojavila nevredna misel: ,,Da me ni?" .So bile solze prehladne, da bi ublažile bolečino srca? Naslednji dan me je prevzemalo nekaj čudnega .... v meni so se nabirale slutnje, dvomi, želje, upi ... Moram povedati, pogovoriti se moram z nekom, moram n.ijti človeka, ki mu lahko zaupam. Nisem ga trebala iskati, .,ona" je našla mene. Pri.šla je, v toku reke me je našla; razumela je, kaj se dogaja v mojem srcu, kaj me tare in muči. Govorila je z menoj in takrat se mi je zdelo, da v meni i/ginja tesnoba; da se v meni odpira jez, ki me je zadrževal, da bi govoiila. Kako srečna sem bila, da sem ji lahko /aupala, da mc je razumela, da je čutila kaj bi ji rada povedala! Dragocene so bile njene besede, vedno bodo ostale v mojem spominu. To ni bila moja prijateljica, bila je tovarišica, ki mi je pomagala v tc/avah tako kot bi si morala pomagati dva prava prijatelja! Prijateljstvo ne sme biti prazna beseda! Prijateljstvo mora bili gora, ki te dviga med oblake, prijateljstvo mora biti cvet, ki ima prijeten vonj, prijateljstvo je lahko majhen potoček in velika reka! fista velika reka, ki te mora ponesli v novo deželo, v lepši jutrišnji dan! Prijateljstvo, mora biti tista velika reka. ki te rešuje 17 globin in zaspanosti. Prijateljstvo je beseda, ki ni in ne sme biti pra/na, prijateljstvo je sonce, ki razsvetljuje dni na.šcga življenja! Su/ana Strelec, NASA HKAMINK A Pionirji lov renske 'olc smo ve- seli, da imamo na hranilnico. Skoraj vsi učenci pridno vlagamo svoje prihranke v hranilnico. Zato nas je bilo nekaj pridnih vlagate- ljev nagrajenih z brc/plačiiim izle- tom. Naša hranilnica aeluje vsak torek, takrat vlagar.o in dviguje- mo svoje prihranke. Obljubljamo, da bomo >e naprej pridno vlagali denar v našo hranilnico. Jožica Pi.šek, Lov rcnc na Dravskem poiju 4. r. SESTANEK V GOZDU Ptice so se zbrale v gozdu, ki je zdaj v zimskem času zapuščen, tih kot, da ni življenja v njem. Iz sivih oblakov so se na gosto usule snežinke, ki so nekoliko pobelile pokrajino. Po gozdu je odmevalo trkanje zelene žolne, ki je v trhlem drevesu iskala žuželke in hkrati pozivala ptice na sestanek. Ko so se zbrale, se je začelo predavanje. ,,Tako, ptice .seHvke so nas zapustile in odletele v tople kraje, prek morja in pridejo nazaj, ko bo v to deželo prišla pomlad. Želimo jim srečno pot in da bi se vrnile zdrave v svoj rodni kraj," je spregovorila sinica, ki je sedela na smrekovi vejici, s katere je pravkar stresla sneg. ,.Sedaj pa preidimo k drugi stvari," je dejal kos in pogledal po gozdu, ki je žalostno povešal veje. ,,Ali vidite, da je število žuželk vse manjše in da mraz vsak dan bolj pritiska?" — ,,Da!" so v zboru zapele ptice. ,,Tudi mlako v kateri so skozi letni čas regljale žabe je pokrila tanka plast ledu," je glasno pomislil brgle/. Ena izmed ptic, ki bodo zimo preživele v kraju, kjer so bile vso leto je povedala: ,,Prej sem videla jato kraljičkov, ki so hiteli iz gorskih gozdov. Vsi izmučeni so prileteli in na krilih so prinesli nekaj snega. Pustila sem jih, da stikajo za hrano in jih opraviču- jem, da niso priSli na sestanek." Se preden je kos prišel do besede je mimo njih švignil zajec, ki je v sadovnjaku glodal skorjo mladih dreves. ,,Ko sem prej hotel odkrili kam vodijo človeške sledi, sem prišel do drevesa na katerem so sedeli kalini in se hranili, pod njimi pa je bilo vse nasmeteno," je dejal in odletel k sovi, da jo povpraša ali je tudi ona opazila kakšno spremembo. ,,Ljudje so se spomnili na nas. Postavljajo nam krmilnice in nastavljajo hrano je modrovala stara sova. ,,Vendar škoda, da jaz živim v zapuščenih zgradbah." Zima, zima prihaja z velikimi koraki s pernico polno snežink." je zapela ptica in zagle- dala srno z mladičem, kako sta iskala hrano. Za hip so jih zmotile vrane, ki so se oglašale s polj. ,,rakcv sestanek je končan," spregovori kos. Veter zapiha skozi gozd, ptice odiete on pa hiti v neskončno daljavo... Jolanda Benkovič, OS Franca Osojnika, Ptuj POSTAL SEM PIONIR VESELIL SEM SE 29. NOVEMBRA. VEDEL SEM, DA BOM TA DAN POSTAL PIONIR. V PETEK SMO IMELI POUK SAMO DO POL ENAJSTIH. V VRSTI SMO ODSLI V DVORA- NO. POSEDI I SMO PO STOL- ČKIH. PO TEM SO NAM PIONIRJI PRIPRAVILI KRAT- KO PROSLAVO. N.ATO S.MO CICIBANI PONAVLJALI ZA PIONIRKO DARJO PIONIRSKO ZAOBLJUBO. DOBILI SMO RUTICE IN KAPICE TER IZ- KAZNICO !N SLIKANICO. PO- GOSTILI SMO SE S POTICO. SOKOM TER SENDVlCl. KO SEM Sel DOMOV SEM IMEL OKROG VRATU PRIVEZANO RUTICO. KAPICO PA SEM IMEL NA GLAVI, DA BI TUDI DRUGI VEDELI. DA SEM POSTAL PIONIR. TEGA DNE- VA SE BOM VEDNO RAD SPOMINJAL. DUSAN LOZINSEK. OS. SEL A, 1. R. PETKI BOMO POMAGALI MOJLMU SOSOLCU PETRU JE UMRLA MAMICA. / NJIM ŽALUJEMO VSI SOSOlCI. VEMO, DA PETER NE RO NIKOLI VEC VIDLL SVOJE MAMIC L. Ml GA IMAMO RA- DI. IGRALI SE BO.MO / NJIM IN MU POMAGALI PKl ICE- NJU. MU JA KOVACiC, 1. R. OS TRNOVSKA VAS S\ E<'ANO NA NAŠI ŠOLI! Bilo je pred 29. novembrom. Pripravljali smo se na pra/nik republike. Ta dan je bil doživetje na naši šoli. Svečano pripravljen razred jc pričakal prvoJolčkc za sprejem v pionirsko organizacijo., Kar žarel je ponos iz njihovih lic. j Oblečeni so bili v kroje, ko soj svečano potrdili zaobljubo. /aprc>-l sili smo tudi tov. Koltaka, da jih je fotografiral. Povabili smo na proslavo tudi predstavnike krajevne skupnosti in družbeno političnih organizacij. Pripravili^ smo jim tudi program in pogosti- tev. To je bil dan, ki bo vsem pionir- jem posebej pa cicibanom spomin. Romana Planinšek, OS Lovrenc na Dravskem polju POSLUŠAM RAZGOVOR PTIC Ptice selivke smo se zbrale za dolgi pohod prek morja in celin^ toplejše kraje. Med potjo vidimo mnogo zanimivosti, lepih sončnih mest in krajev, preden pridemo na cilj. Morda je med vami kdo, ki ne ve zakaj se selimo. Za nas niso mrzli kraji, pomanjkanje hrane in še več vzrokov je. Veliko ptic pa ostane tukaj, sini- ce, vrabci, golobi in druge, ve se znate prilagoditi mrazu, znale najli hrano in tudi dobri ljudje se naj- dejo in vam pomagajo v stiskah s krmilnicami. V gozdu ne bo več veselo, smreke se bodo dolgočasile, mimoidoči bodo poslušali le pesem vetra. Na prvi pogled bo življenje v gozdovih dolgočasno, pusto in prazno, toda zima bo dala svoj poseben čar ljudem, ki znajo gle- dati in prisluhniti nemi pesmi. Zapadla bo debela odeja snega i.i krošnje bora, smrek in jelk in dru- gih dreves bo lepo gledati. Ko ne bo preveč hudega mraza, boste zapele in s pesmijo boste ogrele se- be in ljudi. Na svidenje do pomladi! ,,Lepo so se poslovile od nas" začivka vrabček žalostno. Sinička vesela pa pravi: ,,Opogumile so nas, lažje bomo prestale mraz." ,,Tudi zima je lepa, ne pozabite te- ga," modruje golobček, ,,o ko bi videH, kaj vse vidim v parku, veli- ko ljudi hodi po zasneženih stezi- cah, med njimi so tudi taki, da namenoma pridejo in nas nahrani- jo." Mladi ščinkavec pa ne bi rad zaostajal v modrovanju in dožive- tjih: ,,Pred nedavnim sem bil v gozdu, hudoval sem se na lisico, ki je preganjala ^ajca, veselil sem se ob pogledu, ko je lovec krmil srni- co, ki se je izgubila!" ,,Oh ti nevedneži mali" sem raz- mišljala, ko je padla noč, ,,pogu- ma imajo veliko vse ptice, liste ki se selijo, koliko težav jih čaka med potjo, slišala sem, da hudobni lju- dje nastavljajo mreže, divji lovci jih streljajo, ie malo bo tistih srečnih selivk, ki se bodo brez te- žav vrnile v domovino. In le tukaj, mraz, divji lovec in glad, marsika- tero pokonča. .Moramo jim s skupnimi močmi pomagali, slišite otroci in odrasli? Kar največ ptic mora preživeti zimo, da nam bo v prvih toplejših dneh še topleje pri srcih ob poslu- šanju pesmi, ki bodo priklicale tu- di naravo k življenju — pomlad!" Stanka Cvetko, OS Franca Osojnika, Ptuj Z/A/.4 Zima, zima je ostra, belo čepico ima, sneg nam bo prinesla. Juhu, juhi, kako bo lepo. Bonu) sc sankali, smučali, kepali, kako bo lepo. Zima, zima pridi k nam, na velik plan. Karolinu Bogme, 4.r.. OS, Lovrenc PR \ I SNEG Ob prvem snegu je zelo veselo, ob prvem snegu je vse veselo, vsi otroci sankal se gredo. Smučarji na ramah smučke nosijo, v dolino kakor veter vsi drvijo, nekateri ob drevesih obtičijo. Potem pa bolečine se začnejo, stokanje m vzdihovanje toda noge se odebelijo. Matjai Petrovič 3.r., OS Trnovska vas NAŠ PES Naš pes je rjave barve. Ima črne OČI Moj pes je hud. Ko kdo pride, ga ne pusti k \Tatom. Moram priti ven in ga prgetu Ko mi kam gremo, nan? dobro čuva liišo. Našemu p>u je Lme RolJi. Je hud, a priden. Zato g3 imam rad. Ko pasem, nii zavrne kravo. Leka za kokošim in jih prcganju. Tonček Zavec, OS Juršinci, 4/a I AČM PJICKI Listi dan. ko je pihal mrzel ve- ter, sem videla, kako letajo ptički okoli ua^c hi.še. Ena sinička je priletela čisto bli/u našega okna. Ker sem slišala, da čivkajo, sem vedela, da so lačni. Na okno sem jim natrosila koruzni zdrob. ki mi ga jc dala mama. Ata jim je nare- di! ptičjo hišico, kjer pridno zeha- jo hrano. Ker jih vsak dan gledam, sem opazila, da jih je vedno več in pridno prepevajo, saj niso več lačne. Marta Tumpcj, r.. Lovrenc na Dravskem polju SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI VITOMARCI razpisuje prosto delovno mesto TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI. Zaposlitev je pogodbena, z nepopolnim delovnim časoin. Pogoji: srednja šola aii nepopolna srednja šola s prakso in moralno- politična neoporečnost. Prošnje pošljite na naslov: Krajevna skupnost Vitomarci, 62255 Vitomarci, 10 dni po objavi. TEDNIK -29. december 1977 ŠPORT IN DRUŠTVA - 13 ROKOMET Zimsko rokometno prvenstvo Varaždina Velika Nedelja-Vidovec 20:23(8:14) Tudi letos se igra v Varaždinu zimsko rokometno prvenstvo, ki je že 5. po vrsti. Na tem prvenstvu nastopa tudi članska ekipa roko- metnega kluba Velika Nedelja, hkipe so razdeljene v tri skupine in Velika Nedelja igra v najmočnejši skupini, kjer igrajo še: Varteks, Varna, Mladost, Metalec vsi iz Va- raždina; Vidovcc, Cakovec, Novi Marof, Središče ob Dravi in Bra- nik iz Maribora! V tekmi drugega kola je ekipa Velike Nedelje izgu- bila / ekipo Vidovca. Prav tako pa je i/gubila tekmo drugega kola z ekipo republiškega Ugaša Cakovca 16:15. Velika Nedelja: Kace. Meško 2. Kumer 3, Roškar, (iramc 1, Cvet- ko, Skok B. 1, Slana 5, Skok 1. 3, Trofcnik, Majcen 5. Vidovec: Lilič , Smernja, MeSič, Cubič 3, Z. Kovačič 4, S. Kovačič 5, BiSkup 2. Bičanič, Posavec 9. Novak. D. Cvetko ROKOMET V VELIKI NEDELJI Uspešno leto 1977 Leto 1977 je bilo izredno delovno za rokometni klub Velika Nedelja, ki je letos slavil 20. obletnico obstoja. Igralci Velike Nedelje (člani, mladinci, mladinska selekcija s sedežem v Veliki Nedelji) so odigrali v le- tu 1977 triinosemdeset (83) tekem. Ekipe so igrale v štajerski in republiški ligi na zimskem prvenstvu v Celju in Varaždinu, na regijskem turnirju v Ljubljani, na turnirjih in v prijateljskih tekmah. Članska in mladinska ekipa sta v sezoni 76/77 zasedli 3. mesto v štajerski ligi. Največji uspeh pa je dosegla mladinska selekcija, drugo mesto v republiški ligi. V sezoni 77/78 je prišlo do reorganizacije tekmovalnih sistemov in sedaj igra le mladinska selekcija v republiški ligi, medtem ko članska ekipa sedaj nastopa na zimskem prvenstvu v Varaždinu. Rokometni klub Velika Nedtija se je izkazal poleg tekmovalnega področja tudi na organizacijskem. Vadba rokometašev je potekala skozi vse leto. Težave so edino v zimskem času, ko ni primernega prostora za vadbo. Ob 20. obletnici obstoja kluba sta bila organizirana tudi mladinski in članski turnir, ki sta zelo dobro uspela. D. Cvetko ŠOLSKA ŠPORTNA DRUŠTVA OBČINSKO PRVENSTVO V KOŠARKI Prvi mesti za Majšperk in Kidričevo . v soboto je bil v športni dvorani v Ptuju finalni turnir festivala ko- šarke v ptujski občini. Sodelovale so ekipe pionirjev in pionirk, ki so si na predhodnih kvalifikacijah priborile pravico do nastopa. Rezultati: pionirke: Maj- šperk—Cirkovce 27:8, Podleh- nik—Ciorišnica 7:11, finale: Majšperk—Gorišnica 28:26 Pionirji: T. Znidarič—F. Osoj- nik 44:28, Kidričevo—Dornava 56:24; finale: Kidričevo—T. Zni- darič 57:52 Pri pionirkah je tako prvo mesto osvojila ekipa Majšperka in pri pionirjih Kidričevo. Prvouvrščene ekipe so prejele priznanja in poka- le. Srečanje so organizirah in tudi uspešno izvedli člani košarkarske- ga Kiuua Urava, ki veliko pozor- nost posvečajo delu z mladimi na osnovnih šolah. Ko govorimo o kvaliteti moramo zapisati, da ta ni bila zadovoljiva, razen obeh final- nih srečanj, ki sta se odlikovali po borbenosti. Turnir je pokazal, da je med mladimi precej zanimanja z.a košarko, vendar pa bo potrebno Še veliko dela. Ob koncu turnirja so izbrali naj- boljše igralce in igralke, ki bodo zastopali našo občino na ob- močnem tekmovanju, kjer se bodo pomerile reprezentance Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice. Festi- val košarke bo zaključen 25. maja z republiškim prvenstvom, na ka- terem bodo sodelovale selekcije (izbor najboljših igralcev) posa- meznih regij. 1. kotar Cirkovce Za dobro telesno vadbo Z zgraditvijo doma krajanov so v krajevni skupnosti Cirkovce nastali vsi pogoji za dobro telesno vadbo in za gojitev tudi nekaterih drugih športnih panog. To je bila ena od ugotovitev na občnem zboru TVD Partizan Cirkovce, prejšnjo sredo, ko so izvolili novo vodstvo in skle- nili, da bodo predvsem razvijali odbojko, košarko in namizni tenis. V okvir delovanja TVD Partizan Cirkovce spada tudi splošna telesna vzgoja za zdrav razvoj in za rekrea- cijo vseh krajanov. Sklenili so, da bodo do 5. januarja 1978 sestavili tudi okvirni program dejavnosti TVD Partizan. .zk Plaketa JLA Slavku Ivanoviču Jubilej je vedno znova priložnost za pregled opravljenega dela na po- sameznih področjih. Ob dnevu .ILA je general — pol- kovnik Franc Tavčar-Rok podelil 22 športnih plaket JLA enotam in posameznikom za njihovo delo na področju športne dejavnosti v JLA. Med dobitniki športne plake- te JLA je tudi Slavko Ivanovič, znani ptujski strelec in duhovni vo- dja strelskega društva Jože Lacko. Njemu gre zasluga, da se je strel- stvo v ptujski občini tako razmah- nilo. MG Velika Nedelja Ustanovili šahovski klub V mesecu decembru so v Veliki Nedelji ustanovili šahovski klub. Ze nekaj let se je v Veliki Nedelji pojavljala težnja po organiziranju ljubiteljev šaha. Tako je v mesecu decembru iniciativni odbor, ki ga je vodil Viktor Zoreč ustanovil ,,Ša- hovski klub" Velika Nedelja, ki deluje v okviru TVD Partizan Veli- ka Nedelja. Izvolili so vodstvo klu- ba izdelali plan dela in za predsed- nika i/volili Stanka Lebena. Občin- ska telesnokulturna skupnost je v samem delovanju kluba dala v upo- rabo šahe in ure, prostor za šahira- nje pa je v zadružnem domu. Ze danes lahko ugotavljamo, da se ša- histi množično vključujejo v klub, kjer že igra šah 50 članov vseh sta- rosti, od pionirjev naprej. D. Cvetko PRIČAKOVALI SO VEČ Nogometaši ptujske selekcije so pristali v drugi polovici prvenstvene lestvice. Glede na kvaliteto posameznih igralcev je uvrstitev le preskromna. Takšnega mnenja je tudi kapetan ptujske selekcije, Du- šan Hvaleč, s katerim sem se pogo- varjal. Začetki njegove nogometne kariere so povezani z drugoligašem iz Maribora, saj je tam igral za pio- nirje, mladince in pa tudi za član- sko ekipo. Leta 1975 je prišel na Ptuj, kjer še danes nastopa za barve ptujske Drave oz. selekcije. Sam pravi, da je naredil dobro po- tezo, ko se je odločil za Ptuj, saj si je pridobil veliko prijateljev in kar je najvažnejše za nadaljnje življenje, poročil se je. ,,Na uvrstitev v drugo polovico prvenstvene razpredelnice so vplivale slabše priprave pred začet- kom; zraven tega pa smo po nekaj kolih dobili novega trenerja. Z no- vim trenerjem smo vsi zadovoljni, kljub temu, da zahteva veliko od nas. Z njim se je povečala discipli- na na treningih in tekmah, prav ta- ko pa je opaziti večjo disciplino v igri sami, izreševanju trenerjevih zamisli," so bile besede Dušana Hvaleča." Znano je, da ptujska selekcija ni imela v začetku večjega števila igralcev. ,,Res je, imeli smo prem.a- lo igralcev, vendar seje stanje sedaj izboljšalo. Veliko igralcev je v ob- činskih ligah, ki bi lahko nastopali za selekcijo, vendar jih pred priho- dom Lenartiča niso nanje resno ra- čunali. V drugem delu bo več igral- cev, tako bo konkurenca za vsako Kapetan D. Hvaleč je bil cesto tar- ča grobih obrambnih igralcev v moštvih nasprotnikov. mesto v moštvu ostra in prepričan sem, da bomo svoje mesto na razpredelnici bistveno popravili in se oddolžili našim navijačem z bolj- šimi igrami, da bodo še v večjem številu prihajali na stadion. Saj bomo s povratnikoma iz JLA, Zge- čom in Šmigocom dobili velike okrepitve. Besedilo in slika: D.Kl^jnSek NAMIZNI TENIS Največji uspeh igralk Petovije v nedefio je bilo na sporedu peto oziroma zadnje kolo tekmovanja v jesenskem delu slovenske lige v namiznem tenisu. Igralke Petovije iz Ptuja so v gosteh premagale Soboto in z 11 točkami osvojile tretje mesto. To je doslej njihov največji uspeh še posebej, ker nastopajo v Članski konkurenci kljub temu, da so še pionirke. L Sobota-Ptuj 3:6 P Škerget-Džankič 0:2, Zrim-Udovič 2:1, Zver-Majnik 0:2, Zrim, Zver-Udovič, Majnik 0:2, Zrim-Džankič 0:2, Skerget-.Majnik 1:2, Zver-Udovič 2:1, Zrim-Majnik 2:1 in Zver-Džankič 0:2; Letalsko modelarstvo Naslov ponovno Velunšku? Oton Velunšek, član aerokluba Ptuj in najboljši letalski modelar SFRJ v preteklem letu, je tudi letos najresnejši kandidat za osvojitev t^a laskavega priznanja in največjega priznanja v letalskem bcfftu - Zlatega orla. Da je Velunšek trenutno naš najboljši letalski modelar govore njegovi letošnji rezultati: prvo mesto na fokalu bratstva in enotnosti s 1260 točkami, prvo mesto na državnem prvenstvu prav tako s 1260 točkami, prvo mesto na Štajerskem pokalu, tretje mesto la Pokalu republike in sedmo mesto na svetovnem prvenstvu na Danskem s 1260 točkami. Vse te uvrstitve je dosegel v kategoriji FIC. Dodati moramo še prvo mesto na državnem prvenstvu v kategorijah I--2-A in F-2-C. Takšnega podviga že dolgo ni dosegel nobeden jugoslovanski letalski modelar. Velunšek je tako zraven naziva najboljšega letalskega modelarja tudi kandidat za najbo^šegs športnika v letalstvu. Njegovi letošnji rezultati pričajo, da si to tudi zasluži! Steklar ALOJZ KARLOVČEC Se priporoča s kvalitetnim/ storitvami in vam želi SRECNO NOVO LETO 1978! ZDOMCI POZOR! Vsi naši delavci, 'začasno zaposleni v tujini, ki so se odločiH preživeti novoletne praznike v domovini bodo iabko pred odhodom dobili sveže informacije takorekoč iz prve roke. Koordinacijski odbor za vprašanja delavcev, začasno zaposlenih v tujini pri predsedstvu občinske konference SZDL Pti^, je na svoji zadnji seji sklenil, da bodo organizirali tradkrionaln« razgovore z našimi zdomci v treh krajevnih skupnostih v Ptujski občini. Razgovori bodo potekali po sledečem vrstnem redu: — v sredo, 4. januarja ob 16. uri v avil osnovne šole Borisa Kidriča v Kidričevem; — v četrtek 5. januarja, ob 16. uri v osnovni šoli v Gorišnici, ter — v petek, 6. januarja, ob 16. uri v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju (prejšnji železničarski sindikalni dom). Vabimo vse naše zdomce, da se teh pomembnih in izredno zanimivih razgovorov zagotovo udeleže, kajti za njih bodo informa- cije življenjsko važne. M. Ozmec „Pogumnost pod vplivom maliganov", ali res? Dragi bralec, draga bralka, prav gotovo si pod malce dodatnim naslovom prebral ali prebrala v 48. številki Tednika tudi vsebino članka in ob tem pomislil na marsikaj. Ob tej priložnosti mi prijetna dolžnost veleva, še posebej ob misli na stari ljudski pregovor: „Ni vse tako črno, kot se graja", da k temu članku dodam nekaj manjkajočega in si ob tej priliki nal^emo v čiste kozarce tudi čistega vina. Res me je dne 10. decembra ctaog 22.30 ustavila prometna milica CM Podlehnik, vendar to zares šele v Pobregu. Ustavil sem in namesto, da sta me, kot to veleva bonton miličnika, pozdra- vila: „Zdravo tovariš, napovedala prometno kontrolo, zapiosila za potrebne dokumente" in vse, kar k temu naprej sledi, sem zaslišal v zelo zvišanem glasu in z nabito odprtim samc^esom proti meni, naslednje besede: ,JCaaaaaj, kdo si ti, kje unaš dokumente" m še in še, me je v tem trenutku stisnilo pri srcu in pomislil sem na marsikaj. NaklcKijen pokorščini in spoštovanju do nmičnika, sem izročU potrebne dokumente. Privolil sem v preizkus z alkotestom. Ker mi miličnika nista po zakonitem postopku in metodi predočila atko skopa in ker je bil vložek baje zelen, sem postopku oporekal in zahteval ponovni preizkus, ali brez uspeha. Upravičeno se čudim baje pozelenelemu alkoskopu, ko pa že nekaj let nazaj sploh ne uživam alkoholnih pijač, zaradi bolezni na jetrih. Vztrajali smo vsak pri svojem, in začelo se je nadaljevanje in prisiljevanje. Branil sem se, vendar brez uspeha. Prepeljan sem bil na PM Pti^. Tukaj pa nisem preizkušal svojih borilnih veščin, marveč le obrambne veščine, katerim pa sem se raje odjpovedal, saj sta pristopila v Ptuju Se dva miličnika, katerih ne žefim imenovati. Bili smo že vsi dcupaj močno ,;cazkurjeni", zato je ze zdrava razsodnost izgubljala svojo moč, kot je to razvidno iz zdravniškega spričevala. S tem dopolnilom pa ne namigujem k morebitnem grajanju ali žalitvi mihčnika kjerkoli, marveč obratno, saj ga še vedno ali celo bolj spoštujem. Morda pa bi katerega izmed njih le želel spoznati, kot t\idi občana, da smo v naši socialistični domovini vsi ljudje svojega spoštovanja vredni in da smo dolžni drug drugega spoštovati, ne glede na delovno dolžnost, ki jo posameznik opravlja v svojem poklicu. Kakšne posledice lahko prinese majhna nerazsodnost človeka, ki mu je zaupano orožje, ni potrebno posebej povdagati, če pomislimo na sveži dogodek v Krajnski gori in na hrabrost mihčnikov v Šentilju, ko sta odstranila tempirano bombo, katero je podtaknila zločinska človeška roka. Tudi v mojem primeru gre za preudarnost miličnika OM Podlehnik, da ni uporabil orožja, ker sem oče in skrbnik dveh nedoletnih otrok. Ivan Rotvajn Prvi prehod in karambol! o gradnji nove hidroelektrarne srednja Drava 11. prav gotovo ni potrebno izgubljati besed, saj vsi dobro poznamo stanje in tudi nestrpno pričakujemo, da se ta energetski objekt čimprej vključi v polno obratova- nje in nam vsem malce olajša skrbi, še predvsem sedaj, ko ni za dobiti niti plina. No, gradnja takega objekta, kot je HE srednja Drava 11. terja mno- go naporov in mnogo raznih drugih objektov, ki bi naj služili tamkajšnjim prebivalcem in ostalim. Tako je bil tudi v Novi vasi pri Markovcih zgrajen novi most čez kanal z namenom, da bi služil vsem koristnikom zemlje onstran Drave oz. kanala. Toda glej smolo. Komaj so ga predah namenu je že prišlo tudi do prve- ga karambola na tem mestu, zgodil seje prejšnji teden , ki pa na srečo ni terjal človeških žrtev, ampak le materialno škodo. No tako se dogaja povsod in tudi novi most čez kanal v Novi vasi je tako kaj hitro moral doživeti svoj ,,ognjeni krst", vendar si podobnih situacij v bodoče brez dvoma nihče ne želi. Zato ni odveč želeti srečno pot in previdno vožnjo! France MEŠKO ČRNA KRONIKA Teden od 19. do vk|učno 26. decembra je na ogem obmogU ptujske občine minU brez večjih prometnih nesreč. Tako so mihčnuci postaje milice Ptuj in njenih oddelkov zabeležili le eno prometno nesrečo, kar je proti pričakovanju, saj so se prav v preteklem tednu naše ceste spremenile v kolono železnih konjičkov, v katerih so se naši zdomci vračali v domovino. Morda je k temu pripomogla tudi odjuga, kije spremenila led v vodo, sonce pa je tudi to Kmalu izsušilo, tako, da so bile ceste v glavnem suhe. Preživimo torej novoletne praznike v upanju, da bo tudi drugo leto tako malo črnih lis na naših cestah. Z motoriem v avtomobil Edina prometna nesreča, ki seje zgodila v preteklem tednu, točne- je v nedelo 25. decembra ob 15. uri na Potrčevi cesti v Ptuju je terjala dve hujši telesni poSkodoi in materialno škodo okoli 1000 dinarjev. Voznica osebnega avtomobila Božena Ribič iz Kvedrove 3 v Ptuju, je vozila iz mesta proti Novi vasi po Potrčevi cesti. V križišču s Trubarjevo ulico je pravilno zavijala v levo. Takrat pa je za njo pripekal z motornim kolesom Franc Mohorič iz Peršonove 48, s sopotnikom Antonom Kukovcem iz Peršonove 48. V trenutku, ko je Ribičeva zavijala v levo je Mohorič nepevidno začel prehi- tevati in trčil v sprednja leva vrata osebnega avtomobila. Pri tem je Mikovca vrglo prek avtomobila, prav tako voznflca Mohoriča. Oba sta obležala hudo ranjena na pločniku. Franc Mohorič je vozil motorno kolo brez vozniScega izpita, povrh tega pa je bilo motorno kolo še neregistrirano. — OM JANUAR: do 10. bo precej mrzlo, vmes okrog 4. in 9. sneg. Od 11. do 18. nulejše in mirno vreme. 18. dež in sneg, nato bo do 25. lepo, nakar bodo 26. in 27. padavine in spet lepo do 31. januarja. FEBRUAR: prva dva dni bo mrzlo, nato topleje in dež, ki bo prešel v sneg. Za tem bo mrzlo in spremen^ivo vse do 17. Okrog 18. bo vetrovno in plohe, verjetno snežne. Od 19. do 24. bo ituzlo, 25. sneg, nato do 28. lepo in topleje, MAREC: do 5. mrzle noči, čez dan hladno. Od 6. do 11. pogosto dež ali plohe. Od 12. do 31. bo nestalno, vetrovno, pogosto dež aU nizka oblačnost z rosei^em. \5s mesec marec bo neugodno vreme. Sončnih dni bo zelo malo. APRIL: od 1. do 8. bo oblačno, vmes dež in vetrovno. Od 9. do 18. bo lepo in toplo. 18. aU 19. plohe z nevihtami, 20. in 21. pa deževno. Od 22. do 30. lepo in toplo. MAJ: lepo vreme se bo nadaljevalo do 6. maja. Takrat pa bodo nevihte, 7. in 8. bo spremenljivo. Od 9. do 19. bo vroče, vmes je verjetna ^oha ali nevihta in sicer 15. maja. Toplo in sončno vreme se bo držalo do 31. maja. JUNU: od 1. do 3. nevihte, nato toplo do 8. od 10. do 13. oblačno in spremenpvo, nato do 26. toplo in suho vreme. Okrog 27. dež, potem pa bo lepo do konca meseca. JULD: dež je zelo verjeten okrog 6., 15., 19. ali 26. juiya. Ye ostale dni bo vroče in suho. Verjetni sta še sicer dve nevihti vmes pa še to v nočnih urah. AVGUST: dežje verjeten 4., 5. pa nevihte. Dež se tudi 18. in 29. Ye ostale dni bo vroče in suho vreme. SEPTEMBER: do 5. spremen:yi- vd in vetrovno. Od 8. do 12. oblačno in še hladneje, vmes slab dež. Okrog 18. septembra se bo vreme poslabšalo na dež, bo hladno in vetrovno in to bo verjetno obdržalo do 30. septem« bra. j OKTOBER: do 15. še bo nestalno vreme, okrog 16. bodq močnejše ohladitve. Sledi vetrov-l no in hladno do 26., 27. in do 3L bo pogosto dež in mrzto vreme. NOVEMBER: deževno vreme S€ bo nadaljevalo do 8. Od 9. do 14 bo toplo, 15. m 16. dež; od 17. do 22. lepo, nato počasne ohladitve in lepo do 30. novembra. DECEMBER: hladno in vetrov no vreme bo držalo do 18., ko bc padel sneg. Spet se bo otophlcj tako, da bo okrog 21. deževalo Sledi mrzlo vreme in sneg 26. ii 31. decembra. Alojz Cestnik RODILE SO: Silva Kamenšek, Ptujska gora 106 — Mojco; Anica Polanec, Zg. Bistrica 70 — Gregora; Marija Sla- meršek, Pestike 2 — deklico; Justi- na Bedrač, Janški vrh 40 — Jožico; Marija Kozel, Janški vrh 5 — dekli- co; Ana Arnuš, Sp. Velovelk 53 — Igora; Marija Huzjak, Cankarjeva 8 — Tomisiava; Martina Majerič, Hum 21 — Mojco; Angela Belca, Pleterje 13 — deklico; Marija Fridl, Desternik 32 — deklico; Te- rezija Cigula, Mezgovci 6 — dekli- co; Ema Znidarič, Zamušani 78 — dečka; Marija Zinko, Ljutomerska 8, Ormož — dečka; Ana Zupanič, Apače 247 — Stankico; Alojzija Golob, Bezjakova 6/a — dečka; Milena Galun, Lešje 9 — dečka; Nežka Vinko, Stanečka vas n. h. — dečka; Marija Korez, Cermožiše 93 — dečka; Štefanija Soršak, Apače 44 — Danijela; Marija Kajzersber- ger, Potrčeva 22 — Simono; Anto- nija Vučak, Bratislava 55 — dečka; Nada Majcenovič, Peršono- va 47 — dečka; Cvetka Ferčič, Bu- kovci 71/a — Aleša; Bernarda Her- ga, Dobravska 2 — Marka; Majda Kolarič, Muzejski trg i — Boštja- na; Tatjana Knez, Kajuhova 5 — Igora; Mirjana Plohi, Hardek 41 — Sandija; Marija Panikvar, Kungota 77 — Benjamina; Veronika Vičar, Rotman 18 — dečka; Ljudmila Hergula, Cvetkovci 6 — dekhco. POROKE: Martin Cucek, Podvinci 38 in Marija Sari, Sp. Velovlak41; Jožef Trop, Smolnik 13 in Helena Pola- nec, Prešernova 10; Janez Arnuš, Podvinci 43 in Vanja Lajh, Podvin- ci 43; Konrad Kostanjevec, Sobetinci 38 in Marija Vesenjak, Mala vas 19; Slavko Polajžer, Ul. Lackove čete 18 in Stefica Ovčar, Kozminci 23; Milan Toplak, Sto govci 58 in Emilija Tomasino, Brej 26; Milan Horvat, Trnovska vas 2] in Kristina Markež, Bišečki vrh 61 Jožef Pire, Leskovec 72, Slov. Bis trica in Marjana Premzll Stražgojnca 45; Ivan Plohi Hlaponci 13 in Olga Arnuš, Hla ponci 13; Marjana Kostanjevecj Mejna cesta 37 in Marija Gombop Ljubljana, Endliharjeva 9. UMRLI SO: Ivanka Muršič, Zagorci 71, roj 1932, umrla 17. dec. 1977, Iva Novak, Ormoška 9, roj. 1898, umi 20. dec. 1977, Hilda Lipovnik Volkmerjeva 10, roj. 1914, umrli 22. dec. 1977, Suzana Mesarij Starošinci 14, roj. 13. nov. 1977 umrla 22. dec. 1977, Feliks Krani berger, Bišečki vrh 62, roj. 1914 umrl 22. dec. 1977, Ivan Fištravec Podgorci 57, roj. 1902, umrl 251 dec. 1977. vreme do nedelje, 8. januarja 1978. Zadnji krajec bo v ponedeljek, 2. januarja ob 13.07. Napoved: V času od 26. do 29. decembra bo topleje, vmes bo občasno ra- hei, slab dež. Med dežjem se bo ohladilo, kar bo povzročilo pole- dico. Na poledico bo padlo nekaj centimetrov snega. Od 1. do 8. januarja bo mrzlo^ vmes bo okrog 4. in 8. januarja snežilo. Se enkrat srečno in zdravo novo leto! Alojz Cestnik Dedek Mraz 1978 V ptujsko občino nesem zvrlian l