UrmtuiStvo • uprava: LJubljana, Kopitarjeva ». Telefon 23-61—23-64. Me»8čna naročulna 2J lir, ta lno. ,oui3tvo »0 lir. — Cek. raS. LJubljana 10.650 za naročnino ln 10.894 ia Insorate. Izključno zastopstvo ta oglase Iz Italije ln Inozemstva!
UPI 8. A.. Mileno. Rokooisov ne vračamo.
USA-Kraftegruppe sudostlich Stoierg
Kommerscheidt zuriickerobort — Feindliche Vorstosse im Etruski-schen Apennin auigeinngen — Beschuss des Grossraumes von London durch »V 2« verstiirkt — Die Aufstandsbe\vegung in der Sloivakei zusammensrebrochen
Aus dem Fiihrerhaupttjunrticr, 8. November. Das Oberkonnnaiulo der Wehr-matit gibt bekannt;
Nachdem seit dem 15. Juni der Gross-rattm von London mit nur kurzer Unterbrechung und in \vochselnder Starko unter dem Fcuer der >V 1« licgt, wird dieser Beschuss seit einigen Wo-tlien durrh de« Einsatz eines norh weit nirksnmcrcn Sprengkorpers, der >V 2«, verstiirkt.
An der Nordspitzo von Walcheren bfliauptcten sich die eigenen Stiitzpunkte auch gestern gegen (len von Wcsten und Osten nngreifcndcn Feind. Der Briicken-kop! M o c r d i j k vvurdo in harten KH-tpfen gegen starke Panzerangrifie gelliiltcn. IJnscre Artillcrie bekampfte
chen Angriffsgruppen. Schlachtfliegcr fiihrten bei Tag und Nacht wirksame Angrilfe gegen den sowjetischen Nach-sehub.
Im ostpreussischen Grenzgebiet kam es nur zu ortlichen Kampfen.
Die Wucht der bolschewistisehen Angriffe gegen unsere Nordfront hat gestern auch im Raum von Autz naehgeiassen. Wo der Feind weiter angriff, vvurde er. zum Teil in Gegenstossen, geworfcn. Da-mit ist der von den Sotvjets erstrehte Durrhhruch in Kurland geseheitert. In ztviilftiigigcr erhitterter Abwehrsehlncht haben unsere Divisionen dem Ansturm uberlegener l:»lschcwistischer Kriifte standgehallen und dabei einen grossen Teil der sowjetischen AngrillsverbSndc,
virk-nm feindliche Ansammliingcn und j vor allem der eingesetzten Panzertrup-
anhaltende Bewegungen im Ramn von Nirir.vcgen und žistlich H e 1 m o n d.
Panzer und Grenadiero vernichteten siidostiich S t o I b e r g die dort abge' schnittene nordamerikanische Kiiifte-grujipe und eroberten nach schtveren Kiimpfen den Ort Kommerschoidt trota; erbitterter Gcgenvvehr zuriick. 15 nordamerikanische Panzer \vurrlen dabei nhgcsciiosscn, zwei erbeutet, iiber 300 Gici;>ngcno eingebracht
Nach starker Artillericvorberoitung trat der Feind in den friihen Morgen-stunden zvvischen Pont a M o u s -son und Chateau Salins zu dem dort ervvartctcn Grossangrif! au. Schwe" re Kiimpfe sind entbrannt.
Eigcno Stosstrupps stiesson siidlich untl siidostiich C h a t e n u Salins und der Nortlostecke des Parroy. VV a 1 d c s t'cf in die feindlichen S;cl-lungen vor, sprengten 25 Bunker und kehrten mit Gefangenen und umfang-reiehcr Beute iu die eigenen Linien zu' rii*k.
Iin Etruskischen Apennin nnrden feindliche Vorstosse in dem Krnntbogcn nordlich R o c c a S. Ca-iciano in der Tiefe des Hauptkampf-teldes von der dort kampfeudcn lnlan" teriedivision aufgefangen.
Von der B a 1 k a n f r o n t vvird wei-tcr/iin lebliafto KampPtitigkeit ohne \Ve-sentliclio Veriinderung der Lage gemel-det. Iin Tal der siidlichen M o r a w a srheiterten stiirkore Angriffe der Bulga-rcn.
In der A g ii i s versenkte ein eige-nos Torpedcboot ein Untersceboot des
Feindes.
Vor Budapest und nordlich der Bahnlinie Czegled —Szol no k wiescu unsere Panzer und Grenadiero starke Angriffe der Bolschevvisten nb. Durch Gegenangriffe wurden die So\vjots aus nichrcrcn Ortschaften gevvorfen.
An der mittleren Theiss stehen deutsche und nngarisehe Verbiinde in harten Kiimpfen mit stiirkeren feindii-
pen, zerschlagen. Vom 26. Oktober bis 7. November tvurdon 602 feindliche Panzer vernichtet, 230 sowjetische Flugzeuge iiber dem Knmpfraum abgcschossen. da-von 110 durch Klakartillerie der Luft-vvaffe.
In Fin n lan d kam es nordwestlieh Ivalo und westlieh des Varangcr-Fjords zu iirtlirhen Gefechten mit Fia-nen und Bnlschetvisten.
Eei Angriffen nordamerikanisrher Ter-rorflieger auf das siid ličke Reichs-gebiet wurdcn durch Flakartillerie der Luftwaffe 7 viermntorige Bomber zum Absturz gebracht. In den Wohngebieten von Marburgan d f- r D r a u und W i e n
enstanden geringe Gcbiiudescliadcn. *
Das Olieikommando der Wclirmacht gibt feruer bekannt:
Die org.lnisierte Aufstandsbewegnng in der Slovvakei ist zusammengebro-chen und zerschlagen.
In schvvierigen, iiber zwei Monate an-daucrnden Wald- und Gobirgskampfcn haben Truppen der Waffen-SS und des Ilccrjes unter Fiihrung der SS-Obergrup-penfiihrer und Generale der Waffen-SS Bergcr und Hofle die West- und Mittel-slowakei von einem unter bolschewisti-seher und tpehcchoslowakischer Fiihrung stehenden liinterhiiltigen Feind und soi-nen Mitliiufern gcsiiubert. General Viest, Mitglied der Londoner Emigranternriigie-rung nnd Befehlshahcr der sogenannten tschechoslowakischen Nationalarmee, und scin Stabschef tvurden gefangen genorn-mcn.
Der Versuch. unserer Ostfront in den Riicken zu fallcn, hat die Aufstiindischcn iiber 4000 Tote und dazu mehr als 15.000 Gcfangene gckostet. Nach vorlaufigcn Fcststcllungcn vvurden zwci Panzcrziige, 267 Flugzeuge, 104 Panzer, 309 Geschiitze und die gesamten Vorriite der Aufstiindischcn erbeutet. Dio vollstamligo Siiuborung des Landes von den rcstlichen Bandengruppen wird fortgosetzt.
Ameriška skupina uničena jugovzhodno od Stolerga
Kommerscheidt ponovno zavzet — Sovražnikovi sunki prestreženi v etruščanskih Apeninih — Obstreljevanje področja Velikega Londona ojačeno z »V 2« — Uporniški pokret na Slovaškem zrušen
Z balkanskega bojišča poroča-
Fiihrerjev glavni stan, 8. novembra. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Obstreljevanje londonskega velepo-dročja, ki leži že od 15. junija z malimi presledki pod različno močnim ognjem »V 1«, smo ojačili zadnje ted-no z uporabo še mnogo uspešnejšega razstrelilnega sredstva »V 2«.
Na severnem koncu Walchere-n a so lastna oporišča tudi včeraj zdržala sovražne napade z zahoda in vzhoda. Premostje pri Moendijku smo obdržali v hudih bojih kljub močnim oklepniškim napadom. Naše topništvo je n-fpešno obstreljevalo sovražna zbirališča in njegova stalna premikanja na 11 ijme genskem področju in vzhodno od llelinonda.
Oklepniki in grenadirji so uničili jugovzhodno od Stolberga tamkaj odrezano severnoameriško skupino ter kljub ogorčeni obrambi po težkih bojih zavzeli kraj Kommerscheidt. Prt tcni smo uničiti 15 severnoameriških oklepnikov, zaplenili dva ter privedli preko 300 ujetnikov.
Po težki topniški pripravi je priče' sovražnik v zgodnjih jutranjih urah s pričakovanim napadom med P o n t a Moussonom in Chateau Šali n s o m. Razvneli so se težki boji.
Lastne napadalne skupine so vdrle južno in jugovzhodno od Chateau S a 1 i n s a ter ob severnovzhodnem robu P a p r o y j s k e g a gozda globoko v sovražne postojanke, koder so pognale v zrak 25 bunkerjev. Z ujetniki in obsežnim plenom so se vrnile v lastne črte.
V etruščanskih Apeninih so prestregle tamkaj se boreče pehotne divizije sovražne sunke na front-
V znamenju nemških protinapadov
Berlin, 8. novembra. Boji na žuriSču zapadnega in vzhodnega bojišča so bili tudi v ponedeljek v znamenju uspešnih protinapadov nemških čet. Tako na primer boljševiki niso nadaljevali s težkimi napadi na Budimpešto, ker so morali odmakniti močne sile za obrambo proti nemškim oklepnikom, ki so jim prodrli za hrbet, medtem ko -o jugovzhodno od Aachena nemški oklepniški grenadirji podvzeli uspešne proti-sunke iz svoje baze, ki so jo zavzeli prejšnjega dne. Se pomembnejši za celoten i>oložaj pa je bil močan od|>or nemških čet na področju izliva Maase. Herojski branilci VVelcherena so sc ubranili napadov z morja ter istočasno britansko-kanadskih napadov s celine. Na področju izliva Maase so osredotočile nemške čete svoj odpor nn mostišča pri Willens»taadu, Moordijku ter severnozapadno od Ilertogenborcha. V varstvu teh mostišč so sy>ravile nemške čete na severno obrezi e reke tudi težko orožje. Od tamkaj ščitijo te ba: terije z zapornim ognjem zaščitnice, ki so še ostale v mostiščih. Ko so bile prepeljane baterije in napadalni topovi, so bili pognani v zrak mostovi pri Moordijku. v katere fo se tetine zaman zaganjali Britanci in Kanndci. S tem ie bil dosežen glavni cilj težkih obrambnih bojev. Kl jub visokim sovražnim izgubam, — oklepniške izgube znašajo približno 4 britanske oklepniške divizije — so «e izjalovili vsi probojni poskusi Angloamerikancev in njihovih pomožnih narodov. Da je kljub tem trem velikim bitkam ostala nemška bojna moč nezmapjšana, je razvidno iz velikih izgub, ki jih imajo stalno napadalci, tako jugovzhodno od llel-
na vdornem področju Gcrmetera, kjer so nemške čele v težkem boju za Vos-senack napredovale ob severnem robu gozda pri Ruhlertu. Izmed V) oklepnikov in oklepniških izvidnikih voz, ki so jih v ponedeljek uničile aH zaplenile nemške čete, jih odpade 18 samo na odsek pri Vos*enacku.
V srednji Italiji si Angloamerikanci še vedno niso opomogli od te/.kili izgub, ki so jih utrpeli v prejšnjih gorskih bojih, kljub izboljšaivju vremena se omejujejo nadalje na brezpomembne krajevne sunke.
Na Balkanu so premestili Bolgari, ki so napadali nemške zaporne postojanke zapadno od Vardarja in Setnice, svoje glavne napade zopet v dolino Strumice. lam so ponovno, toda zopet brezuspešno skušali zadeti v l>ok nemške zaščitnice v severni Macedoniji. Nadaljnje nnpude so izvedli na višinah severnovzhodno in južno od Kumano-va, da bi razbili nemške zaporne postojanke vzhodno od Skoplja ter du bi lahko neovirano obšli 2000 metrov visoko pogorje kopttonik v smeri proli dolini Setnice. V nadaljnjih trdih bojih ob južnem robu pogorja so uničile nemške čete več bolgarskih oklepnikov ter zajele številne ujetnike.
Nn Madžarskem so dovedli dosedanji obrambni boji in predvsem bočni napad nemških oklepnikov do razbremenitve polo/nja južno od Budimpešte. Boljševiki niso nadaljevali s svojimi napadi niti ob mostišču pri Duna-foldvurju, niti ob zapornih postojankah južno od Vecsesa. Tu se dogaja »lično kot se je dogajalo pri Varšavi, kjer se je zrušila Iniljševiška ofenziva
monda, kjer so Britanci napadali nem- | zaradi močnih nemških bočnih nnpn-ško mostišče ob prekopu Dcurne ter dov tik pred ciljem. Nemške čete so
Moskva še vedno napada Iran
Stockholm, 7. nov. Agencija >Ta«,s< prinaša še vedno mnogo poročil o dogodkih v Iranu. Snidovi vladi vedno znova očita, da cenzurira govore zavezniških državnikov, da odpravlja prepovedi protisovje'tskih listov in da je profašistično usmerjena. Said sam je po teh poročilih baje naročil osebam iz svoje okolice, naj pišejo članke proti Sovjetski zvezi. List »Osvobodilne fronte«, pokreta, ki ga je ustvarila Moskva proti vladi, zahteva, naj Said in njegova reakcionarna okolica prenehajo z delom, ker predstavljajo nevarnost za Iran in poganjajo deželo v katastrofo.	.	.
Stockholm. »United Pressc javlja iz Teherana, da je dosegla politična napetost v Teheranu zaradi sovjetskega pritiska v zadnjih dneh svoj višek. Vlada se posvetuje podnevi in ponoči. Dnevno se vrše tudi po dve seji parlamenta.
Zopet vprašanje Dardanel
Stockholm. Po poročilu »Associated Pressa« iz dobro poučenih britanskih krogov so se baje sedaj v Ankari pričeli razgovori o prevozu skozi Dar-danell. Poročilo pravi, da Turčija ni nenaklonjena bivšim sovjetskim minimalnim zahtevam po demilitarizaciji Dardanel, toda nove moskovske težnje so mnogo večje. Sovjeti ne zahtevajo
jo še nadalje o živahnih spopadih brez bistvene spremembe položaja. V dolini južne Morave so se izjalovili močnejši bolgarski napadi.
V Egejskem morju je potopila naša torpedovka neko sovražno podmornico.
Pred Budimpeštoin severno od železnice Czegled - Szolnok so zavrnili naši oklepniki in grenadirji močne boljševiške napade. S protinapadi smo vrgli Sovjete iz več krajev.
Ob srednji Tisi stoje nemški in madžarski oddelki v hudih bojih z močnejšimi sovražnimi napadalnimi skupinami. Borbeni letalci so podnevi in ponoči uspešno napadali sovjetsko oskrbo.
Na vzhodnopruskem obmejnem ozemlju je prišlo le do krajevnih bojev.
Silovitost boljševiških napadov proti najemu severnemu bojišču je popustila včeraj tudi na področju A u t z a. Kjer je sovražnik še napadal, smo ga .deloma s protisunki vrgli nazaj. Tako se je izjalovil prodor, ki so ga nameravali izvesti Sovjeti v Kurlandiji. V 12 dnevni ogorčeni obrambni bitki so vzdržale naše divizije naval mnogo močnejših boljševiških sil ter pri tem razbile velik del sovjetskih napadalnih oddelkov, zlasti napadajočih oklepnikov. Od 26. oktobra do 7, novembra so uničile 602 sovražna oklepnika in sestrelile nad bojiščem 239 sovjetskih letal. 110 izmed njih jih ie zbilo protiletalsko topništvo v sestavu letalstva.
Na Finskem je prišlo severozahodno od I v a 1 o j a in zahodno od Varan, gerskega ijorda do krajevnih spopadov s Finci in boljSeviki.
Pri napadih severnoameriških straho-valnih letalcev na južno ozemlje Nemčije je sestrelilo protiletalsko topništvo
nem loku severno od Rorca S. Casci- letalstva 7 štirimotornih bombnikov. V nu v globini filavncjfa bojišča.	stanovanjskih predelih Maribora in
le prevoza iz Črnega r Sredozemsko morje, temveč so sprožili tudi vprašanje o ustanovitvi male države ob Dardnnelah, ki bi bilu pod mednarodnim nadzorstvom. Zastopnik angleškega zunanjega ministrstva je baje na vprašanje izjuvil, da o razgovorih gle de Dardanel ne ve ničesar.
»Times« o sovjetski zunanji politiki
Bern, 7. nov. Po poročilu agencije >Exc.hange< objavlja »Times« značilen članek o zunanji politiki Sovjetske zveze, ki skuša še enkrat izrecno opravičiti angloameri.ško izročitev Evrope boljševizmu. List izjavlja, da se ozira Sovjetska zveza zgolj na lastno varnost, prav tako, kot imata Anglija na Nizozemskem, v Belgiji in v Suezu ali Združene države v Srednji Ameriki varnostne interese, ki ne trpe nika-kega vmešavanja. Bilo bi neprimerno, ako bi kdo od Kremlja zahteval, da se odpove vsem pravicam in ako bi v njih videl znak agresivne politike. Niti Sovjeti niti Anglija nimajo niknkih ambicij glede obladovanja kontinenta. Britanski in sovjetski interesi so popolnoma isti.
Bern. V Lausanni je umrl bivši francoski minister Jean IIenessy. Stur je bil 70 let.
An der Adriafront — Eine Sperrgruppe macht die Hafenanlagen fur den Feind unbrauchbar — Z jadranskega bojišča. — Neka skupina uničuje pristaniške naprave pred sovražnikom
PK. Atlantic Bilderdienst
Dunaja so bila poslopja nekoliko poškodovana.
Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja nadalje:
Organizirani uporniški pokret na Slovaškem se je zrušil ter je razbit.
V težkih, nad dva meseca trajajočih bojih po gozdovih in planinah so očistile čete vojaSke SS in vojske pod vodstvom SS Obergruppeniiihrerjev in generalov vojaške SS Bergerja in Holleja pod bolj-ševilkim in češkim vodstvom stoječega sovražnika in qje£ove pomočnike z za-
hodne in srednje Slovaške. Ujeli smo generala Viesta, člana londonske emigrantske vlade in poveljnika tako imenovane čehoslovaške narodne armade ter šefa njegovega štaba.
Poskus, da bi udarili vzhodnemu bo)i-šču v hrbet, je stal upornike preko 4000 mrtvih in nad 15.000 ujetih. Po začasnih ugotovitvah smo zaplenili 2 oklepna vlaka, 267 letal, 104 oklepnike, 309 topov in vse uporniške zaloge. Popolno čiščenje preostalih tolovajskih skupin iz dežele sc nadaljuje.
izrabile popuščanje sovražnega pritiska za odstranitev starajših krajevnih vdornih mest. S tem, da je bila zaustavljena sovjetska ofenziva proti Budimpešti, je postala velika cesla od Vecsesa proti Szolnoku glavna os bitke na Madžarskem.
Med Szolnokom in prelazom Dukla so boji zopet oživeli. Ob Tisi so vrglo nemške čete v gosti jutranji megli sovražne izvidniške skupine, ki so prekoračile reko, zopet nazu j. Ob vzhodno slovaški meji «o odstranili nemški lovci s ponovnim zavzetjem dveh višin neko sovražno vdorno mesto. Jugoza-ladno od prelnza Oukle, kjer so boljševiki na 4 kilometcrski bojni črti 15 krat napadli, so grenadirji s podporo topništva odbili vse sovražnikove sunke. Pod vtisom visokih izgub je popustilo tudi l>oljševiško napadslno de-ovanje v Kurlandiji.
V stepa ulici
Ce si podrobneje ogledamo angleško zunanjo politiko, se ne moremo ubraniti vtisa, da je na vseli straneh polna napetosti, razočaranj in porazov. Ne vemo sicer prav nič ali zelo malo, kaj se dogaja za tajnimi mednarodnimi zunanjepolitičnimi zavesami, vendar pa lahko dovolj jasno presojamo medzavez-niški zunanjepolitični položaj po zunanjih učinkih. I'i pa so za Anglijo precej porazni.
Zelo poučno jc vprašanje Poljske. Anglija se je spočetka močno zavzemala za londonske begunske Poljake, ki imajo po njenem mnenju nedvomno večino med poljskim ljudstvom. Po načelih demokracije, na katero se anglo-sovjetski tabor stalno sklicuje, bi morali zavezniki izvajati edino dosledni zaključek in polnopravno priznati londonske Poljake. To pa ne gre v račun Moskvi, ki ima s Poljsko svoje namene. Zaradi tega so morala pasti v vodo vsa navidezno lepa načela Atlantske listine o samoodločbi narodov in Anglija jc morala ugoditi Sovjetom, pustiti na cedilu londonske Poljake in s tem vzeti nase »trajno sramoto za čast in prestiž Velike Britanije«, kakor piše portugalsko časopisje v zvezi s to zadevo.
Drugo veliko razočeranje pomeni za Anglijo Balkan. Po izpovedih nekaterih preveč zgovornih ameriških časnikarjev je bilo sklenjeno na konferenci v Teheranu, da angleške in ameriške četo ne sinejo stopiti na Balkan prej, dokler tudi rdeča armada ne bo dosegla Balkana. Sovjcli naj bi zasedli Romunijo in Bolgarijo, Angleži pa Grčijo in bivšo Jugoslavijo. Toda čele generala Wil-sona so stopile na grška tla šele takrat, ko so imeli Sovjeti že zusedeno večino Bolgarije in Romunije. Prišle so prepozno, da bi inogle prehiteti sovjetski sunek v bivšo Jugoslavijo in tako rešiti angleško »vplivno sfero« na zahodnem Baikann. Kot lahko sedaj naknadno iz dogodkov samih spoznamo, tudi Churchillov obisk v Moskvi v tem pogledu ni nič dosegel, saj je moral Churchill pristati na neko »skupno politiko« v tem prostoru, kar po naše pomeni, da se Stalin ne mara držati niti teheranskih sklepov, marveč ustvarja s svojimi dovršenimi dejstvi vedno nove položaje, seveda takšne, kot si jih sam želi. Na severu Sovjeti že popolnoma vladajo v baltskih državah, vzpostavili so svojo oblast na Finskem in stegujejo svojo roko že v Skandinavijo na Norveško, ki naj bi prvotno tudi spadala pod angleško vplivno sfero.
Takšen jc položaj v vzhodni in jngo-vzhodni Evropi. Na zahodu je položaj nekoliko drugačen, vendar pa tudi ni pruv nič rožnat za angleško zunanjo politiko. Ce se v Londonu sklanjajo j nad rontgensko sliko zahodne Evrope, vidijo na njej številne in velike rdeče madeže. V Bonomijevi Italiji neomejeno deluje moskovski eksponent Togliatti, ki temeljito izrablja sedanjo politično zmedo in gospodarsko-socialno stisko ter uvaja sovjetsko roko na Apeninski polotok. V Franciji se mora De Gaulle na vse kriplje boriti z rdečimi makiji, katerim so Angleži prej na njegovo prošnjo z letali dovažali orožje in ga hočejo zdaj imeti nazaj, todn makiji ga, zanašajoč se na pomoč Moskve, nočejo dati iz rok. Moskva vedno rohni tudi proti Španiji, Portugalski, Švedski in Švici, v katere hoče zanesti notranjepolitične nemire. Angleška tolažba, češ da Sovjeti nočejo priključiti k svoji zvezi nobene »osvobojenih« ali premaganih držav ter da ne nameravajo v teh državah uvesti komunističnega so-cialnogospodarskegn reda, je zelo jalova. Cilj komunizma, h kateremu sc Stalin brezpogojno priznava, je bil in ostane: svetovna revolucija. Vse, kar Stalin sedaj dela, je le postopno in previdno izvajanje tega načrta, ko bo končana ta etapa, se Stalin tudi pred sedanjimi anglosaškimi zavezniki ne bo ustavil, marveč jih bo skušal neusmi* ljeno pomandrati.
Tako je angleška zunanja politika zajadrala v slepo ulico, iz kntere ne more najti pravega izhoda, zlasti ker na drugi strani tudi Združene države z zanimanjem gledajo na nekatere del« -angleškega imperija.
fisjkjši skrunilec kulture vseh časov
K Stalinovemu govora ob obletnici revolucije
Zgodba er^ga izmed mnogih
Berlin, 8. nov. Zasramovanje resničnosti je, če je izjavil Stalin v svojem govoru ol> 27. obletnici boljševiške revolucije, da je boljševizem »rešil evropsko civilizacijo«. Za zavrnitev te nesramne trditve niso potrebne posebne priče. Ves svet lahko dokaže, da se vleče za boljševizmom, ki je pred 27 leti zavladal v Rusiji, brezkončna krvava sled. Milijoni, ki so bili umorjeni, izstradani ali ki so prišli ob življenje zaradi strela v tilnik od Čeke, GPU-ja ali kakor se danes imenuje ta morilska komisija, NKWD, so žrtve iega brutalnega morilskega režima, ki mu ni sličnega v zgodovini. Nihče ne bo nikdar zvedel, koliko milijonov ljudi je umrlo na širokem področju Sovjetsko zveze od lakote. Slovaški državni predsednik dr. Tiso je govoril o petih milijonih, ki so umrli zaradi lakote v 1. 1935 samo v bogati Ukrajini in to število gotovo ni premajhno.
Tako kot je prelil boljševizem v lastni deželi poloke krvi ter je do danes brezobzirno iztrebil in likvidiral tiste, ki 6o mu stali na poti, tako je ravnal tudi z narodi, ki so postali njegova žrtev. Ko so vdrle Stalinove horde leta 1040 v baltiške dežele, se je pričel divji lov na ljudi, ki se je raztezal brez razlike na moške, ženske in otroke. Desettisoči so bili umorjeni, desettisoči pa so odšli kot sužnji v sibirske stepe in nikdar ne bodo več videli svoje domovine. Nam ni treba niti navajati lastnih dokazov, da bi ožigosali živalski morilski sistem boljševikov. Vodilni britanski tednik »Tlio Ninettenth Century and after« je objavil še v avgustu preteklega leta število od-vlečenih prebivalcev evropskih vzhodnih držav ter pri tem ugotovil, da je deportiranih najmanj en milijon Poljakov ter da jih je 800.000 izginilo in ti 60 verjetno postali žrtve NKWD-ja. Iz Estonske so odvlekli boljševiki po podatkih britanskega tednika 60.000 oseb, katerih usoda ni znana. 60.000 mož, 20.000 žena in 7300 otrok so deportirali iz Latvije. Po mnenju angleškega tednika živi od teh mogoče še tretjina. Iz Litve so odvlekli boljševiki 50.000 oseb, tudi njihova usoda ni znana. To so številke, ki najbolj označujejo bestialnost boljševiškega sistema. In o tem sistemu izjavlja Stalin, da je »rešil evropsko civilizacijo«.
Boljševizem se je skušal v preteklih letih vedno prikrivati kot demokratska državna oblika. Dozdevno je razpustil ko-minterno, ki jo imenujejo v Sovjetski zvezi »generalni štab svetovne revolucije«, navidezno je sklenil tudi mir s pravoslavno cerkvijo. Toda ko so vdrle boljševiške armade zopet v evropski kulturni krog, ko so prišle na Poljsko, ko so napadle baltske države, ko so se jim vrgle v naročje Finska, Bolgarija in Romunija, ker so upale njihove brezčastne in slabe vlade, da bi se lahko na ta način rešile, takrat se je pokazalo, da so boljševiki še vedno »divje živali v človeški podobi«.
Kot volk v ovčji koži je nastopil.-Stalin ob svojem poslednjem govoru ob obletnici revolucije. Pod masko pobožnja-ka je imel govor, ki je bil namenjen
način' rešili, v Londonu ta washingtonu | Ool&niskem spoznajo prave komunistične c 11]c »osvobodilnega« gs&jaBia, zato se v velikih
skupinah predajajo domobrancem
ploskajo Stalinu, poslali so mu vdanost-ne brzojavke ter mu zagotovili zvestobo. Med častilci ne manjka tudi Churchill. Pri tem pa je dobro opozoriti na to, da je isti Churchill nekoč obtožil boljševizem ter ga ožigosal z najostrejšimi besedami. V zvezi s Stalinovimi besedami o »rešitvi evropske civilizacije« po boljševizmu je treba posebno poklicati v spomin one Churchtllove besede, ko je govoril o boljševizmu ta civilizaciji.
Leta 1018. je izrazil Churchill v nekem govoru v Dtmdeeju besede, o katerih gotovo danes noče ničesar več slišati: »Civilizacija je na tem, da izumre na velikih področjih, medtem ko skačejo boljševiki kakor črede divjih živali sredi razvalin mest in trupel svojih žrtev.« To ni bilo edinokrat, da je s takšnimi besedami ožigosal boljševizem. Na nekem drugem mostu je označil »boljševi-ško tiranijo« kot »najhujšo in najbolj razrušilno ter najbolj ponižujočo tiranijo v zgodovini ter je primerjal boljševiško delovanje z dejanji, »ki bi bila kameni dobi in Hotentotom v Osrednji Afriki v sramoto«. In kar se tiče napredka in civilizacije, je postavil leta 1920. tezo, da se boljševiška teorija »pri vsakem koraku vrača nazaj v mračno preteklost«.
Boljševizem in umor, to sta dve stvari, ki Bpadata skupaj. Kjer zavlada boljševizem, tam triumfira umor. Treba je spomniti samo na Katyn. kjer so pomorili eno tretjino častniškega zbora bivše poljske vojske. Ta morilski teror so dvignili boljševiki v državni princip, izumili so ga židje ter ga vgradili v državno ustavo. Stalin se drži Leninovih besed, ki je nekoč rekel: »Proletarska država ni nič drugega, kot stroj za po-tlačenje btiržoazije« ali kakor je rekel nekoč v nekem razgovoru: »Ljudi je treba udariti po glavi, in to neusmiljeno«. Milijoni mrtvih, ki jih ima boljševizem na vesti, so bili žrtve te »državne ideje«. »Boljševizem ni politika, ni bolezen, tudi ni vera, pač pa je kuga«, tako se je izrazil nekoč — Churchill v nekem govoru v Spodnji zbornici.
Dovolj je angleških izjav o taktiki ta teoriji boljševizma. Svetovno časopisje je imelo čestokrat priložnost razkrinkati boljševizem. Tudi v Ameriki so imeli trde besede za boljševizem, predno so Roosevelt in njegova židovska klika potegnili Ameriko v vojno ter sklenili pakt z židovskim boljševizmom. L. 1039. ni bila nobena posebnost, če so pisali ameriški listi o Stalinu kot o »največjem morilcu, najbolj krvavem tiranu v zgodovini« ter označevali Sovjetsko zvezo kot narod, ki mu vlada »oligarhija zločincev in gangsterjev«. Se v juliju leta 1941. je zapisal list »New York Times«: »Bila bi sramota, če bi morali ameriški vojaki izkazati Stalinu čast kot zavezniku, kajti Stalin je največji skru-nilec kulture vseh časov«. Takrat, v letu 1941. je komentiral amer. list »Chicago Dail Tribune« nek Stalinov govor s sledečimi besedami: »Stalin ima brezprime-ren rekord v brutalnosti in izdajstvu.«
taeriki veliki volilni dan
Berlin, 8. nov. Vsaka štiri leta na torek po prv m j>onedeljku v novembru voli ameriški narod svojega predsednika. S to vol i1, v i jo je združen istočasno velik volilni dan po vseh severnoameriških zveznih državah, kajti istočasno volijo celo vrsto posameznih guvernerjev ta visokih uradnikov, predvsem pa obnovijo celotno reprezentančno zbornico in eno tretjino senata. Ves volilni postopek je že zelo zastarel. Vse je zgrajeno na teoretični demokraciji, ki je hotela doseči vso varnost, da bi res odločala ljudska volja. Toda dejansko je, kot je razvidno iz Rooseveltovega delovanja, na razpolago dovolj sredstev in poti, da je zagotovljen diktatorski vpliv predsednika, ki se mu ni treba ozirati na želje naroda m narodnih zastopnikov. Novo izvoljeni predsednik nastopi svojo službo šele <20. januarja, kajti njegova volitev je posredna Pred 150 leti so namreč potrebovali precej časa, dokler so zbobnali skupaj vse volilne može in dokler eo odposlali izid glasovanja v posameznih državah v V/ashington. Vodilnih mož je prav toliko kot senatorjev in poslancev kongresa skupai. Ker ima senat 96 članov in kongres 435, je treba torej izvoliti 531 volilnih mož in polovica teh tako zvanth elektoralnih volilnih glasov, namreč točno 206 zagotavlja zmago. Posebna težava pri tem pa je, da štejejo glasove v posameznih državah ter da tukaj zopet odloča enostavna večina. Ce ima torej v naj: boli obljudeni državi New-York demokrat samo en glas več kot republikanec, potem pripadajo vsi elektoralni glasovi države demokratom, republikanec pa ostane brez glasov. Tako je tudi razum-ljvo razmerje* med glasovi, kot je imet pri poslednjih volitvah Roosevelt 27 milijonov glasov, njegov protikandidat VVill-kie pa 22 milijonov, elektoralnih glasov pa je imel nato Roosevelt 449, njegov protikandidat pa samo 82. Teoretično je celo možno, da dobi zmagoviti kandidat več glasov kot oni, ki je propadel, samo če ima srečo, da doseže v najbolj obljudenih državah pičlo večino, ki mu nato zagotavlja večino glasov. Volitve obeh zbornic kongresa pa se vršijo neposredno. Vsaka zvezna država ima dva senatorja, medtem ko se določa število poslancev kongresa po številu prebivalstva v dotični državi. Člane kongresa izvolijo vsaki dve leti na novo, senata pa vsaki dve leti samo za eno tretjino, tako da traja službena doba senatorja 8 let. V senatu razpolaga Rooseveltova stranka z 58 glasovi proti 37 republikanskim in enemu progresivnemu. Računajo splošno, da bodo izgubili demokrati precej glasov v prid republikancev, dvomljivo pa je, če bo to izvršeno v toliki meri da bi lahko republikanci v senatu odstranili /lomnUrntično večino. Poslanska zbornica na sestoja sedaj iz 216 demokratov, vsi2 republikancev, enega poslanca farmar-
jev, enega poslanca delavske stranke, 2 neodvisnih ta 3 praznih prostorov. Demokrati torej ne razpolagajo z absolutno večino, vendar imajo številčno nadmoč. Tukaj zadostuje že samo mala soremem-ba, da pridejo v manjšino, s čimer bi bil postavljen demokratski predsednik pred težko nalogo, da bi moral'voditi svojo politiko v bodoče z republikansko večino.
Stokholm, 8. nov. Po poslednjem poročilu radia New-York so našteli doslej 9,146.000 glasov za Roosevelta in 7 milijonov 819.000 za Deveya.	_
Amsterdam, 8. nov. Po nekem poročilu britanske poročevalske službe je De-vey uradno priznal ponovno izvolitev Roosevelta.
Amsterdam, 8. nov. Kakor sporoča britanska poročevalska služba, so dosegli demokrati pri volitvah v senat večino, vendar razlika med glasovi še ni znana. Z veliko večino je izvoljen demokratski voditelj iz Kentuckyja, Brakley. Med neizvoljenimi republikanskimi poslanci je tudi Hamilton Fish, eden najzagrizenej-ših Rooseveltovih nasprotnikov, ki je svoj poraz že priznal.
Amsterdam, 8. nov. Kakor javlja agencija Reuter so našteli ob 3.50 ne-wyorskega časa 15,771.666 glasov za Roosevelta ter 13,594735 za Beweya.
Lepo poletno popoldne sem odšel s
prijateljem v njegov vinograd. V prijetnem kramljanju so ure hitro minevale, midva sva pa v dobrem razpoloženju skoraj pozabila, da se bo treba vrniti proti domu. Kar se prikažejo za hišo tuje postave, oblečene v gasilsko uniformo in oborožene s puškami, bombami ter samokresi. Z vzklikom »Stoji« naju zaustavijo. Takoj sem se spomnil na svarilo mojega hišnega gospodarja: »Pazite se, komunisti lovijo prisilne mobilizi-rance. Stal sem nepremično, kot bi oka-menel, nakar se približuje tuja postava s puško v roki proti meni ter vpraša, kdo sem.
Kako so nas »mobilizirali«
Tujec mi je segel v žep, i® katerega mi je potegnil legitimacijo in jo raztrgal. S tovarišem sva dobila kratek rok ter si morala najnujnejše pripraviti za odhod. ViniČarka je jokala, ko je videla, da peljejo njenega gospodarja oni, ki zatirajo vero, ubijajo mirne, pridne ljudi po štajerskem ozemlju. Hodili smo vso noč — med potjo se nas je nabralo dve sto — ter smo prišli na nek visok vrh, kjer smo preživeli ves dan. Za hrano se nihče niti zmenil ni, pustili so nas lačne ležati v gozdu. Sest dni ta šest noči smo se prestavljali g hriba na hrib, ter se tako izogibali nemškim posadkam. Tolovajski stražarji so nam rekli, da bomo poslani v štajersko brigade tn pa na osvobojeno dolenjsko ozemlje ter tam mirno čakali konca vojne. Namen mobilizacije da je samo ta, da nas »okupatorska oblast« ne pošlje na različna dela po Velikem Rajhu. Po naključju sem bil dodeljen tolovajski brigadi. Dobil sem opremo ter moral z ostalimi tovariši čez hribe in doline iz Štajerske na Kranjsko ter v obratno smer, kakor je bilo treba.
Življenje v brigadi je bilo težko
Življenje v brigadi je bilo težko. Zavednemu Slovencu je j>okalo srce, kadar je imel kak komisar »bataljona« ali čete svoj »politični govor«. Vsaka ruga njegova beseda je bila kletev: -psoval je vse, kar mi je bilo poprej sveto. Opazil sem tudi kmalu, da so komunisti fante, ki so bili razumnejši, potiskali vstran. Vse jih je gledalo po strani, jim dajalo manjvredno mesto in podobno. Vse to se mi je tako zagnusilo, da sem hotel že po prvih tednih bežati iz »svobodnih gozdov«. Počutil sem se vedno samega, nisem imel prijatelja, kateremu bi se mogel zaupati. Večkrat sem srečaval poznane prisilne mobilizirance. Njihovi obrazi so bili spremenjeni, upadli ta otožni. Na njihovih licih se je brala skrb ta bojazen. Komisarji so nam slikali v svojih govorih zlate gradove, a hodili smo po blatnih gozdovih mokri, premra-ženi do kože.
Obupani družinski očetje so uhajali, se prijavljali nemškim oblastem, delali samomore ta podobno. Lahko trdim, da 80 % Štajercev, predno se vključi v vrste OF, ne ve, kaj pomeni ta kratica in kakšna poguba je za ubogi slovenski narod. Nazadnje, ko so videli tovariši v meni mirnega človeka, so mi marsikateri izmed njih med štirimi očmi priznali, da je OF organizacija, ki se bori samo za neke druge cilje, ne za sloven-ski narod, pač pa za komunizem.
delili komandanti in komisarji razno obleko, plašče ter obuvalo. Za navadne komuniste seveda zopet ni ostalo drugega kot lej>a beseda »naj počakajo na poznejše prilike«. Vsi izmučeni ter lačni smo polegli po tleh ter zaspali, seveda za kratek čas, nakar nas zopet kličejo v zbor. Nadaljevali smo pot po cesti naprej v Sv. Križ, kjer smo ostali 2 dni. Bivanje tamkaj je bilo razmeroma mirno, edino iz daljave se je začul večkrat udar težke mine. Zopet so bili na raz-polago komisarji z izgovorom, češ tam se premika naša »tovariška brigada«, čeprav sem jaz iz lastne izkušnje vedel, da so te »tovariške brigade« domobranske bojne skupine, ki preganjajo komuniste. Po dvadnevnem počivanju je iz-nenada prišlo povelje za premik in sicer v vas Pekel. Po večurnem pešačenju smo dospeli v trdi temi v nam določeno vas. Komandant je določil strogo pripravljenost, vsi smo morali ležati opasani, zasede so se potrojile. Ko smo v tako zaskrbljenem stanju polegli po kozolcih ter počivali približno kako urico, že kličejo dežurni zbor. Nikjer se ni ču-lo regljanja strojnic, ozračje je bilo popolnoma mirno. Iz daljave se je čulo brnenje avtomobila, ki je prihajal vedno bližje. Kurirji so dobili zapečatena pisma ter hiteli h komandam bataljonov, ki so bili raztreseni po različnih sosednjih vaseh. Dobili so nalog, naj se čimprej zberejo pri štabu z vsem moštvom. Stikali smo glave ter se zopet izprnše-vali, kaj neki to pomeni. Naš bataljon je ostal kot zaščita pri brigadi ter dobil nalog, da pripravi na travniku drva za ogromen,kres. Ura je bila 2 ponoči, moštvo je bilo j>ostrojeno. Godba, sestavljena iz violinistov in harmonikaria, je zaigrala tolovajsko himno. Tedaj smo opazili, da se [Klinika skupina ljudi proti kresu, naši sredini. Komandoval je sam komandant brigade »Lev«, ter nam v nekaj besedah razložil, da nas je prišel pozdravit komandant Slovenije tov. Stane ter bo ob isti priliki razdelil zaslužnim borcem odlikovanja za njihove borbe. V mislih sem si predstavljal »komandanta Slovenije« kot jx>stavnega moža z nekaj avtoritete, toda čim sem videl njegovo postavo, sem bil razočaran. Pričakoval sem od njega kakšen pomemben govor, toda oglasil se je samo njegov »adjutant« ter v par besedah poudaril pomen današnje proslave. Opravičil se je tudi, da je bil komandant Stane »poslovno zadržan« ter si je zato izbral noč za naš sprejem. Navadni tolovaji so se norčevali iz njegove tihe narave, saj kakor smo izvedeli, je bil poprej pekovski pomočnik ter sploh ni znal javno nastopali. Razdelil je par »zaslužnim« krvnikom odlikovanja, katera si pa mnogi niso niti pripeli na prsa, ampak spravili v žep. Svečanost je trajala pol ure, bataljoni so se zopet podali na svoja mesta.
»V nekaj dneh borbe z domobranci smo izgubili cel bataljon«
Bila je še trda tema, ko so nas prebudile strojnice ter topiči iz bližnje okolice, iz daljave se je pa čul gla3 zvo-
na ter naznanjal nedeljsko julro. Bataljoni eo bili raztreseni po bližnjih vaseh, drugi bataljon s štabom je držal zasedo pri železnici Velika Loka—Trebnje, odkoder je prihajalo zelo močno streljanje — znak borbe. Ostali trije bataljoni so se takoj pomaknili nazaj v smeri proti Sv. Križu, predno je pa odzvonilo poldne, smo izvedeli, da je bil 2. bataljon v boju z domobranci skoraj popolnoma uničen. Padel je komandant in komisar, samo pri jiokopališču v Trebnjem so zvečer našteli 29 mrtvih, ostala trupla pa gnijejo jm> sosednjih gozdovih. Ko smo prekoračili Savo, je štela brigada 4 bataljone, a po par dneh bivanja na Dolenjskem se je brigada skrčila na 3, po številu slabo močne bataljone. Naš bataljon je šlel pri prehodu na Dolenjsko 115 mož, a na dan mojega bega le še 55 mož. Isti dan je padlo tudi mnogo tovarišev v roke domobrancem.
»Sedaj sem rešeni«
Vedno bolj pogosto sem mislil na beg iz tega pekla. Vesel sem bil, da sem našel ljudi, ki so me pravilno razumeli ter mi v moji najtežji uri 6topili ob stran ter pomagali zopet priti v pošteno človeško skupnost, iz katere se mi je zdelo, da sem kot tolovaj popolnoma izločen. V srcu mi je večkrat očitala vest, da sem bandit, komunistični tolovaj, ki se zateka in skriva p° gozdovih. Oi'ofil sem Be in trdilo sklenil, da nocojšnjo noč storim korak, ki mi bo dal zopet možnost, da odvržem breme banditstva ter 6e vključim zopet kot človek v skupnost. Bal sem se, ko sem se oddaljil od svoje edinice, da me kdo ne bi zalotil pri begu. Skril sem se med hlode, zložene eb poti, ter čakal ugodne prilike, da poiščem človeka, kateremu sem poprej razodel svoj načrt. Neopaženo od vseh sosedov sem se splazil ponoči na njegov hram ter se zaril v seno in tako bud^n čakal jutra, da mu javim svoj prihod. Kmetica mi je vsa v skrbeh prinesla zjutraj mleko in kruh ter prosila, naj se skrijem tako, da ne pade njihova družina v nesrečo ter v roke rdečim krvnikom. S strahom kakor da bi mi prinašala ukradene hrane me je j>ogledala z žalostnimi očmi ter zopet tiho odšla. Niti hčerka kakor njena gospodinjska pomočnica nista vedeli za moje skrivališče pri hiši Komaj 6em čakal nedelje, ker mi je gospodar obljubil, da me bo ta dan prijavil. Odšel je v ta namen zgodaj v vas. Že od daleč sem ga opazil, da se je z veselim obrazom vračal k hramu, kjer je bilo moje skrivališče, mi veselo po vedal, da je uredil vse potrebno, da lahko takoj grem in se prijavim. Gospo-dinja mi je stisnila molče roko ter mi želela kot lastnemu otroka srečo v nadaljnjem življenju. Vesel bi bil, ako bi pri našem štajerskem kakor tudi kranjskem kmetu ta delavcu opazil isti pogum v boju proti satanskemu komunizmu, kot ga ima enkrat že prevaran dolenjski kmet. Sedaj pa sem rešen in ves srečen ta bi privoščil to srečo vsakomur, ki so ga komunisti s silo primorali, da se bori za njihove zloč;L'ske cilje.
Stajcre.
Spori
IUUAAAAAAAAAAAA
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da nas je po dolgi bolezni zapustila naša zlata mama, stara mama ta sestra, gospa
roj. Vrenk
Drago pokojnico bomo položili k večnemu počitku danes, 9. t m. na farno pokopališče v Tomišlju.
Brest-Ljubljana, 8. nov. 1944.
Žalujoči soprog Jakob; France, Jakob, Jože, Stane,
Lado, Anton, sinovi; Ana, Marija, Pavlica, hčerke; sestre, snahe ter ostalo sorodstvo.
»Narod Se ni zrel za komnnizem«
Ko smo se vrnili z različnih pohodov v zgornjo Savinjsko dolino, so dobili komisarji nalog, da naj čim večji del tovarišev v njihovih četah sname s titovke zvezdo z izgovorom, da »narod še ni zrel za komunizem«. Štajerski kmet kakor tudi delavec še danes ne vesta, da se bori OF samo za komunizem, ampak še vedno napačno mislita, da se bori za boljšo bodočnost slovenskega naroda. Z brigado potuje tudi neki duhovnik, ki večkrat napravi govor med farani ter slika samo druge stvari, o komunizmu molči ko grob.
Komandanti kakor tudi komisarji bri-| gad, bataljonov so po večini samo mladoletni neizkušeni, politično »dobro podkovani« za ubijanje nedolžnih ljudi, vojaško nezreli in ob uri napada popolnoma odpovedo. Večkrat sem bil priča, ko bi moral komandant dati povelje, pa je povelje izostalo, a tolovaji so bili prepuščeni sami sebi. Mnogo se tudi govori o tovarištvu med posamezniki, toda kar se tiče v pogledu hrane, ima štab bataljona svojo kuhinjo, a preprost tolovaj nima pravice, da si izprosi košček kruha, ki bi mu ga podarila kaka dobra kmetica.
Na »osvobojeno« Dolenjsko
Ko smo tako hodili iz kraja v kraj po Štajerski, udari kakor strela iz jasnega neba povelje, da moramo takoj na Dolenjsko. Začeli smo stikati glave ter se izpraševati, kaj neki to pomeni. Kmalu pa pride komisar bataljona z izgovorom, da se morata »i« varnostnih razlogov« obe brigadi prestaviti na »osvobojeno ozemlje« Dolenjske, kjer prebiva na tisoče tovarišev.
Kdor je že poprej čutil na lastni koži, kako se godi komunistom na »osvobojenem ozemlju* Dolenjske, se mu je takoj porodila v glavi misel za beg. V našem bataljonu 6e nam jih je izgubilo, predno smo prekoračili Savo, skupno 14.
Iz športne zgodovine:
45 le! tekmovanj Berlin: Dunaj
V zgodovini nemSkega nogometa Imajo tekmnh Je bilo vedno po 60.000 glodalcev razen prvenstvenih in pokalnih tekmovanj in vei. zelo velik pomen in tradicijo tudi medmestna srečanja, predvsem tista mod Ber-
linom in Hamburgom in mod Berlinom in Dunajem. Srečanja med Berlinom ln Hamburgom eo lo za malenkost starejša od tistih mod Dunajem in Berlinom. 7. novembra je minilo 45 let, ko je bila prvič odigrana medmestna tokma med Dunajem in Berlinom. Berlinska moštva so bila tedanjo čase povsod zelo znana in eo žeja povsod, kjer koli so nastopala, velike uspehe. V prvem srečanju mod Borlinom in Dunajem je bila sreča naklonjena Berlinu tor je zmagal z 2:0. Berlin jo bil še nekaj lot vodilen prod Dunajem. To so je pa kmalu spremenilo in v 45 letnom modmostnem tekmovanju jo postal Dunaj tako nadmočen, da kaže bilanca 36 srečanj v dunajsko ko. rist Berlin je zmagal le devetkrat, štiri tekme pa so ostale neodločene. Neodločona Je ostala tudi zadnja tekma, ki sta jo med. mostni reprezentanci odigrali dne 11. junija t. 1. na Dunaju. Rezultat je bil 3:3. Dunaj Je dozdaj zmagal 23 krat in ima količnik golov 106:56 v svojo korist. Zanimanje za tekme je bilo vodno veliko. Na Dunaju so odigravali te tekme v Pratru, v Berlinu pa v olimpijskem stadionu. Na
BBBBnfflBBBBBBBBBBBBBBarafflstBra
GOSPODARSTVO
Cena jedilnega olja. Komisar za cene je določil ceno jedilnega olja v nadrobni prodaji na 55 lir franko prodajalna.
Cene riževih kosmiče v. Komisar za cene za ljubljansko pokrajino je določil ceno riževih kosmičev v nadrobni prodaji 1 karton 6.50 lir.
Poskus stabiliziranja con v Belgiji. Kakor javljajo iz Bruslja, namerava belgijska vlada izvesti stabilizacijo cen, katerih baza naj bi bila le r.a 40% višja od
Ostali smo se vsi potrti pehali s hriba cen v letu 1935. Belgijska vlada bo za-J«"-'	I raji tega oživotvorila komisijo proizva-
jalcev in potrošnikov, ki bo določila ce-
na hrib proti dolini Save.
Tolovajska odlikovanja krvnikom
Predno smo prestopili breg Save, je že naš pohod zahteval mnogo nedolžnih žrtev. Nadaljevali smo pot po dolenjskih gričih ter se v jutranjem svitu ustavili nn robu trriča. ki le oddaljen približno 3 ure od Sv. Križa.'Tem 60 si takoj raz-
ne v obojestranskem interesu. Na podlagi neke vesti iz belgijskega gospodarskega ministrstva naj bi bila podlaga tvorbe cen določeno razmerje angležkega funta napram belgijskemu franku, pri čemer bi bila izvedena prilagoditev na. angleške tržne cene.
Pregled tekem Dunaj : Berlin je obe. nom tudi pregled razvoja nemškega nogo. metnega športa. Takrat sta igrala bratska para Laube in Baudaoh, dalje odlični Kral-lo, najboljši nemSki branilec, kakor to lahko beremo na njegovi posetnici. O bratih Baudach pripovedujejo, da sta bila mojBtra pri izkoriščanju strelov s kota. Mnogo zgodi kroži o vratarju Eichelmannu, ki so ga imenovali »čudo v vratihc hi o odličnem strelou »kralju strelcev« Grnschwitzu Ta krat 30 prevladovala v Berlinu moda, dfl so nogometaši nosili posebne čepice ter « te metali mod igro za žogo, da bi s ton motili svojega nasprotnika. Ker pravilu takih primerov še niso poznala, eo sodnik tak način igre dovoljevali. Takratni igral ci so so tudi v veliki meri posluževali igr1 s krila na krilo, kar je dandanes že zum:
mode.
v
Gorenjska : Ljubljana
SK Ljubljana je poskrbel, da ne bom ostali prihodnjo nedeljo v Ljubljani bre nogometnega sporeda. Ljubljančani so P« vabili v goate nogometno reprezentanco Gc renjske. Reprezentanca bo sestavljena i najboljših Igralcev Kranja ln Jesonio. Gc sije bodo prav gotovo sfstavill dobro i borbeno moštvo, s katerim bo treba igral zares, saj je znano, da so predvsem Jes< ničani bili dolgo časa trd, in večinoma pr< trd, oreh vsem koroškim klubom. Vese smo, da bomo spet enkrat vldoll gorenjsl nogometaše na zelenem travniku, ko hod tekali za okroglim usnjem. — Zanimiva 1> tudi predtekma, v kateri se bo moštvo Mlc dike pomorilo z nogometnim moštvom 1 Kranja. O tekmah in postavi gostov boni še spregovorili. Eno pa drži: V nedeljo vi prijatelji nogometa na lopo tekmo na lgr šče Ljubljanel
Danski pokalni prvak Jo postal akaden akt Boldklubben. Prod 32.000 glodalci premagal svojega nasprotnika FKEM K penhagen z 2:1.
Igralcem namiznega tenisa. Pozivam vi igralce in igralke, namiznoga tonlsa, do ' zanesljivo udeleže sestanka v četrtek ob v posebni sobi rostnvractje Rlamlč zai« razgovorov o pričetku sezono in gostovan: na Koroškem. — Načelnik.
im domobrancem naša hvaležnost
Lopo nedeljsko popoldne sem šel mimo vojaške bolnišnice. Na vrtu pred bolnišnico so se kljub jesenskemu vremenu sprehajali domobranci. Tem so dnevi v bolnišnici že šteti in težko čakajo, da bodo smoli zopet nazaj k svojim četam. Pa tudi ni čudno, da so nestrpni; nekateri so bili kar lepo število dni in tednov priklenjeni na posteljo.
Stopil sem v prvo sobo, v kateri so naši fantje. Sobe so prijetne in so pobeljene z zmerno, očem blagodejno barvo. V njih je kakih 8—12 postelj. Bil je ravno čas za obiske, zato je biia soba polna obiskovalcev; skoraj pri vsaki postelji so bili. Kor nisem hotel motiti, sem se obrnil kar k prvemu ranjencu, ki ravno ni imel obiska.
Domobranci zvesti tovariši v veselju in trpljenju
Takoj sva bila sredi živahnega raz-povora. Bil je ranjen blizu Žužemberka, talcat, ko so komunisti imeli nad sto mrlvih. Njemu je prebilo kost na nogi, zalo gre zdravljenje nekoliko bolj počasi in bo moral še nekaj tednov ležati. Prve dni je bil precej slab. Svojim tovarišem iz čete se mora zahvaliti, da je sploh obstal: sredi najhujše borbe so ga nn izpostavljenem meslu pobrali in ga brž prenesli v ozadje. Tudi zdravniki so se zelo potrudili in vse se je lepo posrečilo. Dasi je moral ta mož precej
Sdef® in delo
V času, ko komunistična revolucija opravlja zgolj negativno delo — rušenje vsega, kar obstoji — je bolj kot kdaj koli potrebno, da poudarjamo potrebo pozitivnega dela in mu posvetimo vse svoje sile. Le če bo vsakdo na mestu, ki mu je odkazano, ves napor osredotočil za izvrševanje svoje naloge, bomo kos potrebam časa.
Vendar sc moramo pri tem varovati napake, ki rada nastopa, kadar je potreba po delu največja. Ta napaka je nekakšen brezglavi pralcticizem, ki poudarja samo delo, odklanja pa vsakršno načelno presojanje dela. Tak prakticizem se nikoli ne utegne dvigniti nad podrobnosti, jih presoditi in jih reševati po enotni idejni zamisli. Prakticizmu je vseeno, v kakšno smer gre delo, gluvno mu je, da se dela. Odklanja načelna razmišljanja in se ustavlja le ob posameznih primerih, iioče biti stvaren, konkreten, ne pa filozofski, neživljenjski.
Mnogokrat gre takim praktikom le za hrup; deluti hočejo »ut aliquid fa-cere videatur«. Njihovo početje je brezplodno trošenje sil. Takih ljudi se spominjamo še izpred vojnih časov. To so bili društvarji, ki so »delovali« za občo korist in so se naslajali ob bobnečem govorjenju. Njihovega dela ni bilo moči jemati resno. O takih ljudeh tudi ne govorimo, kadar pravimo, da so ideje pri delu nad vse važne, ker bi jih bilo težko prepričati, da se motijo in ker je taka neresnost že precej izginila.
Nevarnejši kakor pojav »društvov-stva« je nek drug pojav. To je trdovratno odklanjanje splošnih načel pri usmerjanja dela. Ugovori tukaj ne iz-viraljo iz neresnosti, marveč iz boječ-nosti ali celo iz breznačelnosti, ki pa bi rada veljala za širokogrudnost.
Nekateri še zmeraj ponavljajo star ugovor — pustimo filozofiranje in dla-kocepstvo, lotimo se dela, saj pri uporabi načel ob konkretnih primerih nastopi toliko težav, da načela skoraj čisto odpovedo. Ugovor je sofistično izmikanje načelom. Posameznih primerov sploh ne moremo presojati brez načel. Razsojanje, vrednotenje, to je že uporaba načel ob konkretnih primerih. Nič zato, če je včasih razsojanje po načelih težko: ko bi ne imeli načel, razsojanje sploh ne bi bilo mO' goče. Ce nnin torej kdo pravi, da na čela v praksi odpovedo, ker prihaja on ob konkretnih primerih do drugačnih zaključkov, bi moral pravilno reči: jaz imam druga načela kakor vi, zato tudi prihajam do drugačnih praktičnih zaključkov.
Drug ugovor proti idejam, načelom je prav tako star in je že skrajni čas, da ga pustimo, če nočemo zmeraj ponavljati starih napak. Nekateri namreč priznavajo pomen zvestobe pravim idejam, toda zdi se jim, da je zvestoba, načelnost, uporabna povsod drugod, samo na njihovem področju ne. Ce analiziramo ta ugovor, vidimo, da je samo posebna oblika liberali-stične zahteve, naj se Cerkev s svojimi načeli omeji le na prižuice in zakristije. Svetno življenje je bolj »liberalno«. Pri nas so nekateri katoličani rekli namesto »liberalno« — široko. »Krščanstvo je široko in mnogo prenese.« Bog nebeški, kdaj bomo vendar nehali razglašati popuščanje od načel za širino, za krščansko ljubezen in kar je še podobnih rekvizitov stari-kavega mladinstva!
Danes je čas, ko resničnost katoliških načel čutimo in vidimo v krvavi stvarnosti. Danes vidimo vsi, da ni važno predvsem delo zaradi dela, marveč rodi dobre sadove samo prav usmerjeno delo. Ce je kdo prej mislil, da so komunistične ideje sicer zmotne, da pa morda le ne bodo prinesle tako krvavih posledic, kot se nekateri boje, lahko zdaj vidi, da se je motil. Kdor je prej mislil, da je »širina« in sentimentalno ljubimkanje s komunizmom, ki so mu nekateri rekli krščanska ljubezen, katolicizmu v korist, lahko vidi zdaj, da je vse to le v neizmerno škodo katoličanom in v korist komunizmu. Treba je, da vendar enkrat že spoznamo: katoliška načela niso za to, dn ;ih filozofi in teologi spravljajo f učene sisteme, marveč za io, &a jih katoličani povsod, kjer kol;: iiclsmo, v celoti uveljavljamo. _
pretrpeti, je živahen in vesel. Ravno tedaj ga je prišla obiskat žena z otrokom. Tudi ona je morala bežati pred komunističnim maščevanjem, sedaj pa živi v Ljubljani. Trpljenje je ni strlo in prav jx>gumno gleda v bodočnost.
V sosednji, manjši sobi so težji ranjenci. Tukaj vlada večja tišina, ker potrebujejo miru. Vendar nihče dolgo ne ostane v njej. Brž ko ranjenec nekoliko okreva, ga prestavijo v večjo sobo, kjer je bolj živahno in prijetno. Takile mladi fantje takoj poskrbijo za kako zabavo, da jim ni dolgčas. Smeha in šal nikdar ne zmanjka. Kadar rana nekoliko boli, stisnejo ustnice, potem 6e pa šo bolj veselo smejejo.
Obiskov so vsi veseli. Skoraj vsakdo ima kakega znanega v Ljubljani, ki ga večkrat obišče. Poleg teh 6e pa redno oglasijo v bolnišnici sotovariši iz čete. Zelo lepa in tovariška je tudi navada domobranskih častnikov, da vedno obiščejo svoje fante, kadar imajo opravka v Ljubljani. Domobranci jih zmeraj težko čakajo. Šele sedaj sem razumel, odkod tak visok bojni duh v udarnih četah domobranstva. Moštvo in oficirji so med seboj povezani v tovarištvu, ki ne pozna nobenih razlik: skupaj so v veselju in trpljenju. V neki četi imajo tako urejeno, da se vsak teden redni kurir oglasi tudi pri ranjencu; prijatelji mu pošljejo nekaj cigaret, f>ozdra-vov in novic ter na ta način drže živo zvezo z njim. Fantje so pravili, da se kurati zanje prav posebno zanimajo in jih zelo pogosto prihajajo obiskovat.
Nekateri ima.io to srečo, da pridejo k njim domači ali drugi sorodniki. Pravijo, da se jim zdravje vidno boljša, če vedo, da se kdo zanje zanima. Pri neki postelji sem dobil starejšo gospo, ki ima sina pri domobrancih. Obiskala je ranjenca iz čete, v kateri je tudi njen sin. Prej ga ni še nikdar videla, niti poznala. Ko je bil namreč ranjen, je »njegov soborec, njen sin, pisal domov, naj ga večkrat obiščejo, ker ranjenec v Ljubljani nima nobenih svojcev. Pa sem res videl, da skrbijo zanj, kakor bi bil njihov sin. V take prostore bolniških sob e treba priti iskat dobrih in nesebičnih ljudi.
Ranjenci ene sobe se res počutijo kakor ena družina. Med njimi vlada pri-ateljstvo in vzajemna pomoč. Če eden od njih dobi obisk, so ga nekako deležni prav vsi. Obiskovalci poznajo vse ranjence in jim j>omagajo ter jx)skrbe zanje, če je treba. Ranjenci pa navadno poznajo vse obiskovalce in že kar vedo, kateri dan bo kdo prišel.
Toži se mu po borbah
Preden sem odšel iz zadnje sobe, sem se še pozdravil z mladim domobrancem. Koščki bombe so ga oplazili po nogah. Treba je imeti potrpežljivost, da se človek navadi j>ostelje. No, pa jo tudi ima, vendar ga vedno privzdigne in
povsod njegov udarni bataljon preganja komuniste, njega pa ni zraven. Vse hoče vedeti: kod so bili, koliko je bilo uspeha, kako je šlo čez tisto čistino, kjer komunisti navadno drže zasedo, in skoraj zavriska, ko izve, da so zasedo pospravili, nato povprašuje, če je njegov minomet osnažen in kdo ga nosi, kako se drži Peter, Miha, Jože ..., tako da mu njegov vodnik, ki je ravno na-
Tuja učenost
Šo vedno se kaže, da premalo trezno presojamo škodo, ki jo more povzročiti slaba knjiga. Vidimo škodo, ki nastane po požaru, poplavi in vremenskih nesrečah, škode, ki jo utrpijo duše, ne vidimo. Prav zaradi tega se ne zmenimo 7« škodo, ki jo napravljajo slabe
razburi, ko sliši ^pripovedovati, kod i> kn jige. Dobra knjiga je en sam
klic k plemenitosti, ena slaba knjiga pa je vzgojiteljica zločincev.
Iz vseh vetrov nam nosijo slabe knjigo spačeno modrost in jo neopazno vlivajo v naše duše. In potem se razvoj nadaljuje. Nenadno vsi podobno mislijo, kot je v knji
Smejal 6em se njegovi vnemi, pa se je kar razburil, češ da ni tako prijetno ležati, ko se drugi lovijo s komunisti. Pristavil je, da je mnogo bolje v še tako hudi patroli, kakor nenehoma ležati v bolnišnici. Taka vroča kri; prav nič
ua mu njegov vounm, m ,ic iu,™ ua- , ga[li ki so pravkar izšle. Prodajajo vzoč. nit. odgovarjati m, utegne sproti ^^ SQ jjh y knjigi bra]i kot
svojo modrost in svoje prepričanje. Sprejeli so in prisegajo na novo blagovest, toda ne zato, ker so trezno in resno iskali resnico in jo
se mu ni shladila, dasi je dobil dve t našli. Ne. Sprejeli so zmote, ker so
transfuziji, ko je bil zaradi izgube krvi f jim pač ugajale, ker te zmote zago-
tako slab. Samo tega čaka, kdaj bo zopet £ varjajo njihovo počutnost in sebič-
smel nazaj v četo. Čeprav mora še ne- I	hvnliio niihovo živlienie če-
ka! časa ostati v bolnišnici, je vendar že ( nost- hvalijo njihovo življenje, te
naročil suknjo in nekaj drugih malen- * prav je grešno. Sprejeli so nove
kosti, da bo takoj prvo uro lahko odšel. V zmotne nauke, ker jim govorijo o
* Saj bosta nogi najbrž prej v redu, ka- J svobodi v strasteh
Ni resnica ona, ki bi odlo-
-------- ... ,—, i...........-	,l 11 | c Jim uunn.«, iv«ivn, II imuiv
obiskovalci poslovimo. Ranjenci so na- . ___„• i; :„„,„j r,,„„rT;i, i.; c„ ::„,
ročili. na! SfiTridemo in Eimnrei.	< sprejeli izmed mnogih, ki sc jim
Znajo poskrbeti, da jim ni dolgčas
Postrežba in skrb za naše ranjence je res dobra in velika. Pri bolnikih ni nobene izjeme ali prednosti. Zdravniki store prav vse, kar le morejo. Bil sem priča, ko je zdravnik razlagal materi težko operacijo njenega ranjenega sina. Operacija se je popolnoma posrečila, dasi je trajala nekaj nad dve uri. Tako se je zanimal zanj, kakor da je njegov sim pa ga je prvič videl in ga tudi najbrž nikoli več ne bo.
V vsaki sobi je j>o ena slovenska bolniška strežnica ali pa zdravniška pomočnica. Videti je, da so res zelo požrtvovalne in vse store, da kar najbolj olajšajo dneve v bolnišnici. Poleg njih so tukaj še nekateri domobranci - medicinci in tudi ti so zelo skrbni pri negi ranjencev. Hrano imajo zadostno, in bolnikom primerno. Pa jo tudi zaslužijo. Potrebno je, da narod nekoliko potrpi, samo da imajo na razpolago vse oni, ki dajejo največ, svojo kri za domovino.
Za obiske je določen dveurni jx>pol-danski čas, ki seveda kar prehitro mine. Drugače fantje preganjajo čas z branjem, s pripovedovanjem ali pa s šalami. Skoraj vsak ranjenec ima revijo »Slovensko domobranstvo«. Zelo vneto jo prebirajo, saj jim celo na bolniško posteljo prinese dokaze neumornega delovanja njihovih čet. K slikam se večkrat povračajo in razpravljajo o raznih bojih, ki so se že tam kje vršili. Škoda je le to, pravijo, da dva tedna tako jwčasi ležeta. Dobijo tudi druge knjige, če jih žele.
Cez dan se večidel pogovarjajo o borbah, ki so jih preživeli. Zanimivo mora biti, ko pridejo skupaj domobranci, ki so bili v istih akcijah, le vsak na drugem položaju. Eden kot topničar, drugi je bil pri minometalcih, tretji je ležal za težko strojnico in sedaj obujajo spomine.
ročili, naj še pridemo in čimprej. Ranjenim domobrancem vso našo ljubezen
Danes je naša dolžnost, da se spomnimo vseb naših fantov, ki nosijo največji delež narodne borbe proti komu- f nizmu. Vsem nikdar ne bomo mo^li po- f vrniti tega, zato jo prav, da se izkaže-' mo hvaležne onim, ki so nam znani, četudi ne po imenu, pa zato po potrebi. Danes smo vsi Slovenci pozabili na vse razlike, ki so nas prej ločile in smo stopili v skupno borbo, v kateri se počutimo kakor ena družina. Začudil sem se v bolnišnici, da nekateri to tako dobro razumejo in tudi dejansko vrše svojo dolžnost, ki iz tega spoznanja izvira.
Drugi narodi poznajo šo več hvaležnosti do ranjencev, ker so spoznali, da jim moTajo biti hvaležni. Tista mati, ki je prišla obiskat prijatelja svojega sina, mi je čisto prav rekla: »Jutri bo pa mogoče mojemu fantu kaka druga mati izkazala ljubezen, če je bo potreben in jaz do njega ne bom mogla. Eden drugemu moramo pomagali, da bomo smeli pričakovati pomoči, če je bomo kdaj iskali!« Imela je globok čut socialne, narodne in krščanske zavesti.
Pokazati moramo, da znamo ceniti žrtve naših fantov. Toliko ne bomo nikdar dali kakor oni, ki darujejo svojo kri in življenje. Tistemu, ki domobrancev ni obiskal, je pa lahko žal, da je prikrajšan za lepo jiopoldne, poleg tega pa tudi za dobro delo.	r2
ponujajo.
Ne čudimo se, da ljudje hlastno segajo po brezverskih in nenrav-nili knjigah. Nam je to dokaz, da vpije v dušah ljudi vest in jim
očita njihovo zlagano življenje. Jasno vidijo v sebi dva človeku, počutnega in duhovnega. Nočejo truda, nočejo življenja duše, hočejo uživati, telo da mora živeti.
Krik vesti pa ostaja. Vedno močnejši je in zato ljudje hlastno segajo po knjigah, da bi opravičili svojo vest. da bi se umirili. Zastonj. Ni tako trdnih dokazov za to, kar je laž, da jih nc bi življenje zopet razgalilo.
Kristjan ne potrebuje drugo resnice, kot te, ki jo uči Cerkev. Ne potrebuje zmotnih knjig, hrani se z resnico in zavrača strup. Vseeno je, v kakšnem pecivu in v kakšnih likerjih je skrit strup, zdravniki te svarijo pred njim, čo nočeš poginiti. Prav tako varujo Cerkev svoje vernike. Ne brani jim lepote, ki je v knjigah, iz same želje, da preizkuša pokorščino. Varuje zdravje duš in resnico. Brani vernike pred tujo učenostjo, kot verna mati varuje svojega sina.
Snmo Cerkev sme učiti o Bogu, o svoji oblasti, o svojih naukih in o božjih zapovedih. Knjiga, ki no nosi pečata Cerkve, pa govori o teh stvareh, nima jamstva, da uči zdrav nauk. Nihče je nima pravico brati iz svoje volje. Če nimaš volje, da bi sprejel sodbo Cerkve, ti govori Cerkev kot mati pri Cankarju: »To je tista tuja učenost.., segla ti je v srce. Boga ti je ukradla... Bog se te usmili.«
Tudi rdeča »podčastniška šok« je zbežala
Z dolenjskega protikonuinističnega bojišča prihajajo vedno nova poročila, iz katerih so vidi, kako hude posledice je imej za komuniste njihov zadnji veliki poraz v krajih med Suho krajino in Krko. Da potrdimo naše ugotovitve, ki smo jih napisali takoj po domobranski zmagi, naj danes navedemo nekaj primerov, kii jasno dokazujejo, kam so že prišle komunistične tolpe, ki se klatijo po naših gozdovih.
Ribniški domobranci so v zadnjih zmagovitih bojih v Suhi krajini naleteli tudi na komunistično skupi.no, ki so jo tolovaji proglašali za komunistično podčastniško šolo. Ta skupina je štela okrog 00 komunistov, med njimi je bilo tudi 14 bivših badoglievcev. Domobranci so to sku-. pino z uspehom napadli, jo v kratkem boju premagali in razkropili. Komunistična tolpa, »izbrani cvet« komunističnih tolovajev, se je morala vdati hrabrosti domobrancev in se sramotno razkropiti po gozdovih. Ce so te cvetke iz komunističnega »raja« bežale, si moremo ob tem
Dijaki isi dijakinje za naše domobrance
Dijaška mladina je v teku lteta že večkrat odločno pokazala svo>je protikomunistično prepričanje. Med domobranskimi vrstami stoie mnogi dijaki, pa ne snmo iz najvišjih razredov, temveč tudi izmed mlajših letnikov so se zelo. številni fantje odzvali klicu domovine. Oni, ki so za puško še premladi, pa budno spremljajo borbo svojih tovarišev na različne druge načine. Poudariti je treba, da se zavedajo pomembnosti čaja, ki je tak, d'a že iz otrok dela resne ljudi.
Za praznik Vseh svetnikov se je tudi dijaška mladina hotela primerno oddolžiti padlim domobrancem. Na Or-lovem vrhu so priredili lepo komemo-racijo, katere so se udeležili tudi najvišji predstavniki naših oblasti. Po šolah so pa za to prijiko naredili denarno zbirko. Nekateri so zmajevali z glavami, češ, saj dijaštvo ne bo zmoglo zbrati večje vsote. Toda kakor vedno, je tudi sedaj dijaška mladina pokazala največjo narodno zavednost in pripravljenost na žrtve. Nabirke so izvedle skoraj vse srednje, strokovni in meščanske šole. V vsakem razredu je nekdo prevzel skrb za denar in zbiranje.
Sedaj je zbirka v glavnem že zaključena in je pokazala prav lep uspeh. Do 6. novembra je bilo že zbra-
nih 22543.65 lir. Ker 'je shiralo nekaj manj kot 4000 dijakov in di/jakinj, pride na vsakega darovalca nekaj nacf pet lir.
Ker so šole različne po številu di-jaštva, da pravo podobo požrtvovalnosti šele primerjava vsote, ki jo ie prisipeval vsak dijak,. Na uršu,finski gimnaziji je povprečno vsaka dijakinja dala 12 lir, na škof. klas. gimn. vsakdo po 9.50 in na II. moški real. po 8.20 lire. Peto in sedmo mesto sta dobili ur-šulinska in I. mešana meščanska šola z 6.9 in 6.6 lirami na vsakega dijaka. Tu so seveda všteti samo tisti dijaki, ki so pri zbirki sodelovali. Kakor vidimo je tudi dijaštvo meščan-kih šol pridno zbiralo darove za počustitev domobrancev.
Od zbirke se je porabilo 1200 lir za okrasitev grobov na Orlovem vrhu. — 1000 lir so dijaki dali za gregorijanske maše, ki se bodo brale za jjokoj padlih domobrancev in vseh žrtev komunizma med slovenskim narodom. Ve« preostanek je pa šel v namene Podpornega sklada slov. domobranstva.
Dijaštvo je ob tej priliki ponovno na jasen način pokazalo, da je res slovensko in narodno zavedno. Naši domobranci so pa lahko mirni, ker imajo tako trdno zaledje za seboj, kajti mladina jo z vsem srcem z njimi.
misliti, kako so bežale šele razcapano tolpe komunističnih mobilizirnmcev, ki jih lačne in raztrgane, z zarjavelim orožjem, kakor so ubežniki sami pripovedovali, komisarji brez usmiljenja zločinsko priganjajo v smrt.
Drugo zanimivo dejstvo, ki ga navajajo poročila, pa je, da se po zadnjih bojih komunistične tolpe sploh ne upajo približati nobeni domobranski skupini ali postojanki in da so so pričalo zbirati v nove ekupine. Da se 6edaj ne upajo približati domobranskim bojnim skupinam, se po tako velikem porazu zadnjih tednov lahko pričakuje. Na prvi pogled pa je čudno, zakaj se komunistične tolpe iz-ogibljejo tudi majhnih domobranskih postojank. To dejstvo pa nam potrjujejo vsa poročila štajerskih pri bolnikov, ki so enoglasno pripovedovali, da pričakujejo mobilizirano! samo pravega trenutka, da bodo ušli komuni«Učnim diktatorjem. Komunistične tolpe se izogibljejo domobranskih postojank, da bi na ta način onemogočili mnogim mobiliziirancem pobeg k domobrancem. Toda zastonj se trudijo komunistični komisarjil Domobranske bojne skupine bodo nadaljevale s preganjanjem narodnih zločincev in bodo kmalu omogočile vsem nesrečnim Štajercem, da 6e bodo rešili iz komunističnega pekla.
Neko poročilo pripoveduje, da so v zadnjih hudih bojih komunisti mobilizirali vse voznike v vaseh okoli Toplic, da bi šli vozit komunistične r mi j ene« iu mrtve. Toda kmalu so komunisti pridrveli z vozovi nazaj v vasi: kajti med tem časom so domobranci pregnali komunistične tolpe, da še ranjencev i.n mrtvih niso imele časa s seboj vzeti. Kratko, a dovolj jasno poročilo, ki nam pove, kako hudo so bili v zadnjih bojih komunisti premagani.
Po hudih porazih pa so komunisti znova pričeli s svojimi »slavnimi« dejanji Po vsej Dolenjski, zlasti v krajih južno od Krke, so zopet pričeli na debelo kraeti. Popolnoma so oplenilli vas Skrjanče, obiskali Vavto vas in tudi v Cešoi vasi izropali dva konja in dva vola. V vasi Gaberje eo komunisti kmete zločinsko oropali. Pobrali so 15 prašičev in 7 glav goveje živine. Ze tako revna vas je tako postala popolnoma obubožana.
Te majhne slike iz življenja na Dolenjskem nam jasno kažejo, kaj so komunistične tolpe doživele ob zadnjih porazih, ponovno pa nam kažejo, kako zločinski je namen komunistične revolucije — rop, požig, umor.
KULTURNI OBZORNIK
plemeniitenju in voluminoznosti tona; i pri te vrste skladateljih ne Stoje v dpbro, zato moremo Staničevd toliko bolj gesti- | Takih odklonov bi lahko našteli še celo tati, da se je kljub tem, izven njenega
III. sinfonični koncert
Letošnji koncerti radijskega orkestra prinašajo kar po vnsti zanimive sporede. Tako je biila tudi vsaka točka zadnjega koncerta zanimivost zase. Za začetek smo n. pr. slišali Lipovškovo suito za godalni orkester, ki je doživela svojo prvo izvedbo; potem znameniti violinski koncert Cajkovskega v d-duru, čigar solistični del je odlično izvajala Jelka Slaniicva; za zaključek pa še Beethovnovo V. sinfonijo v c-moiu. Novost je bila tudi sprememba dirigenta; ta koncert je namreč vodil dr. Danilo Svara.
Lipovškova suita se po tehnični gradnji in delno tudi po izrazu naslanja na staro koncertno obliko, v kateri so posamezne godalne skupine ali tudi solistični instrumenti z različnimi godalnimi skupinami med seboj »koncertiirali«; skladatelj pusti izstopati zdaj to skupino, zdaj drugo, jiih ločuje, združuje, nekako izigrava drugo proti drugi in na ta način sam po sebi enoličen zvok godalnega orkestra napravi zanimiv in pester. Opaziti je bilo vsaj v nekaterih stavkih obilje te matičnega deda. Lipovškova akordi-
ka je v tem delu pretežno diaitonična, vendar vseskozi sodobna; razveseljivo je, da je skladba polna živega življenja in ne zaide v golo konštrukcijo v smislu svoječasnih ekstremnih modernistov. Tudi izvedbi je posvetil dirigent precejšnjo pozornost, tako da je mogel biti tudi skladatelj, ki delo najbolje pozna do zadnje podrobnosti, z občinstvom vred vesel lepega uspeha. — V Cajkovskega koncertu nas je zanimal zlasti nastop Jelke Stani-čeve, ki z naglico dozoreva v izvrstno violinsko virtuozinjo. 0 njej ocene žo nekaj let, najprej iz različnih produkcij, kasneje iz samostojnih nastopov, poročajo kot o izredno nadarjeni in tehnično odlično šolani violinistki. V tem nastopu se je pa pognala še za dobro stopnjo više. Tehnično in izrazno je bilo čutiti, da je koncert naštudlrala pod veščim vodstvom slavnega V. Prihode. S tem koncertom si je kljub mladosti utrla pot prav v prve vrste domačih, lahko rečemo tudi tujih violinskih virtuozov. Malo je bilo mest v tehnično neverjetno težkem delu, kjer je bilo še čutiti nekoliko borbe s tehniko. Želeli bi ji še bolj akustično dvorano, zakaj miioaska nikakor ue prispeva k po-
območja ležečim okoliščinam tako odlično uveljavila. Orkester je njeno igro diskretno spremljal in jo nevsiljivo puščal v ospredje.
Kot zadnja točka je bila na sporedu slovita Beethovnova V. simfonija. Odkrito rečeno: izvedbi kakega Beethovna se v Ljubljani kljub morebitnim ugodnim okoliščinam bližamo vedno z neko skepso; to bolj kot izvedbi kakega drugega skladatelja, ki dopušča dirigentu kot orkestru čim širši razmah. Izvedba Beethovnovih del toa v svetu že tako izdelano, skoraj ustaljeno fiziognomljo, da vs?k, niti ne posebno velik odklon od nje ali pa kaka druga molilna okoliščina skali pristno podobo, v kateri smo vajeni Beethovna slišali. Lahko je to n. pr. šibka akustika dvorane ali manjša, neenotna zasedba orkestra, lahko motna internacija v katerem koli inštrumentu, lahko v eno ali drugo stran pretirani tempi, celo ena sama predolgo ali prekratko podržaaa korona, en sam motiv, ki je preostro ali premedlo profiliran, ali splob neobičajne razlike v dinamiki; morda tudi članstvo orkestra mli dirigent ali pa oboji skupaj niso na čistem glede svoiih odnosov do Beethovna; prevelika izvirnost ee dirigentu ravno
celo
vrsto, vendar naj v ilustracijo ti zadostujejo. Nisem jih seveda naštel v to svrho, da bi poslušalcem sugeriral morebitne pomanjkljivosti zadnje izvedbe v Unionu. Priznati moramo, da so se izvajalci z dirigentom vred potrudili, da bi p^<iali to sinfonijo e čim večjo potankostjo; marsi-kako podrobnost so tudi prav lepo izoblikovali. V celoti je pa težko trditi, da je bila podana v taki prepričljivi popolnosti, da bi imel sleherni poslušalec vtis veliko nad povprečnosti tega dela im bi s strme-njern in občudovanjem stal pred tem največjim čudežem simfonika Beethovna; saj morejo le vsestransko najugodnejše okoliščine prikazati to delo v taki luči; za zdaj smo veseli, da smo mogli lo umetnino, ki je kot za naš čas pisana, slišati in črpati iz nje novega idealizma. Kdor je zvesto prisluhnil, kako v prvem stavku »trka usoda na vrata«, kako veje tolažba iz drugega, kako se nabira v tretjem ne-slutena sila, ki v četrtem stavku z elementarno neugnanostjo raztrga oklepajoče jo vezi in slavi pijano zmagoslavje: pri tein jo izvedba dosegla svoj namen.
Dirigent dr. Švara in njegovi sodelavci so mogli ta večer pokazati veliko pozi-tivniih vrednot in ga tako beležiti v svoj* dobro.	M. T,
Lju^janske izložbe niso bogate, a lepe
Bogastvo in trgovski polet vsake trgovine spoznano ie po njenih izložbah. Mogli bV 00I0 nekoliko spremeniti star pregovo—ir> reži: Poglej v izložbo io spoznal bo kaj in koliko boš v trgovini mogel dobil.. Te besede veljajo tudi v današnjih časih. Če danes ogledujemo izložbe ljubljanskih trgovin, se kmalu 6pomnimo velike razlike med predvojnim razkošjem in sedanjo preproščino ljub-ljanr ;ih izložb.
Vred sedanjo svetovno vojno so bile ljubljanske izložbe bogato opremljene. Ljubljanske trgovine so kar tekmovale, katera bo imela bogateje in oJcusneje opremljeno izložbo. To pa je bilo tudi razumljivo, saj je dobro opremljena izložba najboljše rel:«amno sredstvo vsake trgovine, pa naj bo še tako velika. Poznavalec lepe izložbene propagande je mogel zadnja leta celo opaziti, da so ljubljanske trgovine z uspehom izrabljale vse moderne ugotovitve o učinkih reklame. Obstoja namreč posebna 61 rek a propagande, ki 66 zanima in ugotavlja, kje mora biti predmet v izložbi postavljen, da vzbudi pri mimoidočih največ pozornosti. S posebnimi anketami so strokovnjaki ugotoviiLi, kdaj je izložba najbolj učinkovita, ali je dobro postavljati ob predmetih cene, ali je dobro imeti z
ga blaga. Nekatere trgovine pa so v svojih izložbah v okusni opremi razstavile slike iz trpeče Dolenjske. Meščani ee ob teh izložbah kar naprej ustavljajo ln s spoštovanjem ogledujejo slike žrtev iz Jelendola.
Danes sta v izložbe kot dva nova bistvena sestavna dela reklame prišla listka kii ob vsaikem predmetu naznanjata njegovo ceno in drugo še večjo važnost — ali prodajajo predmet na nabavnice ali brez njdh.
Pri omenjanju izložb pa je gotovo treba tudi omenita, katere stroke trgovin 60 v konkurenčni reklami popustile in katere imajo še vedno uspešno trgovino.
Največja razlika opreme izložb je gotovo pri manufakturnih trgovinah, ki eo imele pred vojno najlepše urejene izložbe. Nekoliko manjšo raaliko opazimo pri izložbah trgovin e čevlji, igračami, želez-nino in tudi pri slaščičarnah. Če pa človek opazuje, katere izložbo danes privlačujejo največ obiskov, dobe prvo mesto knjigarne. Izredno veliko Stevi.lo jih je v Ljubljani. Kar 15 knjigarni Se vedno se ljuJje kar naprej ustavljajo ob izložbah, polnih knjig. Tu oči vedno za-6lede kako novost. Izložbe knjigarn so posebno zanimanje dijakov. Skoda, da
blagom napolnjeno izložbo ali nasprotno. | imajo ^ novoizdane > knjige tako visoke Vse to so pred leti ljubljanske trgovine	T~	' " """""
dobro izrabljale. Uporabljale so vse momente, tudi svetlobne v večernih urah, samo da so nase vabile pozornost.
Ko hodi človek danes po Ljubljani, vsega tega več ne opazi. V vojnih letih so trgovine počasi opuščale bogate in razkošne reklame, izložbe 60 postajale vedno bolj preproste. Dan;1« moremo celo opaziti, da nekatere trgovine eploh več ne razstavljajo v izložbah svojega piodajne-
cene. Le malo dijakov jih more kupiti. Zato so pa toliko bolj ugodne cene starih knjig; teh ljudje danes nepričakovano veliko pokupijo.
Takšen je bežen pogled po ljubljanskih izložbah. Kam a j mesec dni nas loči od Miklavža, ki je druga leta sprožil pravo revolucijo po izložbah, danes pa na Miklavža še ni hče ne misli. Ko se bo še bolj približal, bo pa 6am v zadregi, kje bi kaj kupil.
Dogodili m novice današnjega dne
NOVI GROBOVI
-f- Janez Arko. Kot žrtev letalskega
napada je 4. novembra izdihnil g. Janez Arko, posestnik v Ribnici. Za rajnim očetom žaluje deset sinov in hčera in več vnukov in vnukinj. Sv. maša zadušnica bo v cerkvi sv. Janeza v Trnovem, 16. novembra ob sedmih. Naj počiva v miru, njegovim dragim naše iskreno sožalje.
ZCODOVmSKI PABERKI
9. listopada 1. 1456. je bil ubit v Eeogradu državni knez Ulrik II. Celjski. Moč Celjanov je že grof Henrik U. dvignil do vrhunca, čeprav sta šele njegov sin Friderik in vnuk Ulrik postala državna kneza. Ulrik je po smrti očeta nadaljeval s politiko svojega deda na Ogrskem. Tu ie postal po smrti Vladislava Jageloviča kralj Ladislav Po-stumus, sin Alberta Habsburškega. Ker je bil že, otrok, je bil njegov namestnik in državni upravitelj junak iz turških vojn Ivan Hunyadi. Po smrti tega, se je pa povzpel na njegovo mesto Ulrik Celjski vkljub nasprotovanju Hunyadijevega sina Ladislava in njegovih pristašev. Sovraštvo med obema družinama se, je sedaj Je poglobilo. V Kapistranovi križarski
vojski, ki se je borila proti Turkom, so bile tudi ogrske čete, udeležil pa 6e je bojev cclo kralj Ladislav in z njim Ulrik tef Ladislav Hunyadi. Po padcu Beograda v krščanske roke, se je Ladislavu Hunya-diju nudila prilika in je s privrženci ubil Ulrika Celjskega, ki je bil zadnji svojega rodu —
L 1818. se je rodil v Orlu Ivan Turge-njev, pisatelj. Osnovno znanje je dobil na očetovem posestvu, študiral je nato v Moskvi in Petrogradu. L. 1838. je šel v Berlin in poslušal biologijo in zgodovino, se čez tri leta vrnil in služboval nekaj časa v notranjem ministrstvu. Toda že 1. 1848. je zaradi neznosnih razmer moTal zapustiti Rusijo in je odšel v tujino; bival je predvsem v Franciji in tu je 3. septembra 1. 1883. v Bongivalu pri Parizu umrl. Spadal je med začetnike ruske moderne. Odlikuje ga čist jezik in globoko risanje tipov, ki so duhovno dograjeni. Najlepša dela »Očetje in sinovi« in »Lovč.evi zapiski imamo tudi v slovenskem prevodu —
L 1918. se je nemški ce,sar Viljem H. odpovedal prestolu in Nemčija je postala republika. Kapitulacija nemške vojske v prejšnji svetovni vojni, je vrgla Nqmčijo v notranji kaos in na nemilost in milost zaveznikov.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Prve tramvajske sprevodnice
Komaj je uprava cestne električne železnice v časopisih objavila, da sprejme 25 sprevodnic v službo, že je bil v torek prav zgodaj velik naval mladih, do 30 let starih žensk v pisarno uprave na Celovški cef.ti, kjer je remiza. Bila jih je dolga vrsta. Vse so pač bile zmožne varščine, kakor je zahtevala uprava. Med mnogimi je bilo nato izbranih 25 sprevodnic, ki so takoj dobile službene distinkcije, to je sprevodnižko čcjpico in usnjato torbo, kakršno nosijo sprevodniki. Že v torek popoldne so se pojavile prve spTevodnice v spremstvu sprevodnikov, da so bile uvedene v prakso. V sredo zjutraj so bile že na vseh tramvajih. Ljudje so jih simpatično pozdravljali. Nekaterim je uradna čepica lepo pristojala, druge pa si bodo morale svoje lase primerno prilagoditi. Sprevodnice pripovedujejo, da se je sprva sila težavno privaditi na uradno sprevodni-gko torbo in da več dni rame bole.
Nagel tempo tržnega prometa
Tržni promet se sedaj vsak dan, tako zlasti ob sredah in sobotah, razvija ob prav zgodnjih urah in v naglem tempu. Gospodinje so bile navajene poprej običajnega kramljanja z znankami in prijateljicami. Ko se sedaj srečajo na Vodnikovem trgu, se med seboj samo mimogrede pozdravljajo in hite nakupovat zelenjavo in druge stvari, da čimprej odrinejo s trga s polno torbo in vjamejo še zadnji dopoldanski tramvaj, če so doma bolj na robu mesta. Pravi tržni vrvež se zato pričejnja kmalu po 7 in ponehava že okoli 9 dopoldne. Branjevke in prodajalke tudi hite, da bi razprodale blago. Gospodinje tekajo in ne izbirajo mnogo. So vesele, da kmalu dobe svoje zaželele kuhinjske dobrine. V sTedo je bil trg srednje živahen. Novost je bila na trgu prvi jef-senski ali zimski motovileč. Hitro je bil prodan. Prav hitro so nabiralke gob pro-
Obvestila Prevoda
Nakazilo vina
Gostinski obrati in točilnice vina v občinah Ljubljana, Brezovica, Dobrova, Do-brunje, Ježica, Log, Polje in Rudnik, ki »a meseo oktober niso nabavili vina in so povsem brez alkoholnih pijač, prejmejo v petek, 10. novembra, nakupnice za vermut, in sioer za obrate z začetno črko 8 do Z ln A, B, O.
Nakupnloe deli »Prevod«, Novi trg 4-III soba 20a.
Vermut bo prodajal veletrgoveo s vinom Znpan Julij, Frankopanska 5.
Kdor pride po nakupnioo, mora predložiti register za točenje alkoholnih pijač tistega obrata.
dale svoje gobe, ki jih je bilo kakih 12 košar. Neka deklica je priiiesla na trg tudi par lepili jurčkov.
Stojnice za stare čevlje
Pri nekdanji Mahrovi hiši na prostoru od stopnjic, ki vodijo iz Kopitarjeve ulice na Vodnikov trg, so bile pred leti postavljene lesene barake in stojnice, kjer so mali trgovci prodajali izdelane trpežne čevlje. Pozneje so se te barake umaknile na odredbo magistrata. Sedaj so tam postavljene klopi, na katerih prodajajo ljudje stare čevlje, ki gredo prav dobro v kup. Je vedno mnogo interesentov za nje.
Nova policijska ura: od 21 do 4.30
Sej pokrajinske uprave je izdal sledečo
naredbo.
Čl. i. Od 9, novembra 1944 do nove odredbe sta hoja in vožnja po javnih cestah, trgih in poteh na območju mestne občine Ljubljane in tistih delov sosednih občin, ki so vključeni v ljubljansko zaporno ozemlje, od 21 do 430 prepovedani.
Čl. 2. Ostali predpisi, ki jih obsega naredba z dne 4. marca 1944, it. 32, Službeni Ust št. 44-17 iz 1944, ostanejo nespremenjeni
Prezident) div. gen, R a p n i k s. r.
Del življenja gre v pogubo, kadar koli zapravimo kakšno uro'	(Leibnitz.)
Koledar
Četrtek, 9. listopada: Božidar, mučeneo;
Posvečenje Odrešenik. cerkve. Petok, 10, listopada: Andrej Avelinski, spoznavalec; Nimfa, devica in inučeni-ca; Trifon, mučeneo.
Dramsko gledališče »September«. Bed D. Ob 17.
Operno gledališke »Cllvla«. Bed Četrtek. Ob 17.
Kino Matica »Samo ti« ob 16 in lt.
Kino Union »BaJ na zemlji« ob 16 ln 19.1$.
Kino Sloea »Grand Hotel Paradies« ob 18 ln 19.
Lekarniška služba —^ Notno 11 d fb o Imajo lekarnei
mr. Leustek. Besljeva costa Is mr. Ba-bovau, Kongresni trg 12, in mr. Ko-motar, Vič, Tržaška cesta.
Jožetu Žlindru v spomin
Bilo je v nedeljo v drugi polovici oktobra. Prijazno je sijalo milo oktobrsko sonce, ko sva se sešla v cerkvi pri popoldanskem bogoslužju. Po svetem opravilu sva krenila ob toplem pogovoru v Hrovačo, kamor si, dragi Jože, tako rad zahajal k svoji ljubi sestrici na obisk. Tam smo se pogovarjali o sedanjih razmerah, oh križih in težavah, ki objemajo danes ve« svet. Ob mraku sva odila, jaz na svoje stanovanje, ti pa k svojemu domobranskemu oddelku. Tedaj si mi ne razpotju zadnjič v življenju podal roko. Ko sva se ločila, sem se še enkrat ozrl za teboj; odhajal si teko nasmejan, tako vesel, k svojim tovarišem domobrancem. Tedaj nisem slutil, da ti bom po šestih dneh segel v tvoje mrtve roke in da ti bom mrtvemu stisnil zadnjič rožni ven-ček, katerega si ti, dragi Joško, pred sliko Matere božje tako rad prebiral. Dragi Jože, kako je težko ob tvoji izgubi tvojim osivelim staršem, bratu in sestrici, ko žalujejo za teboj, ki si jim bil glavna opora. Toda Bog je hotel tako, padel 6i v boju za vero v Boga in domovino. — Kako si bil priljubljen pri ljudeh, pričajo številni venci in velika množica ljudstva, ki te je kropila na mrtvaškem odru in spremljala na zadnji poti. Bog, ki si ga tako ljubil, te je v cvetu mladosti poklical k sebi. Prosi Boga za svojo užaloščeno družino in za naš tako težko preizkušeni narod, da bi mu zasijali kmalu dnevi vstajenja, da bi vsi, ki so na napačpi poti, spoznali svoj veliki greh in se spreobrnili.
Domolmbonim naročnikom
Naročnikom tednika »Domoljuba« sporočamo, da bodo od danes naprej mesto »Domoljuba« prejemali četrtkovo Številko »Slovenca«.
Uredništvo in uprava »Slovenca« in »Domoljuba«.
0 sovjetskem šolstvu
bo gg. profesorjem in učiteljem ljubljanskih šol v petek, dne 10. novembra ob 8 zjutraj v dvorani kina Sloge predaval prebegli sovjetski prof. g. Sergej Grotov. šolniki, udeležite se tega predavanja!
Malo knjižno žrebanje Zimske pomoči
Kdor je že pred dnevi izžrebal srečko malega knjižnega žrebanja, naj dvigne knjige, katerih naslovi so na listku, dokler jih imamo v zalogi. Nekatere knjige nam bodo kmalu pošle, zato jih dvigajte sproti, ne šele v presledku več tednov.
Javna zahvala
Prav iz srca se zahvaljujem vsem, ki so pripomogli k rešitvi moje hčerke Francke, katera je padla dne 30. oktobra 1944 v Išco in se nato rešila s pomočjo vseh, kateri ste sodelovali pri reševanju. Prav posebna zahvala naj gre gdč. Tomažin Danici, absolventki trgovske šole, katera se je drznila skočiti v deročo reko Ljubljanico in s tpm rešila gotove smrti mojo hčerko. Zahvala naj velja tudi gg. domobrancem in poklicnim gasilcem, kateri 60 pripomogli k čim
firejšnjemu prevozu v bolnišnico. Zahva-jujem se tudi g. dr. Derču, primariju otroške bolnišnice, za takojšnjo zdravniško pomoč, zakaj moja hčerka je danes že zdrava in vesela na svojem domu.
Masič Franc, oče.
»Oddainftlu iKuploa Sodraaiho primorje«
RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored za I. november;
7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini
—	9 Poročila v nemščini — 12 Napoved sporeda, nato opoldanski koncert — 12.30 Poročila v noinščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini — 12.45 Salonski orkester vodi A. DcrmolJ — 11 Poročila v nemščini — 14.15 Od dveh do troh, šare meh — 15 Sehubertova glasba — 16 Operni napovi
—	17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Obilo zabavel — 18 Tri zvezde so svetile — 18.45 Narodopisno predavanjo, dr. Fran Kotnik: »Steljeraja« (lz knjige Slovenske starožitnosti) — 19 Brata Lumbarja pojota, spremlja A. Stanko na harmoniki
—	19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Prenos aktualnega predavanja — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Koncert skladb Bicharda Wagnerja — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Malo kramljanja, malo plesanja, plesnt orkester vodi D, Prevoršek
—	23 Pronos osrednjega nemškega sporeda.
2novice,
Častilce sv. Rešnjega Telesa, zlasti jia. ne bratovščine najsvetejšega Zakramenta, opozarjamo, naj se vsaj enkrat na leto udo. leže skupne mesečne pobožnoeti, ki Jo ima bratovščina v uršulinaki oerkvl. Za meseo november bo ta pobožnost v četrtek, I. novembra ob 6.3t. Najprej bo kratek govor in potem sv. maša za žive ln rajne člane bratovščine. Vse častilce najsvetejšega Zakramenta vabimo, da se udeleže pobožnostt v čast sv. Rešnjega Telesa v uršullnski cer. kvl in da počasto obenem Marijo, kraljieo miru, ki ima v tamošnjt oerkvl svoj oltar,
Pq nalogu neinškoga svetovalca poziva, mo vse one delodajalce (industrljce, obrtni, ko, trgovce in gostilničarje), ki doslej še nis» predložili izpolnjohlh seznamov o stanju delovnih sil, da te sezname prodlože da f. t. m. oh 1!. url Delovnemu uradu v Ljubljani, Delavski dom. — Pokrajinska zveza delodajalcev.
Namesto venca na grob g. Andreja No. graška daruje družina Dom. Cebina 500 lir Vinconoijevi konferenci župnije Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Plemenitemu do. brotniku Bog plačaj I
Za Borisa Lovrečlča, aedmošolca I- drž, realne gimnazije, bo maša zadušnica za ob. letnico smrti dne 10. novembra ob 7 v žup-nl cerkvi na Viču.
~N0VA MLADINSKA KNJIGA
Sefcmovi in drugi
Pripoveduje J. E. Polžk. — Slika Ivan Erbežnik. — 03 strani z 28 slikami. — Cena lir 42, vez. lir G5. Lepa in primerna knjiga zlasti za ljudskošolsko mladino. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesla 5
Vaclav Skrušny, šef gledališke slikarne, priredi v nodoljo 12. in 19. novembra za pri. jntelje slik ogled svojih najnovejših del, in sleor v slikami na Blolweisovl cesti (na. sproti palače Pokrajinske uprave). Ogled bo med 9 in 16 vselej brezplačno. Interesenti vabljeni.
Pormlcot pastile za <teslnfer;c!Jo
usi In rrla dobite » lekarnah
Nalivna peresa boljše vrsto in dobro ohranjena stalno kupuje tvrdka EVEltEST, Prešernova ulica 44.
Izšla Jo nova številka Knjižic »Nebeški ključ«, spisal dr. Fr. Knlfio. Dobi se v upravi na Rakovniku, v Mladinski založbi, Stari trg 30, ia v drugih knjigarnah. Cena 2 liri.
Za stare In onemogle v mestnem zavetišču .v Japljcvl ulici jo v spomin mrtvih ga. Ana Koileror-Petrlfck podarila 500 lir. Bodbina mestnega viš, računskega inšpektorja g. Ilabnlka je pa za ta namon podklO-nlla 200 lir namesto cvctjs na krsto g. Antona Adamiča. M četno županstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpirnnih.
Društvu slepih je darovala namesto cvetja na grob svojega zota gda. Iva Bonkoviča ga. Karolina Mahorčič 200 lir. Plemeniti darovalkl se odbor najtoplojo zahvaljuje.
Kupujem kože domačih ln illvjlh živali, lisice, dihurje, polhe itd. po najvišji ceni. — Kožuhovina Danilo Predalič, Ljubljana, Sv. Petra costa 18, tel. 36.46.
NaznanHa ljubljanskih prireditev
Bele vrtnice - Sestra Dragica
Spisala Tilka Lamprechtova. Knjigo dobite v upravi »VigredI«, Slomškova ulica 1, ln v knjigarnah.
Dramsko gledališče
Četrtek, f. novembra, ob 17: »September«.
Bed D.
Petek, 19. novembra: Zaprto.
Sobota, 11. novembra, ob 17: »September«.
Rod Sobota.
Operno gledališče
Četrtek, 9, novembra, ob 17: »Cllvla«. Red
Četrtek. Petek, Id. novembra: Zaprto. Sobota, 11. novembra, ob 17: »Jenufa«. Red B.
N. Dostal »Cllvla«, opereta. Osebe: E. W. Potterton, finančnik iz Chicaga — Mil-činski, Olivia Gray, filmska igralka — Bu-kovčeva, Juan Damigo — Koren, Jola, nje-
e novega pri naših sosedih?
Z Gorenjskega
Teden zborovanj v Špitalu. Vpričo političnih voditeljev, upravnikov in čuvarjev je dne 4. novembra t. 1., kakor poroča »Karntner Zeitung« z dne 7. novejmbra t. 1., o priliki začetka tedna zborovanj govoril okrožni vodja Zmolnig, češ da se tudi v šestem letu vojne živo izraža volja za udej3tvovanje za domovino in da so vsi prepričani o končni zmagi.
Iz PodkloStra javljajo, da se ondi spominjajo junaške smrti SS če|tnika Nnrber-ta Bocka iz Radnje ve6i in desetnika Antona Janšiča iz Podkrajneka.
Slovesen pogreb v Kranju je bil te dni, ko 6e je Gorenjska, po poročilu iz »Karntner Zeitung« z dne, 6. novembra 1944, poslovila od strankinega člana Rudolfa Hummerja, ki je umrl nagle, tragične smrti. Razen številnih društvenih zastopnikov, se je udeležil žalnih slovesnosti tudi okrožni vodja dr. Hochsteiner s članom stranke dr. Koschirjem. Prijatelj in nekdanji součenec rajnika, vojni kurat Lavrič, se je s posebnim govorom prisrčno poslovil od nje,ga. Pevski zbor je zapel žalostinke, zasluge rajnika pa je poveličeval okrožni vodja dr. Hochsteiner, ki je v imenu Gauleiterja položil venec na grob, ki so ga sledili ite.vilni venci raznih društev in osebnih znance,v.
S Spodnje Štajerskega
Na »ahodnem bojišču je padel podčastnik Adolf Božič iz Gradca, ki je bil jfet let na bojiščih.
Pokrajinska gospodarska zbornica za Štajersko je nedavno prvikrat določila iz-praševalno komisijo za delovodje in namestnike mojstrov v raznih obratih, ki so se več ko če,trt leta strokovno izobraževali v posebnih tečajih z imenom »Vojno-izobraževalni tečaj za delovodje in pomožne mojstre;«, Ia teh tečaje,v so izšle
izvrstno izvežbane moči, kakor se je izkazalo pri izpitih, ki so jih tečajniki opravili.
Javna dražba poštnih zavojev, ki niso našli naslovljencev, je bila te dni v Gradcu jn se je dražbe udeležilo obilo ljudi, saj so zavoji vsebovali deloma stvari, ki so za te čase jako redke in zato tepi bolj dobrodošle, kakor pripominja »Tagespost« z dne 4. novembra t. 1., kjer je izšlo to obvestilo.
_ _Meso za sir bodo zamenjavali y Nemčiji. Kakor poroča »Tagespost« z dne 4. novembra t. L, ki pravi, da je zaradi iz-praznjevanja nekih krajev na zahodu in vzhodu na razpolago živina in meso, ki ga bo nemško prebivalstvo lahko dobivalo od 6. do 20. novembra t. 1. v zameno za sir na živilske nakaznice.
Iz Hrvaške
Uspešno preganjanje neprijatelja na Hrvaškem. Iz Zagreba smo prejeli: Hrvaške oborožene sile so uspešno potisnile napadajoče neprijateljske bataljone rdeče armade med Savo in Donavo nazaj. Ponekod se je moral neprijatelj umakniti na nasprotno obalo Donave in Save. Neprijatelj je napadal z večjimi silami, večjih uspehov na tem področju pa ni dosegel, ker je hrvaški vojski pomagala tudi nemška vojska. En sovjetski obkoljeni polk je bil v celoti uničen. V Sremu je bil izvršen moSan napad na Lačarak. Napad se je pa ponesrečil ter se je neprijatelj moral z velikimi izgubami umakniti. Na južnem in srednjem odseku sremskega področja je slabše topniško obstreljevanje. Neprijatelj obstreljuje naše položaje tudi z metalci granat, severno področje pa je popolnoma mirno. Na področju Tomislav grada (Du-vna v Bosni) so bili uspešno zavrnjeni vsi napadi odmetnikov. Odmetniki, ka-ieri so se rešili iz tega boja, bežijo proti morju. .V bližini Mostarja so se odmet-
niki spuslili e planin v doline ter so napadli mestece Zitomislič v Hercegovini. Po enodnevni borbi so se odmetniki morali umakniti. Jugovzhodno od Koprivnice so pri Borovljanah in Bregu že več dni boji z odmetniki. Borba se še nadaljuje. Hrvaške oborožene sile so pri Konjiču potolkle dve odmetniški skupini. Med ujetimi odmetniki sta tudi dva častnika. Hrvaške oborožene skupine so po dvodnevni bitki pregnale odmetnike s področja HraŠčina—Trgovište v Hrvatskem Zagorju. Odmetniki so v zadnjem času tudi večkrat napadali cesto, ki vodi iz Rogatice v Višegrad. Hrvaška vojska sedaj čisti to področje. Hrvaška vojska je v nočnem napadu pregnala tudi močne odmetniške skupine s položajev severno-zahodno od Banja Luke. Odmetniki se umikajo proti zahodu. Hrvaški oddelki so zaplenili dva topa, 4 strojnice in 85 pušk.
Nadaljnje izgube neprijatelja na Hrvaškem. Zagreb, 8. novembra: Neprijatelj-ska letala so bombardirala Mostar, Sarajevo in Vinkovce. Pri napadu so bile ljudske žrtve. Povzročena je tudi materialna škoda na stanovanjskih poslopjih. Protiletalsko topništvo je sestrelilo nad Mostarjem dve napadajoči letali, nad Sarajevom 4, nad Vinkovci pa eno. Pri Cit-luku 60 borbe z odmetniki. Na jadranski obali se razvijajo vojaške akcije po načrtu in brez večjega pomena. Stanje v vzhodnem Sremu med Donavo in Savo je nespremenjeno ter se je bojišče ustalilo. Rdeča armada obstreljuje skupno z odmetniki nekatera mesta. Pri Bešanovu je imel neprijatelj 55 mrtvih. Zaplenjen je bil en top in en metalec granat. Hrvaška vojska je odbila odmetniške napade pri Pošušju, Kapeli-Batrini in nedaleč od Bjelovara. V Gorskem Kotaru so imeli odmetniki velike izgube. 68 tolovajev je bilo ujetih, trije so pa sami prebežali k hrvaški vojski. Med ujetimi odmetniki
gova sestrična — Barbičeva, Lelio Down, poročevaloo — M. Snucin, Caudillo, krčmar
—	Korošec, Diaz, stotnik — Homer, Vald-vio, kriminalni Inšpektor — Boštjnnčič, predsednik sodišča — Skabar, Pepe Sulo — Zupan, filmski režiser — Frelih, filmski igraleo — Brajnik, filmska igralka — Po-nikvarjeva, Laya — Japljova, prvi gaucho
—	Kobal, Amaconka — Golieva. Kraj: V južnoameriški republiki Boliguay in oko-lici1; čas: sedanjost. Solo plešeta Japljova in Pogačar. Scena inž. E. Fraaz, kostumi J. Vilfanova,
Frančiškanski oder
Prosvetni krožek DPA prireja: Sobota, 11. novembra, ob 18: »Dom«. Delavska predstava. Nedelja, 12. novembra, ob 17: »Dom«. Ponedeljek,, 13. novembra, ob 18: »Dom«, zaključna predstava za domobranstvo. Vstopnice za nedeljsko predstavo so V predprodaji od petka, t. j. 10. t. m., od 11 do 12.30 in od 17—18.30 ter pol ure pred predstavo pri blagajni frančiškanske dvorane. Za primer alarma prlčetek pol ure po končanem alarmu.
Oder Delavske zbornice
Prosvetni krožek DPA prireja: Nedelja, 12, novembra, ob 16: »Alkazarskl junak«.
Predprodaja vstopnic od petka, t J. 10. t. m., od 11—12.30 in od 17—18.30 ter pot ure pred predstavo pri blagajni Delavsko zbornico. — V primeru alarma pričetek pol ure po končanem alarmu.
Rdeči križ poroča
Zalivala. G. Bertoneelj Vinko, uradnik v Ljubljani, jo daroval BK 150 lir namesto cvetja na kreto blagopok. g. Andreja No-graška; g. Boaina Joško, Ljubljana, je daroval 50 lir namesto cvetja na kreto blagopok. g, Janka Sukljeta. Prisrčna hvala.
aaaaaBaaaBBBBOiBBBunBiBBBaB
Tudi v II. letniku
»SVETOVE« knjižnice ne smejo ostati knjižne police brez »SVETOVIH« knjig. NAROČITE SE TAKOJ NA »SVET«!
so tudi častniki. Hrvaške oborožene sile so trčile na odmetnike tudi pri Otočcu. V boju je padlo 46 gošarjev, veliko vojaškega materiala je bilo zaplenjenega. Odmetniki so bili poraženi tudi pri So-kolovcu v Bosni. Na področju Romanije so imeli tolovaji okoli 100 mrtvih in veliko število ranjenih. Zaplenjene so velike količine streliva. Hrvaške oboroženo sile so potolkle odmetnike tudi pri Kre-ševu, v okolici Zenice je pa bilo veliko število tolovajev razoroženih.
jski domobranci svojo zemljo ljubijo
in so io zalo zavarovali s postojankami, ki varujejo naselja pred tolovaji
Bežno si oglejmo, kako žive In se bo-e gorenjske domobranske posadke. Nevere so večje, nekatere manjše, glavno $ je, da vse preveva ista ljubezen do vojega naroda, ki vse priganja, da svo-c moči in svoj čas porabijo v njegovi lužbi. Da ne bo zamere, pojdimo kar po Ibecednem redu od postojanke do posto-anke.
Cerklje. Minili so časi, ko ni bilo ni-iMjar, ki bi se mogel upreti zverinstvom •dečih krvolokov s tolovajskimi imeni farzan, RobLn, Miha, Ceue, Marinko itd. jiS več ni terenske kasarne pri »Skrili« ra Dobravi. V vsej okolici se je za-[clo novo življenje, odkar so se v Cer-liljah utrdili naši fantje. Vendar ne čakajo komunistov le za svojimi utrdbami, „„>pak hodijo na pohode po Oljševku, ViJevci in Št. Urški gori. Uspeh je pač ra?ličon. Posebno eo fantje veseli, če jim pride v roke kak komunistični krvolok, ™ tuli plen jih potolaži, da se z veselo pesmijo vračajo domov. Na prebivalstvo e napravil zelo močan vtis pogreb Ide Kristanove, ki so jo komunisti pred usmrtitvijo strahotno mučili. Tudi ljubljansko časopisje in protikomunistične knjižice odpirajo zaslepljencem oči. V poči od 4. na 5. oktober je napadla posadko v Cerkljah in Lahovčah neka tolovajska brigada, ki je štela nad 1000 mož, a brez uspeha. Pa o tem je treba tpregovouili posebej.
Domžale. 4. oktobra je imela domobranska oglednica prav lep uspeh. V občini Dolsko med Dolino in Hribom je bil ujet komunist, ranjen pa Peter Ko-kalj, s tolovajskim imenom Dominik, pomemben funkcionar kurirske službo. Naslednji dan smo presenetili v neki hiši ekupino komunistov. Obležali so: Deč-man, s tolovajskim imenom Balantov, Perne Anton-Ogrov, Zabavnik-Matijev in Novakov iz Krtine. Zajeli smo v tolovaj-iki klavnici lepo zalogo. Dne 9. oktobra smo v Trzinu zasačili tri terence, skrite v senu. Ker se niso hoteli vdati, so jih ladele naše krogle. Zaplenili smo dve brzostrelki in en samokres. Dne 14. oktobra so udarniki potolkli znanega morilca Jemca, ki se je sam hvalil, da jo pobil 16 ljudi. Pa tudi z uma svetlim mečem se vojskujemo. Naš cilj je: slovenske protikomunistične časopise in protikomunistične knjižice v vsako hišo.
Kranj. Ce bi vam hoteli popisati vso uspehe kranjske udarne čete, ki jo sestavljajo sami mladi, v modernem orožju izvežbani fantje, bi samo za te porabili nekaj strani. Zato prav na kratko. V oktobru so na svojih številnih pohodih potolkli lepo število komunistov, zaplenili orožja za oborožitev ene desetine in celo dve motorni kolesi.
Lahovfe. Odkar je posadka doživela komunistični napad in ga srečno prestala, je njena glavna skrb, da 60 čim bolj utrdi. Pa tudi svojo borbenost in narodno protikomunistično zavest utrjujejo naši fantje s tem, da ob večerih berejo Črne bukve in v razgovorih hrabre drug drugega. Tudi na vaščane mislijo in jim oskrbujejo časopise in knjige.
Lesce. Ker z oboroženimi komunisti »imajo težkega posla, saj je v noči od 29. na 30. seplember pet naših fantov pognalo v beg pol 6totnije tolovajev, 60 fantje toliko bolj potrudijo za idejni boj proti komunizmu. Brez posebne težave {pravijo v svoj okoliš tudi tisoč proti-komunističnih knjižic.
Mengeš. Ozemlje tja do Kresnic ni nič več tolovajska republika. Tudi v Tuhinjsko dolino je šel oddelek fantov iz Men-geša skupaj z Domžalčani. Ob povratku so se jim pridružili z vsem svojim pre uličnim premoženjem ljudje, ki jim je
Sove so koristne. Sove so jako požrešne živali. Ker pa uničujejo skora samo škodljivce, so izredno koristne. Tako so dognali, da sta dve sovi-uharici, ki sta gnezdili v nekem podrtem stolpu, v 3 mesecih uničili 11596 miši, 134 podgan, 45 poljskih miši in 37 krtov.
Divje raco na trgu sv. Štefana na Dunaju so nedavno opazili in sicer na »vršini bazena, ki je pripravljen za gašenje o priliki letalskih napadov. Bilo je osem divjih rac, ki 60 se na svojem poletu pač tukaj odpočile, šele kasnejši vrvež mesta jih je prepodil.
pretilo popolno »osvobojenje«. 19. oktobra so naši kolesarji na vožnji v Moravče zajeli dve kurirki in enega terenca. Čez dva dni so v isti smeri odkrili tolovajske položaje, kjer so zaplenili zlasti veliko tekstilnega blaga. Upajmo, da bo kak komunist na ta račun to zimo pošteno prezebal. Zajeta je bila tudi z moko in strelivom težko otovorjena mula. Dne 22. oktobra je bil v Mengšu zbor, ki se ga je udeležila vsa okolica. Bil je dokaz, da podrobno delo, ki so ga opravljali naši domobranci z obiski po družinah in s prodajanjem slovenskih časopisov, ni bilo zaman.
Predoilje. Glavna naloga posadke je, da se z utrdhami zavaruje pred komunističnimi napadi. Nadalje posvečajo svojo skrb razpečavi protikomunističnega tiska. Posebno veliko so razdelili knjiižc »Za mir mod narodi«, zadnji čas pa »Rdeče kolobocije«. Ljudje knjižice z užitkom prebirajo in marsikdo pravi: »Dobro so si jih privoščili, rdeče goljufe!«
Smlodnik. Fantje hočejo imeti popolno-
ma enoten duh, zato so kljub trdemu delu pri utrjevanju vpeljali večerne bralno ure, v katerih se razvijejo tudi prav živahni razgovori.
Škofja Loka. Na svojih pohodih v Selško in Poljansko dolino imajo domobranci lepe uspehe. B. oktobra so na primer v Selški dolini razbili tolovajsko zasedo. Obležala sta dva komunista, zaplenili pa so domobranci eno strojnico, dve puški in precej drugega blaga. Zadnji čas so se vrnili z Golnika trije fantje, ki so tam opravljali bolničarski tečaj in bodo poslej skrbeli za zdravstvo v škofjeloški posadki. V idejnem boju se Škofjeločani krepko postavijo.
Vodice. Težko je bilo v začetku za naše fante, saj so jim neposredno pred prihodom komunisti požgali njihov sedanji dom. Pa s pomočjo domačinov se je vse lepo uredilo tako, da se morejo vodiški fantje posvetiti delu za dobro vse okolice. Ljudem posredujejo časopise, s katerimi trebijo komunistične zmote in razkriva se zločinsko sleparstvo komunistične partije.
Voklo. Vse člane postojanke družijo
tesne prijateljske vezi, ki so še poglabljajo ob večernih bralnih urah. Ko prebere bralec kak odstavek iz Črnih bukev ali Turjaka, dobi besedo kak član posadke, ki je posebno dosti zanimivega preživel kot gošar ali kot borec proti njim. Kadar gredo fantje na pohode in oglednice, vzamejo vedno s seboj Časopisje in knjige.
Žahnica. Prva skrb postojanke je bila, da se je krepko zakopala in tako zavarovala pred komunističnim napadom. Ko so si tako zavarovali svoje življenje, so se fantje takoj vrgli na delo in z besedo in tiskom razkrivajo komunistične laži in zločinske cilje.
Kratke so te slike o življenju domobranskih posadk na Gorenjskem, vendar nam povedo, da so šli naši fantje prnvo pot. Kar dobesedno so drže načela: »Trebite zmote, ljubite tiste, ki se motijo.« Uničiti hočejo gošarstvo ne s tem, da bi pobili gorenjske fante, ki so jih komunisti zvabili v svoje oddelke, da jih izrabljajo v svojem zločinsko brezobzirnem boju za oblast, ampak pridobiti jih hočejo za domobranstvo in s tem za slovenski narod Če bodo domobrance pri njihovem delu podpirali vsi ljudje po mestih in vaseh, kjer boro narodno zavedno protikomunistično časopisje, uspeh | ne bo izostal: Komunistični madež bo iz-i mit iz našo zemlje!
_OGLASI
3 Poizvedbe | j ProišamoJ
Starodavni KranI ^ petek ln
Medlem ko je ob nedeljah v Kranju vse tiho in mirno, pa mesto v delavnik oživi. Dvignejo se kovinasta zapirala pri trgovinah, odpro se vrata uradov. Prišlec iz Ljubljane povprašuje, kje bi dobil živilsko nakaznico za čas, ki ga namerava preživeti v mestu. Povedo mu, naj gre v novo stavbo stoječo ob parku, ki leži med gimnazijskim in kinskim poslopjem. Tam mu v tretjem nadstropju ljubezniv gospod postreže z nakaznico. Če nakaznica poteče, pa imaš v Kranju še vedno opravke, greš po novo. Tisti, ki si po-, iščejo v Kranju delo, si oskrbe v uradu za delo potrebne listine, s katerimi na občini dvignejo mesečne živilske nakaznice in nakaznico za tobak. Slednja daje pravico do dveh cigaret na dan.
Trgovine in izložbe so lepe
Sedaj pojdimo po mestu in si oglejmo izložbe. V trgovini za čevlje imajo v izložbah prav lepe izdelke. Težki visoki čevlji stanejo 24 mark, jjizki čevlji iz boksa 18. Ženska obuvala različnih oblik so seveda še cenejša. Vendar to blago ni namenjeno ljudem, ki ga ne potrebujejo in bi si hoteli delati nepotrebne zaloge, ko bi drugi ne imeli niti enega para čevljev. Blago dobi le, kdor prinese z občine dovolilnico za nabavo in pa odda ustrezno število odrezkov oblačilne nakaznice.
Sosednja izložba ti ponuja razne stvari za kratek čas. Lepo izdelan'šah iz por celana ima zraven sebe listek, kjer je napisano pet mark 60 pfenigov. Mladi fantje pa si še bolj žele igre Zračni boj, čeprav stane le 3.50 marke. Lepo stojal-ce, kamor vtakneš nalivno pero, dobiš za 8 mark 24 pfenigov, čeprav je vdelano v kamenit j>odstavek.
Malo naprej je trgovina z obleko in perilom. Lep moški klobuk s širokimi krajci in ozkim trakom se ti nudi za 11.07 marke. Pribor prožno tkanega moškega perila dobiš za 15 mark. Ob vsem tem kar pozabiš, da so vojni časi. Na to te spomni izložba knjigarne, kjer imajo prvo mesto knjige iz vojaškega življenja Za primer nekaj naslovov: Kampf der Pionire. Jahrgang 24, Das ist der Sieg Seveda lahko kupiš tudi n. pr. za mark lepo v platno vezan priročnik Ter mini del uso e della publicita, trojezičen slovarček za vsakdanje razgovore potreb nih besed v nemščini, italijanščini in španščini.
Zraven lepega poslopja državne ban ke zapaziš brivnico in ker si že nekoliko preveč kosmat, vstopiš. »Prosim, če bi me ostrigli in obrili,« rečeš mlademu brivcu; že sediš udobno v stolu in obraz ti namilijo z dišečim milom. »Želite, da vam natrem kožo s kremo?« vpraša brivec. »Prosim,« je odgovor. »Tudi napu-dram?« »Ne, hvala!« Še zadnje besede: »Koliko sem dolžan?« »80 pfenigov,« je odgovoro.
gmenifna je zadnja Svstova knjiga: Tajne naravo!
GUNN AR GUNN ARSSONt
Nil BREGU ŽIVLJENJA
Roman
52
Vse to njegovo delo ni bilo sčasoma ako '	'	1"1
aj je bil«
eno, ali je stal tu in se igrajčkal s
prav nič tak
zabavno, kot ie bil mislil. Seveda, saj je bilo sleau al
jič vse-
tem nadležnim delom, ali pa je ležal doma in kradel Bogu čas in gledal rdeče oči in nezadovoljni obraz svoje žene... Da bi bil le Finnur imel malo več družabne žilice, a z njim se ni dalo prav nič več klepetati, oskrboval ie prodajalno, kar je bilo v taki ziimi kaj lahko, in je bil sicer zmeraj zase. Bil je večji del dneva zaprt v pisarni in se je kaj malo potrudil, da bi skrival, da mu obiski Tolažbe vdove niso prav nič prijetni, razen če je imel kak poseben vzrok, a tedaj je bil Finnur zmeraj jako ljubezniv.
Zares, prav nič ni bilo kratkočasno, je moral Tolažba vdove večkrat pomisliti in zmajati z glavo, medtem ko ie 6tal pri skobelniku in stružil ob luči majhne kuhinjske svetilke. Časih se je nalašč spravil na najhujše grče, dokler sc mu ni rezilo pokvarilo in je imel vsaj vzrok, da je poklical kon-
zumnega upravitelja, ki mu je nato gonil' brus.
Božični čas mu je nudil nekaj sprememb — vendar so ga te spremembe precej stale, zakaj, odtlej ni imel nobenega miru več v hiši — spričo užaljenega obraza in rdeče objokanih oči svoje žene. Odtlej je začel čutiti spone — teli pa ni občutil rad — in jih tudi nikoli ni bil rad občutil ..
Začel je pretuhtavati in ni bil še dolgo tuhtal, da si je bil na jasnem, da je bila njegova ženitev nekaj najbolj trapastega, kar koli je že storil v svojem trapastem življenju. Moj Bog, le kako je mogel. Pa saj se je bil hotel na vsak način navezati na ta kraj, kjer se mu je dozdevalo, da bo preskrbljen za bodočnost- Zakaj spomladi, ko je bil prišel semkaj, je bil vsaj nekoliko sit svojega potepuskega življenja. Takrat pa je bila tudi lepa in živahna ta, ki je bila zdaj njegova jenn _ čudovito, kako hitro obledi sijaj kake ženske! Majhna sprememba njene postave - pa ie že konec vseh sanj o večni ljubezni! Nastrcjenje To-
Trebuha ni treba pustiti — zunaj
Sonce se počasi dviga, v želodcu občutiš neprijetno praznino. A v Kranju ni treba, da si lačen. Greš v kavarno, kamor zahajajo na zajtrk in malico tudi okoličanke v rutah. Za nekaj pfenigov in za nekaj odrezkov živilske nakaznice ti postrežejo s skodelico kave ali čaja s črnim kruhom in ploščicami surovega masla. V kranjskih kavarnah je prav zanimivo. Ogledaš si lahko razne časopise, s še večjim zanimanjem pa se ogleduješ po obrazih gostov. Med mirnimi severnjaki takoj pritegne tvojo i>ozornost omizje živahnih fantov s temnejšo poltjo in črnimi lasmi. So to Francozi z italijansko francoske meje, ki si služijo svoj kruh v Kranju.
Kakor drugod tudi v Kranju kdaj pa kdaj zatulijo sirene. Kakega posebnega razburjenja pa to ne povzroči, kajti v Kranju so si izvrtali v hrib imenitna skrivališča. Da ljudem ni treba predolgo ostati v javnem zaklonišču, ampak morejo priti v svoje domače, dajo čim je najhujša nevarnost mimo, sirene zopet znak. Če se potem letala spet približajo, ponovni alarm pozove ljudi, naj odhitijo na varno.
Medtem, ko dobivajo v Kranju otroci vsak dan neposneto mleko, dobijo vsi prebivalci vsak drugi dan nekaj posnetega mleka, ki pa ima šo vedno toliko tolšče v sebi, da se napravi pri kuhanju vrh tekočine tanka mrena.
Še nekaj je, mimo katerega ne moreš kar tako. V izložhah visijo različni lepaki, ki v sijajnih risbah prikazujejo strahotnost komunizma in njegovih črnih naklepov. Spet drugi lepak v besedi in fotografiji vsakemu razumljivo pove, kolikšen vpliv imajo Židje, očetje boljševizma, v Angliji in Ameriki.
Domobranci veselo prepevajo
Zmračilo se je že, ko zaslišiš korakali od njihove postojanke proti župni cerkvi četo gorenjskih domobrancev. Navdušeno prepevajo: »Naj čuje nas pre-sveti Bog in zemlje krog...« Komaj nekaj korakov so napravili molče, pa že zadoni prelepa pesem »Moja domovina«. Prav v središče mesta prikorakajo pojoč 1 »Legi Jona rji, domobranci...« Pred cerkvijo se četveroredi na strumno povelje ustavijo in obrnejo možje proti pročelju gotske cerkve. Nekaj mož teče k vratom in odpre težka kovinska krila glavnih vrat. Spet se zasliši povelje in domobranci odkorakajo po stopnicah v cerkev, kjer zasedejo moške klopi. Čeprav je torek in ne praznik, se je zbralo tudi nekaj prebivalstva, da bi slišalo kuratove besede. Saj zna gospod tako lepo govoriti o neizprosnem boju, ki divja med pravico in krivico, med svetlobo in temo in stopiti na stran luči. Najprej mora iztre-v katerem mora vsak izmed nas odločno biti zlo v svojem srcu, potem pa se s pogumom in spretnostjo vreči na boj zoper zlo v svetu.
lažbe vdove je bilo zmeraj bolj podobno vremenu — sivo v sivem, črno v črnem. Zvečer je šel jako zgodaj spat in je zjutraj dolgo poležaval; skušal je vse skupaj prespi ti.
Nekega dne se je pozno dopoldne zbudil in je videl, da je bilo vreme bolj svetlo ko sicer.
S posebno naglico se je oblekel — njegova žena je bila že zdavnaj pokonci — odhitel je v kuhinjo, vzel obe vedri za vodo, si iu obesil z drogom na pleča in ne da bi komu kaj črhnil, je šel na pot proti občinska mu vodnjaku.
Vreme je bilo nenavadno jasno, nebo skoraj brez oblakov — bil je eden tistih dni, ko je zima kukala na zemljo — zrak je bil svež in poln življenja. Tolažba vdove ga je v dolgih po-žirkih vsrkaval in vedro bredel skozi snežne žamete. Prispevši do vodnjaka, ki je bil skoraj sredi kraja, mu ni bilo treba nič čakati, saj so bili vsi že zdavnaj prišli po vodo. Šel je navzgor po stopnicah, ki so bile vsekane v ledeni povišek, ki se je bil naredil zaradi izlivov vode krog vodnjakove-ga roba, stopil je prav na vrh in postavil vedri na ploščad, ki je bila od mnogih nog vsa zamazana. Vendar ni začel koj dvigati vodo. Obstnl je in se presenečeno razgledoval. Le kako je bil fjord temnoinoder! In kakšna čudovita nežna belina je bila na zasneženi pokrajini krog in krog! Morje
Med mašo, ki sledi pridigi. Je sveto obhajilo, ki se ga udeleži precej domobrancev — saj ni dolgo, kar so imeli priliko za spoved — pa tudi precej prebivalstva.
Zvečer se nimaš kara dejati, pa greš spet v kavarno. Sediš na mehkem, dvorana je zakurjena,, še bolj pa te pogreje lopel čaj. kar ti ob svežem kranjskem zraku, ki veje raz zasnežen Storžič, prav dobro de. Glej, v sobo Je prikorakal nasmejan vojak, strumno se vzravna ln dvigne desnico v pozdrav, ko zagleda častnika, sedečega pri mizi nasproti vratom. Le kaj nosi vojak v levici? Sede k mizi in položi na mehak sedež poleg sebe kolesno krmilo, ki mu služi namesto ključavnice. Kajti če kolo nima krmila, ker ga je lastnik snel. se pač nihče no bo znal odpeljati 6 tistim okrnjenim kolesom.
Nedeljsko jutro v Kranju
Štirje zvonovi pojo jutranjice in vabijo k pol sedmi maši. Nedelja Kristusa Kralja je. Župna cerkev je nabito polna vernikov. Na prižnici z močnim glasom preberejo evangelij in oznanila, kje se bo med tednom in ob kateri uri darovala sv. maša. V torek zvečer bo na Primskovem, v petek bo popoldne v kranjski župnl cerkvi prilika za spoved, v nedeljo popoldne bodo molitve za mrtve na starem in novem pokopališču.
K oltarju pristopi duhovnik, na koru zabuče orgle. Človek se kar zamakne, ko sliši pesmi, ki jih čudovito ubrano poje mešan zbor. Niti v Ljubljani nismo vajeni takega petja in tudi pesmi so res izbrano. Tako: »Srce najblažje«, Mihelči-čev »Kristus Kralj«, Vodopivčev »Kristus mora kraljevati«, Mavov »Ave, Jezus, Ti zvesti naš pastir«. Še večje presenečenje čaka tiste, ki bodo prišli k osmi sv. maši. Tedaj se sliši s kora kar v sedmih glasovih Mihelčičeva skladba »Z neba poglej Bog Sabaot«. Po maši obhajila noče bili ne konca ne kraja.
IZGUBILA SEM torbico z W0 L . !>«>• pustuico io lejitima cijo nn naslov loiuc Julka. Dobrovo od Mladinskega zavciiSfu, Zelena jama po tovarniški io Grnhlovifcvl do Smartinske ce«tc. PoSienega najditelja oaproSum, da jo odda v Mladinskem zavetišču, Zelena jama.
DAMSKE ROKAVICE usnjene. trne. sem izgubila v nedeljo v tramvoju od pokopališča do plavne poŠte, nekako ob 'Iti pop. Najditelja naproSaui nujlepSe, nai j iu proti nagradi odda v podružnici »Slovenca., MikUiiltfv« 5.
Kupimo |
PISATNK™VTHOJR
lobro ohraatenc, bol) to inainke kupi takoj po n«ivi*jt rtnrvn' cen! tvrdka »tverest«. Prelrrnofa al 44
CEVI
za Škropljenje Trta, kupimo, tehnična pisarna, Rimska c. 13.
Kolesa |
DAMSKO KOI O prav dobro ohranjeno lukoj prodam. SnSter-Sif. Frnukopanska 21.
BLAGO za dvu dumsk.i pl»-Jjia » modret*v prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod il. 876V
PRAS1C
izkoristi za Ivotbo mesa m IMiO te dane hrane. Želite ;«-teči Btl% izrabo? I o trobcu preparat z navodili glede pilanja-reie prejmete pns Ini. Piczelj, \Vollov« ulica J.	"
ZIMSKO SUKNJO 10-16 letnega lunta
sa
prodom
upravi
9941.
— Naslov v »Slov.« pod It.
(I
D KES »red-
PQ$G$tY8
PARCELE
i SiSki, na Viču. ob Dunajski cesti, v Mo-sluh in StreliSki nliei prodam. — Realitetna pisarna ZAJEC Andrej — luvčarjcva 10; (P
j Radi?) 1
RADIO MATERIAL
fnruice, bloke Ud, dobro ohranjen aH nov »talno kupuje tvrdka EV EREST. Vre-Sernova ul. 44.
3 Siv, »troji g
SIVAI.N1 STROJ
»Singer«, za domačo uporabo prodam 7.a Sl'00 L. Pred Skotijo St. 19. Julka.
SMUČARSKI skoraj nov, z njo postavo, i* najboljšega modrega lod-na, prodam. Naslov v upravi »Sluv.« |>od Si. 9') 18.	(I
SVILENE ODEJE qove, prodam. Naslov v upravi >Slt>y.c pod St. 99 li.	_0
RJUHE platnene, nove, namizni prt, spalne jopice in spalne srajce, prodam. Naslov v upr. »Slov.t pod Sl. 9>>24. (1
DFLAVSVE ČEVLJE rabljene Sl. 42, nizko laknsie St. 40, otro?ke St. 56 ter nizke St. 42 z dvojnimi podplati, ueodno prodam ali zamenjam i a protivrednost. Društvena ul. 23.
PRSNO VPREGO konjsko, prodam. Naslov v upravi »Slov.* pod St. 99C7.	(1
MOfiKE GOJZIRJE nove St. 44 in ene no-Sene prodam ali zamenjani zn prolivred-nost. Naslov v upnvi »Slov.« pod St. 9921.
0'asfea
KROMATIčNO HARMONIKO prodam, v račun vzn-ntem staro diatonifno. Ponudbo na upravo »S'ov.< pod »10.000« — 9921.	<R
,EL KINO »MATICA« ""
Znbavn« plesnn rovlja
»SAMO TI« Job. TTostcrs, Dora Komar, P. Itemp < Predstave ob 1* In II.
TEL KINO »SLOG A« " sc
Bllile Krnbl io Albert Maltentock v sijajni veseloigri
»GRAND HOTEL PARADIES«
P r e d ■ t a v s ob II In It
KINO »UNION«
Umetniška kom*d'ja
»RAJ NA ZEMLJI«
Han« Mossr. Adel« Snndrock. HiMnz lliibmanu. Ttaeo Limfen In drual odlični dunajski Igralol. P r e d s t a v e ob II I* 11.15.


Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tnino vest, da je postal dne 4. novembra irtev letalskega napada, naS nadvse ljubljeni mož, o če in stari oče, gospod
Amo JANEZ
posestnik
Sveta maša zndušnlea se bo brala ▼ cerkvi Sv. Janeza v Trnovem, dne
16. novembra t. 1. ob 7. uri. Ribnica. LJubljana, 8. novem. 1944.
Globoko ialnjočl: Marija roj. Boječ, Sena; Anton, France, Janez, Joie, Vinko, Stanislav, sinovi; Marija por. Vujič. Angela por. čeinrek, Pavla, Olga, hčerke; Nika, Ida, Agncs, Angelca, Ver«, Silvu, snahe; vnuki in vnukinje.
Umrl je naS ljubljeni oče, stari oče in tast, gos|>od
Franc Kravat
livarski mojsler v pok.
m
Pogreb bo v petek. 10. t. m. ob 14. uri z Zal, kapele sv. Joicfa na
pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 8. novembra 1944. Rodbine: Hrovat, Ini. Perko, Bnčnn.
zeleno, nebo modro, zemlja pa bela — mu je šlo skozi misli — in tako daleč, je do konca sveta! —
Neki moški je šel mimo in je rekel »dobro jutro«. Tolažba vdove ga je odsotno zagledal in mu pozabil odzdraviti.
A koj nato ga je začela nenadoma zanimati njegova neposredna okolica. In moral se je nasmehniti, saj je stal tu na vodnjakovi ploščadi tako rekoč sredi pajčevine. Zakaj od vodnjaka so na vse strani potekale izhojene, umazane gazi ko črne niti po belem snegu, raztezale so se na vse kraje^ bile so krajše in daljše, in beli jeziki med njimi so bili po neštetih prečnih stezah prekrižani. Kakšna ljubka tkanina!
»A taka stara muha, kakršna sem jaz,« si je dejal in se glasno zasmejal, >se ne da kar tako ujeti — v pajče-vino! Pa bodi pajek, ki je te niti raz-predel, take ali pa take sorte!«
Sklonil se je, zgrabil za vodnjako-vo vedro in ga z velikim ropotom železne verige, ki se je naglo odvijala, spustil v globoki vodnjak.
Ko je odhajal s polnima vedroma od vodnjaka, je v njem že dozorel sklep, da utegne storiti vse, vse, dn si more privoščiti vsaktero, še tako drzno dogodivščino, da bi prenwel sleherno težavo, če bi le mogel oditi od tod. Rajši kar prccej v morje, ko ostati tu...
%BHnBMBBaMHMMBMgflff
Zahvala
Zahvaljujemo se za vse izraze iskrenega sožolja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega predragega sina, brata, svaka in strica
Žlindra Jožeta
domobranca
kakor tudi dekletom za prineSene vence, obema gg. govornikoma, domobrancem častne stražo in vsem, ki eo ga spremili na njegovi zadnji poti. Ribnica, dne 23. oktobra 1944.
Žalujoči: Žlindra Anton in Neia, starii; Anton, brat; Neia poročena Krsnič, sestra; Krsnič Jonez, svak; Marica, nečakinja in ostalo sorodstvo.
, v A;> fe-v■.'' ■.-»'&:■ ■'V-"'?'.' •	■
ZAHVALA.
Vsem, ki ste nama v težkih dneh stali ob strani in pomagali lajšati trpljenje srčno ljubljenemu, dobremu možu in bratu, gospodu
Nogralek Andreju
vsem, ki ste kakor koli počastili njegov spomin in ga spremili na njegovi zadnji poti, naj bo tem potom izrečena najina najiskrenejša zahvala. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, 10. novembra ob 7, v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, 7. novembra 1944.
OLGA NOGRAŠKOVA, žena; JOŠKO NOGRAŠEK, brat.
Fiir »Ljudska tiskarna« - Za Ljubko tiskarno: joie Kramar« - ileraingeber, izdajatelj. J08M Riošclj - Schriiileiie.
urednik; Janki !!a!»u
skimi povestmi ter izraziti Rus Ljeskov z Začaranim romarjem. Vseh avtorjev iz šestih ostalih slovanskih književnosti je 13, ki so predstavljeni s 16 knjigami.
S skoraj prav tolikimi zvezki kot iz vseh slovanskih književnosti skupaj je bilo odločenih za dela iz nemške literature: 14 zvezkov, ki predstavljajo 9 avtorjev. Tu sla predvsem Švicarja: Federer z dvema deloma v treh zvezkih, Pilatu« in Ljudje z gore, ter iteer s svojo sočno ljudsko domačijsko povestjo Berninski kralj. Prvenstvo nosi avstrijska zgodovinska pisateljica Handel Mazzetti s svojo ogromno trilogijo, ki v slovenskem prevodu zavzema skoraj SOO strani: Štefana. Iz nemške književnosti smo dobili v krasnem prevodu koroško povest Vieserjeve Podkrnoški gospod, odlično moderno katoliško delo Le Fortove Veronikin prt, lepo zgodovinsko povest iz časa Friderika Velikega Baron Trenk, ki jo je spisal Bruno Frank, klasični renesančni noveli Nobelovega nagrajenca Heyseja Steklar iz Murana, šlezijsko povest Pavla Keller-ja Moj jaz na oddihu in Metzgerjev mladinski potopis Mernika roman na Madagaskar.
Izmed <1 in« i h germanskih in nordijskih književno'>ti imamo v Slovenčevi knjižnici naslednje avtorje in dela: iz flamšline Claesov prisrčni opis Pokojnega župnika Kampensa, moderno impresionistično in sočno idilo. Iz švedske književnosti smo dobili klasične novele Soline Lagerlofove — Nobelove nagrajenke — Dekle iz Močevja, iz norveške pa Bjernsonov biserček Deklo iz Prisoj ter Pelersonov opis Rima iz časa Marka Avrelija — Opankarska ulica. To so štirje avlorji s štirimi knjigami V to skupino lahko štejemo še finsko pisateljico Aino Kallasovo Maščevanje sveto reke, ki spada med najmočnejše avtorje modeme finske književnosti
Prej kot preiidem na angloamerikan-ska dela, naj označim knjige iz romunskih literatur. Tu je ameriški Spanec Hugo Wast s svojim proližidovskim romanom Zlato večnega Juda, ki spada med najzanimivejša dela v tej zbirki. Iz francoščine nam je Slovenčeva knjižnica dala 5 avtorjev z 8 deli, kajti sam član Akademije Bordeaux je predstavljen e tremi odličnimi knjigami: Srce in kri, Raymonda in Rodbina Roquevullardov. Dnif»i akademik Bazin z Osamljeno, pretresljivo zgodbo iz laizirane Francije. Panteifitdčm vi t al k-1 Giono se predstavlja z dvema delima: Žetev in Hrib, polnima poezije, pa' tudi — komaj zakritega pan-teietičnega nadiha. Avanturistični pisatelj P. Benoit pa nas vodi v revolucionarno Irsko s povesijo Veliki jez. Zanimiva je reportaža iz ameriške Kanade Ro<iuettov Veliiikii beli molk. Iz italijanščine smo dobili več del, kakor bi 6e nadejali — 7 avtorjev z 8 zvezki! — toda — na srečo — še najboljša dela iz neizrazitega italijanskega pripovedništva. Tu je klasični Peticco s šolsko obvezniten branjem o trpljenju karbonarjev Moje ječe, ki pa so ga pni nas takoj po izidu zaplenila. Potem Nobelova nagrajenka G. Delcdda z Marianno Siirco, povestjo velike razbojniške ljubezni. Prav taiko znani T. Grossi z dvodelnim romanom Knez Marko, ki je v malem kopija Manzonijeviih Zaročencev. Lepa, toda za izbrance, je Fogazza-rova pesem o Pesnikovi ljubezni. Svojstven je Perrijev svetopisemski roman Neznani učenec, živahna Nicodemijeva pripovedna obdelava njegove odrske zgodbe Poslružka, slabša pa avtobiograf-
ska povest slepega pisatelja Salvaneschi ja Sonce v senc.i, ki pa ima zato veliki moralno silo in življenjsko moč.
Preostane nam Jše angloamerikunska književnost (13 avtorjev z 19 zvezki!), katerih je največ prevedenih sahšijj stvari, tistih lahl; o zabavnih krimiv.aln.ih zgodb, ki jih je Slovenčeva knjižnica kopičila zlasti v prvem lelniku in so bile večinoma ponatisi iz časopisov. To f0 časopisni šlagerji kakor Mož, ki jr Oro_ pal mesto (Elvestad), Žametne copato (Biggers) iin Skrivnost dr. Fu Mantuja (Vax Roiimer). Boljši so že Wrenovi Trije bratje ali Slepec (Ferguson), sočna pa živaiina, na pol avanturistična, a zelo vo. mantično zapletena zgodba Loma Dooi« (Blackmoore). leti nadih imajo tudi ain»» rikanski Jezdeci škrlatne kad ul ie Grey). Pristni angleški roman Dickens novega sloga so Hayeva Pola in zaprek«, pa tudi lepa in za iniadino primerna ]>«. vest o dečku Brez doma (Malot). Jack London opisuje avanturo Pustolovke na ameriških otokih, Convood pa v dveh knjigah avanture psa Bliska, podivjane-ga ovčjaka ter lov na roparja v povec-ti Ogenj divja, s katerima nas uvaja v ži ljenje severne Kanade. Najbolj zgodovinska povest, toda polna senlimenta, pa Orczyjeve dvodelni roman Ljubezen, rešuje. Povesti iz angloaineriikain 1« književnega 6veta so torej po večini iz. razito svojske, največ pustolovsko zapl tene, včasih naravnost detektivske in k minalistične, včasih pa globoko psihološko maskirame, ter le redko resnično pvip vedne. In prav te zadnje predstavljaj — poleg lahkotnih kriminalistični) — slabše knjige Slovenčeve knjižnice, m slini tu Haggardovo Družino v ledeni dobi. Pa tudi njegovi nekdaj pri nas tako brani in čislani povesti Roža sveta Dekle z biseri sta se že preživeli, ter
komaj zaslužili ponsitis.
•
Tako sem samo opisal knjige teh treh letnikov in mimogrede že dal nekaj osnak, kajti —■ nimam prostora, da bi izčrpneje označil vrednote posameznih izborov (ne da bi se še celo spuščal v vrednotenje prevodov). Ze samo iz tega skromnega pregleda vidimo, da je izšlo v Slovenčevi knjižnici nekaj izvirnih pomembnih del (Jalen, Pregelj, Matičič, Piestenjak, Dular, Krivec itd.), prevedenih pa nekaj naravnost svetovno znanih umetnin. Sem moramo šteti Bjornsonovo Dekle s Pri.soj, Whaata Zlato večnega Žida, dela francoskih akademikov Bordeauxa in Bazinn, Nobelovih nagrajencev Heyeeja, Deledde in Lagerlofove, dalje Mazzeti.jeve in Lo Forlove, Claesa in Fogazzara, Grossija in Vieserjeve, Kal I asove in Gionoja, Hčera in Franka, pa še tudi dela slovanskih pisateljev, kakor so Gogolj in Ljeskov, Nčmcova in Rodzievviczovna, Se-noa, Kožutič in Radič, pa Skaoelik in Baar teir Jesensky... to so avtorji in dela, 6 katerimi naj se seznani vsak izobraženec, ne samo preprosto ljudstvo. Tako Slovenčeva knjižnica posvoji izberi dobiva v!os;o dobrega informatorja o svetovni književnosti, nam nudi tudi klasična dela ter tako občutno dviga nivo ljudskega branja. Ob njenem tihem jubileju moremo Slovenčevi knjižnici za njeno delo, tako pomembno v kulturno družabnem kakor tudi literarno informacijskem pogledu, samo iskreno čestitati ter ji želeti čim smotrnejšega vodstva in vztrajanja v smeri, ki jo je po začetnem iskanju srečno našla v sedanji obleki zrelega, a zdravega čtiva iz domačih in tujih književnih logov.	td.
Vrtna in hišna vrata morajo biti med alarmom odprta!
»Kiirntner Zeitung« opozarja: Kadar je v kakem kraju letalski alarm, morajo biti vrtna in hišna vrata odprta, da se morejo ljudje s ceste zateči v zaklonišče ali sicer pod streho. Saj je včasih le sekundo časa dovolj, da prideš prepozno v zaklonišče. Kdor bi podnevi ali ponoči imel ob alarmu zaprla vrtna nli hišna vrata, bi s tem lahko povzročil nesrečo svojih bližnjih.
Kaj spada k prtljagi za v zaklonišče?
Zakloniščna prtljaga bodi zmeraj pri rokah. Prtljaga naj vsebuje: perilo, nekaj oblačil, čevlje, nogavice, robce, volneno pletenino, milo, brisal-ko, zobno krtačico, glavnik, krožnik, kozarec, brusno, pijačo, vžigalice, volneno odejo, nekaj denarja, dragocenosti, hranilne knjižice, zavarovalno polico, družinske listine, živilske nakaznice. Kovčeg ali nahrbtnik s to vse-
bino mora imeti zunaj in znotraj ime in naslov lastnika (lastnice). Kar se vsak dan potrebuje, naj bo na vrhu. Za v zaklonišče se je treba toplo in trpežno obleči. Dobro je, če imaš plinsko masko, dalje vato za v ušesa zaradi zračnega pritiska, in pa kos mila kot prvo, najbolj učinkovito sredstvo proti brizgom fosforja. Milo mora imeti vsak v svoji zakloniščni prtljagi.
ŠE DANES
sc naročite na II. letnik »Svetovih« - poljudnoznanstvenih knjig! »Svetov« I. letnik jc žel splošno pozornost in si je v svojem prvem ciklu 12 izbranih knjig pridobil številne bralce! Postanite tudi vi stalen »Svetov« naročnik!
Severin šali, odgovorni urednik SK.
Slovenčeva knjižnica je v treh letih jega delovanja med sedanjo vojno (1941— 1944) poslala med slovenski narod v skoraj milijon izvodih sto knjig: to je gotovo kulturni dogodek, ki zasluži posebno pozornost slovenske javnosti. Sto knjig istega formata in v isti zbirki z zaporednimi številkami: l«ipa zbirka, cela knjižnica, ki 6i jo je lahko nabavil tudi naj skromnejši slovenski ljubitelj leposlovja. Sto knjig: toliko večcrnic ni izdala niti Mohorjeva družba v svojih rednih izdajah, pač pa je dosegla to številko že leta 1938 Mohorjeva knjižnica, ki jo je Mohorjeva knjigarna izdajala izven svoiih rednih knjig. Zanimivo je, da je ta Mohorjeva knjižnica kot svojo stoto kniigo izdala prav isto knjigo, kakor sedaj Slovenčeva: Jalenovo bohinjsko zgodbo »Cvetkova Cilka«, ki tedaj v obeh 6vojih dotedanjih izidih, predstavlja nekakšno
Janez Jalcn
jubilejno izdanje. Od Jalenovega Tropa brez zvoncev do Jalenove Cvetkove ke: sto knjig najrazličnejših avtorjev, slovenskih in 6vetovnih, za na vrh še m<--numentalno izdanje Levstikovega Martina Krpana ter zraven štiri letnike Slo-venčevega koledarja, ki notranje spada tudi k isti založbi Slovenčeve knjižnice. Lepa skladovnica slovenskega branja!
Bodoči kulturni zgodovinar bo gotovo jnoral poudariti za ta leta vojne od aprila 1941 do decembra 1914, da je levji delež pri ustvarjanju slovenskega literarnega branja opravila prav Slovenčeva knjižnica in sicer v takšni meri in s takšno notranjo vrednostjo, kakor v začetku niso pričakovali niti ustanovitelji sami. Čutili so samo živo potrebo po taki knjižnici in narod je to potrebo potrdil v polni meri ter segel po njej. Razvoj pa jet postavljal vedno nove naloge in rešitve, prilagoditve in izpolnitve danih zahtev, toda vedno tako, da je slovenski človek v času, ko mu je bilo duhovne utehe najbolj potrebno, našel v njej ure) svojega najlepšega oddiha od tegob in 6e dal potegniti pisatelju v svet lepote in ustvarjane resničnosti. Koliko bralcev bo hvaležno Slovenčevi knjižnici za te knjige, brez katerih bi preprosti ljubitelj knjig in leposlovja moral povečini stradati branja v času tako škodljivega pro-pagiranega kulturnega molka. Sloveinčeva knjižnica pa je takoj v začetku dala možnost, da 6i ustvari sam svojo knjižnico in sicer poceni.
Cenena knjiga
Knjižni trg pred vojno je bil razmeroma zelo drag. Re6 da smo Slovenci bili znani v svetu, da ljubimo lepo knjigo, lepo opremljeno in razkošno izdano, znano pa je bilo tudi, da so naše knjige zato tudi drage. Dočim so drugi narodi izdajali uniformirane knjige v skromnem ode-lu (zlasti Italijani in Francozi)) ter samo posebne izdaje v razkošju, nismo pri nas imeli poceni knjižnice, ki bi si jo nabavil Lhko tudi preprosti meščan in še boli vaščan. Mohorjeva družba je 6 svojo Mohorjevo knjižnico sicer mislila odpomoči tej potrebi, pa ni v celoti uspela. Ni uspel poskus »Slovenca« z izdajo cene,ne knjige s Pelipenkovo lepo povestjo »Ukrajina joka«. Tisk na rotacijo za leposlovne knjige ni bil najprimernejši. Šele s »Slo-venčevim koledarjem za leto 1941« se je našel nov stik e bralci, ki je ustvaril podlago, s katere je izšla kot organsko nadaljevanje Slovenčeva knjižnica. Zamišljena je bila kot »uniformirana« ljudska knjižnica, katere vsak zvezek naj bi veljal 5 lir, prinašal pa naj bi predvsem ponatise iz naših dnevnikov, ki ee sicer Zgubljajo v listih. Koliko takih vrednot še leži po naših dnevnikih, le, da so prevodi že precej zastarani. Tako je Slovenčeva
knjižnica začela izhajati v času savojske zasedbe kot ljudska knjižnica, ki naj nudi leposlovno razvedrilo za mal denar in tako goji v času narodne preizkušnje ljubezen do slovenskega branja in do slovenske knjige. V razmerah, ki so sledile, pa se je cena morala nujno dvigati do sedanjih 15 lir, kolikor pride knjiga na naročnika, kar pa spričo današnjih razmer velja še vedno za poceni. Izkazalo pa se je, da je bila žeja po knjigi in branju večja, kakor so tisti, ki so Slo-venčevo knjižnico zamislili kot mesečnik, ter 60 dvignili izhajanje posameznih knjig na — trikrat mesečno, obenem pa se ie dala možnost naročnikom, naročiti se tudi samo na dvakratno izhajanje. In čudno: čim pogosteje je, knjiga izdajala svoje knjige, tem bolj se je — boljšala kvaliteta Knjig. Namesto ponatiskovanj iz starih dnevnikov, kar je bilo prvotno v načrtu in praksi, ter na mesto cenenih anglosaških kriminalnih povcisti in avanturističnih lahkih zgodb, so v Slovenčevi knjižnici dobila mesto poleg slovenskih izvirnih del tudi dobra, svetovno znana dela, ter je danes Slovenčeva knjižnica tudi v tem pogledu na veliki višini.
Družinska knjižnica
Slovenčeva knjižnica je hotela ustvariti poceni družinsko knjižnico, branje, ki ne bi razkrajalo družine moralno, temveč jim nudilo tudi opore za življcjije-, razvedrila, pa tudi lepih leposlovnih stvaritev, ki ustrezajo tudi najvišjim umetni-
škim zakonom. Ni pa Slovenčeva knjižnica — mladinska knjižnica in zato ni vse, kar nudi, »branje za vsakega«, za otroka kakor za odrasle. Zato Slovenčeva knjižnica ravno, ker hoče tudi mlajšim v družini nuditi kaj branja, iadaja od časa do časa posebne mladinske knjige, da na ta način zajame družino v celoti. Če je začetkoma hotela nuditi »lahko zabavno čtivo«, je pozneje, vidno odstopala od te težnje ter se trudila, da da čim več — lepega čtiva, pravih leposlovnih del, ki so jih napisali naši domači kakor tudi v svetu priznani pisatelji. Zatcgrfdeji je nujno — ker hoče hiti občestvena in dostopna širokim slojem — segala v svetovno književnost po take knjige, .ki izhajajo iz nazora nekakšnega idealističnega realizma, toda izbirala je takšna dela, ki imajo v domačih književnostih priznanje, če ne cclo izrednega slovesa. Nič ne de, čq ni dajala najnovejših leposlovnih stvaritev sveta, temveč starejša, dala pa je zato .nekaj takih del, ki bi si jih /e davno želeli v slovenskem prevodu. Na ta način nas je znanila z ustvaritvami — sedemnajstih narcdovl Vidimo v tem nekakšno načrtnost, ki hoče dati razgledanost v š:rokost ter odpreti okno v najrazličnejše strani sveta, ne da bi pri tem janemarjala domačo izvirno ustvarjanje. Pa kljub temu, da je osnovni umetniški slog, ki ustreza umetniškemu ukusu urednikov Slovenčeve knjižnice domačijski roalizem, smo vendar le dobili tudi nekaj del drugačnih smeri ter naravnost modernih tokov.
Slovenčeva knjižnica -73 pisateljev, 17 narodov
žil pa s tremi knjigami Pohorskih pravljic ter bajk in legend. Jota Vovk pa z originalnim Buikoni, lepo mladinsko knjigo o slovenskem vaškem navihančku. R. Rudan je raztegnil antične pripovedke o Argon avtih na dva zvezka ter opisal njihovo pot v naše kraje, s čimer se jc dotaknil iste snovi kot Jalen v Bobrih. Pesnik Severin Sali je zbral lepe zbirke slovenskih narodnih pripovednih pesmi pod miičnim naslovom Peli so jih moja mati. Športnik Drago Vlaga je napisal lepo idealistično povest iz območja smučanja in zimskega športa, pa tudi domovinske ljubezni do doma tn slovenskih gonič: Bele zvezde. Jan Piestenjak se je s svojo zgodbo o Hevodtžu izkazal za dobrega pisatelja. Franc Knaflit je napisal prvi zanimivi poskus slovenske avanturistične detektivke, Sianko Lapuh pa lovske zgodbe Črni svatje. Ivan Matičič je s Fantom iz Kresinja dal lep primer živo in zdrave ljudske povesti, le škoda, da z nekaterimi pomanjkljivostmi. Tem lepcslovceni pa 6e je pridružil tudi Miklavž Kuret s tremi knjigami mladinskih iger in zabav pod naslovom Veselja dom, ki sicer ne spadajo strogo v okvir leposlovne zbirke, pač pa vsekakor v zbirko, ki hoče biti — družinska in nuditi tudi otrokom nekaj. Tako je torej pri slovenskem delu sodelovalo — 17 avtorjev s 26 zvezki, izmed katerih — če štejemo tudi Levstikovega Krpana — je 7 ponatisov ter — 18 novih del. Gotovo ni to znak omalovaževanja s'ovenskih izvirnih del, dasi bi bilo želeti, da bi jih Slovenčeva knjižnica mogla izdati še več.
Če pogledamo najprej avtorje in dela iz drugih slovanskih književnosti, vidimo, da imamo iz hrvaščine prevedenih dve deli v treh zvezkih, namreč prvi hrvatski zgodovinski roman Zlatarjev© zlato Avg. Šenoe ter enega najnovejših, veliko trilogijo Side Košut.ičeve Z naših njiv, ki je dobila prvo državno nagrado v NDH. — Iz srbščine imamo samo sodobni roman Dušana Radiča Vas, ki je najbolj naturalistična knjiga vse zbirke. Bolgarsko književnost predstavlja Kon-statinova klasična parodija balkanskega hohštapler.ja Baja Ganje ter Zagorčinova moderna zgodovinska novela-legenda Ljubezen kraljičine Sofije, ki je pozneje izšla tudi v Jesiliovem hrvatskem prevodu. Iz češčine emo dobili tri knjigo Božene Nčmčeve, njeno Babico, ki velja za najbolj razširjeno češko knjigo, ter dve knjigi Pravljic. Poleg tega pa še Baarovega Golobčka, povest o češkem duhovniku, Vrbove Stare in mlade ter lepo povest o katoliškem zdravniku Podeželski zdravnik češkega zdravnika, slovenskega porekla po materi, dr. Skaoollka. Slovaške avtorje predstavlja Jesensky z živnlmo satiro na demokracijo Demokrati. Poljsko literaturo zastopa najboljša poljska ljudska povest M. Rodzievviczovnc Ilrast (De-vvajtis) ter Ossendovvskega svoj čas svetovno znatni potopis skozi Azijo Ljudje, živali in bogovi, Rusko klasično literaturo predstavljata Gogolj s svojimi Ukrajin-
Kaj je izdala Slovenčeva knjižnica v treh lotih v sto knjigah? Da navedemo samo imena avtorjev in njih dela, ne da hi se spuščali že sedaj v oceno njih vrednosti. Slišali so se očitki, da Slovenčeva knjižnica premalo skrbi za izvirna dela slovenskih pisateljev, toda izdala je dobro četrtino vseh knjig — izvirnih, bodisi ponatiskov ali prvotiskov: 26 zvezkov z dodatno bibliofilsko izdajo Levstikovega Martina Krpana z risbami Lojzeta Perica!
Kot oficielni pisatelj te založbe Je veljal za vsa ta tri leta Janez Jalen, ki je izdal v njej šest knjig: tri ponatise in tri prvoti.se, je kot alfa in ornega, stoječ na začetku in koncu, ob prvi in stoti knjigi! Izdaje njegovih treh planšarskih povesti: Trop brez zvoncev, Ovčar Marko in Cvetkova Cilka, kakor tudi barjanska trilogija Bobri (Sam — Rod — Vrh) so izšle v desettieočih ter so dosegle gotovo od ča6ov Jurija Kozjaka sem največji knjižni uspeh. — Tudi srednjo — petdeseto knjigo — je imel slovenski pisatelj, mladi Jože Dular, ki je z Ljudmi ob Krki že pokazal, da zori v pisatelja naše Dolenjske, kakor se je takoj nato nepričakovano razvil z romanom Krka umira. Tretji letnik pa je otvoril šestdesetletnik Ivan Pregelj z Mlado Bredo, ki je tako prišel tudi
Ivan Matičič
na častno mesto, kakor v četrtem letniku sedemdesetletnik Ksaver Meško. Vmes pa so se zvrstili drugi slovenski pisatelji. Jože Lovrenčii je ponatisnil svojo mladinsko — Vrtčevo — povest Tonca iz lonca. Iz jSlovencat je prišla v knjigo posmrtna povest pokojnega belokranjskega pisatelja Matija Malešiča V zelenem polju roža. Pesnik folklore Ljubljanskega barja, Likovič, je zbral svojo črtice Svetinje nad Barjem. I-faloški pisatelj Jože Krivec se je predstavili z zbirko Dom med goricami. Pohorski pravljičar Jože Toma-