Leto II.
Poštnina - * Sžr* - paviaiirana.
Ljubljana, četrtek 29. januarja 1920.
NI LIST
štev. 25.
Cen« i»o pošti:
ti	celo leto	.	H	53‘—
za	pol leta	.	B	25 —
za	četrt leto.	H	13 —
za	1 mesec..	H	!f*50
Za Ljubljano messčna %'SO
Uredništvo In uprava: Hopifapjeua ulico št. 6
Uredil, telefon štev. SO
Posamezna itevi&ka 30 vin.
NEODVISEN DNEVNIK
Posamezna Številka 3© vin.
■£531
Sadovi liberalno-soclalfstlčne vlade,
Ljubljana, 29. Pret. nedeljo je v agrebu srbska radikalna stranka ime-a svoje zborovanje. Globok utis je na-?rayil govor vseučiliškega profesorja or> Velizarja Jankoviča. Dejal je:
»Uresničilo se je naše narodno edmjenje, sen dedov, toda ozračje v ‘asi državi je mračno. Na čelu dežele ne stoje tisti ljudje, ki so vodili dve ^°jni in dovedli narod do zmage, da — urzave ne vodijo niti tisti, ki predstav-jajo ogromno večino Srbov, Hrvatov v11 Slovencev. Radikalci so najmočnej-srbska stranka, Hrvati stoje vsi za iar°dnim klubom (in za Ljudsko toanko!), Slovenci za Ljudsko Stranje0. Naše narodno edinstvo ni izvršeno,
e? ne vladajo večine vseh treh plemen.
Odklonjen ententm ultimat.
, Kakor neuradno poročajo iz Belgra-odll .v^a<^a v torek 27, t, m. sklenila, da ■Rek * ** ^*ar*za Pos^an‘ ultimat glede
■ ^dno je vlada storila ta sklep, je f^cjela iz Washingtona več brzojavk od vjC)eža ondotnega zastopstva, Odgovoi l0-de. na ultimat poudarja, da so pred-v Zeril načrt glede rešitve jadranskega prasanja ne more smatrati kot akt mi-V,n®v konference, nego kot pritisk, da se Popiše londonski pakt. Z ozirom na to ® najde jugoslovanska vlada vzroka, da ^neha od stališča, ki ga je predsednik , 1 son svoječasno zavzel glede jadranja vprašanja.
Kakor poudarjajo, Amerika ne bo j,. r'enala od svojega načrta in ne bo pri-p.,! nobene rešitve razen one, ki jo je Podlagala sama.
jj. Kakor poročajo iz Pariza je bila vse-a ententnega ultimata sledeča: g L Da se odpravi neodvisna reška dr-a in se postavi mesto pod garancijo narodov,
2. Da se prideli Sušak Jugoslovanom, a) 3- Da se potegne meja, ki zagotavlja '**?*> po suhem med Reko in Istro ° 1 °^a^' vendar tako, da sc pusti na Vwf •°Vanskcm ozemlju vso železnico, ki Trst 12	v Ljubljano; b) zavarovanje
sn a potom modifikacije takosvane Wil-°^e Črte v okolici Senožeč,
Riei Vi' Sc ustvari v Zadru v občinskih ^ah neodvisna država pod garancijo C2® narodov, nad Da se da Italiji Valona in mandat da • an*io in se ustanovi posebna vla-tje^lna za tista albanska okrožja, ki pri-^P°n juž°slovansko upravo. pej ^a se pridele Italiji otoki Lošinj, lun« ‘n ^is, drugi Pa na) pridejo pod slovansko suvereniteto. t , '• Da se demilitarizijao vsi otoki v 2.nskem morju, s *a predlog je vlada — očividno v je azu®u z Ameriko — odklonila. Sedaj v0 a ententi, da izvede londonski dogo-v zmislu zahtev Italije,
°slakr *mo SCf	sta'išče	Jugoslavije
boju ° v tem odločilnem diplomatskem tryj..2a Jadran, ko se naša vlada ni po-l|ud st ^ hilo govorilo jugoslovansko St7.?. P° svojem parlamentu,
Ta .^nji dnevi nam prineso odločitev, jo ločitev bo storjena brez nas; zato ^ vnaprej odklanjamo!
Praga zida stanovanja.
kor Dor^Pra?.a*.28' ianuaria- (CTU) Ka-gi roca)o listi, se je ustanovila v Pra-nov ®Zemska družba z glavnico 5 milijo-•anistvZ02einsk*k goldinarjev, ki bo proti niCe g11."5 odstotnega obrestova-iir- glav-letos Tani države ali praške občine še Vanji, Za a zidati 100 hiš z 2000 stan°-
I	na Mažarskem.
KU-ovtj, ^ndimpešta, 28. januarja. (Dun, Utev v ° n.ocpi 80 znani rezultati vo-bil0 ge ,'** volilnih okrajih. Izvoljenih je krščanskih nacionalcev, 57 članov.
V vseh najvažnejših ministrstvih se opaža strašen neuspeh. V zunanji politiki smo zadnji čas zvedeli za neko Wilsonovo črto, ker vlada ni ničesar storila, da temeljem volje parlamenta;, določi našo črto. Vlada o tem ni vprašala za mnenje parlamenta in zato nosi sedaj sama odgovornost.
Notranje razmere so strašne. V črni gori gospodari vsled slabe uprave gverilska vojna, v Vojvodini je pre-ki sod, na Hrvatskem so razpuščene občine. Iz Belgrada v Zagreb ne moreš brez potnega lista. V finančnem vprašanja vlada dvojna valuta,, a odvzemanje 20 odstotkov je bil navaden rop.
stranke malih kmetovalcev, 4 narodni de-mokratje, 2 kandidata brez stranke in 1 krščanski socialec. Volilni rezultati iz novih volilnih okrajev še niso znani.
Horvat mesto Kolčaka.
LDU Amestrdam, 28. jan. (DunKU) Glasom lista »Telegraaf« poročajo »Times« iz Vladivostoka, da se je general Horvat v Harbinu proglasil za vrhovnega poveljnika, Kolčak se nahaja v zaporu. Poln vlak zlata, ki je bilo last Kolčakove vlade, je padel v roke Čehom,
LDU Moskva, 28. januarja, (ČTU) Iz Irkutska poročajo, da se tamošnje čeho-slovaške čete obnašajo prijazno nevtralno. Zajamčili so jim svoječasni neovirani odhod proti vzhodu. Čehoslovaške čete so razorožile Semenove čete, ki so jih hotele zadržavati. Pri tem sta bila vjeta generala Petrov in Bičev. Z Amurja javljajo hude boje z Japonci. Skoro v vsem Irkutskem gavernementu so postavili sovjetske oblasti.
Papirnat! denar.
LDU Pariz, 28, januarja. (DunKU) Glasom lista »Daily Telegraph« znaša devalvacija papirnatega denarja pri angleških funtih 15, kri francoskih frankih 48, j pri lirah 58 in pri avstrijskih kronah 97 j odstotkov. Vojni dolgovi vsega sveta zna-; šajo 40 milijard funtov šterlingov. Množina papirnatega denarja v prometu je narasla v Franciji za 375, v Angliji za 244, v Zedinjenih državah za 171, v Italiji za 435, v Nemčiji za 675 in v Avstriji za 3700 odstotkov,	:	i	«
Francija sklene mir z Rusifo.
LDU Berlin, 28. januarja. (DunKU) »Lokalanzeiger« poroča iz Karlsruhe: Po vesteh iz Pariza je Francija pri posvetovanjih vrhovnega sveta, ki so se nanašala na zbližanje k Rusiji, izrazila svojo pripravljenost, da sklene takoj mir z Rusijo, ako zajamči sovjetska vlada, da se bodo izplačale francoske terjatve na Ruskem*
Mednarodni delovni ur&d«
LDU Pariz, 28. januarja, (DunKU) Pri današnji seji upravnega sveta mednarodnega delovnega urada so se najprej odobrili zapisniki o pogajanjih v Washing-tonu. Nato se je razpravljalo o vprašanju, kaj bi kazalo ukreniti, da se uveljavijo resolucije, ki so bile sprejete v Washing-tonu glede ratifikacije mirovne pogodbe,
Ka) bo z Viljemom.
LDU Berlin, 28. januarja.
(DunKU)
Kakor doznava »Vossische Zeitung«( je nemška državna vlada poslala v Pariz noto glede izročitve bivšega nemškega cesarja, kjer prosi zaveznike, naj razveljavijo člen 228 mirovne pogodbe, ki zahteva izročitev.
LDU London, 28. januarja. (DunKU) »Agence Ha vas« poroča:	V	londonskih
oficielnih krogih prevladuje mnenje, da ne bi kazalo izvajati gospodarski pritisk na Holandsko, ako bi se protivila izročitvi
---- —------— i —-- — 	j— — — ■
bivšega nemškega cesarja. Baje se ie ze sklenilo, da bo Viljem obsojen in contu-
macia.
Doli nazadnfaštvo!
Ni še tako dolgo tega, kar so svobo-domiselci in socijalni demokrati nastopali pred svetom kot viteški zagovorniki ženske enakopravnosti proti »klerikalnemu nazadnjaštvu«, ki da hoče ohraniti žen-stvo v temi in suženjstvu, da bi ga lažje izkoriščalo v svoje namene. Vlačili so na dan razne zgodovinske laži, ki naj bi dokazale, kako katoličanstvo žensko zaničuje in zasužnjuje.
Danes stoje krščanske ljudske stranke na čelu političnega in družabnega razvoja in vodijo boj za pravice vseh zatiranih in zlasti tudi za politične pravice žen-stva, za žensko volilno pravico. Tisti pa, ki se protivijo politični enakopravnosti ženstva — so svobodomiselci in socialni demokrati.
Nepobitna priča za to je novi občinski volilni red.
Ta volilni red uvaja pač splošno volilno pravico za moške, za ženske pa določa omejitve gospodarskega in inteligenčnega značaja. Ženska sme voliti le, ako je dovršila Srazredno ljudsko ali meščansko šolo ali 4 razrede srednje šole ali pa če je samostojna gospodinja. Potemtakem je izključena od volilne pravice ogromna večina ženstva ne samo na deželi, ampak tudi v mestih. Samostojnih gospodinj je le neznaten odstotek in prav malo je zlasti med starejšim ženstvom takih, katerih šolska izobrazba bi zadoščala določbam novega volilnega reda. Že enostavno za to, ker takih šol do zadnjih let razen v Ljubljani in Škofji Loki sploh imeli nismo. Pa tudi tu je v prejšnjih letih — zadnja doba itak ne prihaja v poštev — večina deklet zapuščala šolo z dovršenim 12. letom t. j. s šestim razredom ljudske šole. Sem spadajo vse proletarske, pa tudi mnoge meščanske hčere. Lahko se reče, da tudi v Ljubljani niti ena desetina ženstva ne bo imela volilne pravice. Zlasti starejše in zato izkušenejše in zaslužnejše ženstvo bo popolnoma izključeno od volilne pravice. Proletarske brez izjeme vse.
Pa še dve drugi omejitvi za ženske prinaša novi občinski volilni red: Redovnice spdoh ne smejo voliti in med kandidati sme biti šele vsak četrti ženska.
Recimo, da demokrati in socijalni demokrati ničvrednost svoje stvari in zlasti ničvredmost svojega gospodarstva, odkar so na vladi, talko dobro poznajo, da vedo, da bo vse delavno ženstvo enodušno gla-sovaJo proti njim.Saj to ženstvo prav posebno občuti neznosno draginjo in pomanjkanje vseh najnujnejših življenjskih potrebščin, v katero nas je pahnilo gospo-darstvo-šušmarstvo sedanje vlade. Potem je umljivo, da si skušajo z umetno sestavljenim volilnim redom zavarovati strankarske koristi- Oziri na te strankarsko-politične koristi kapitalističnega meščanstva nalagajo pač tudi takozvanemu »naprednemu« ženstvu, ki sicer tako rado prireja paradne nastope,v tako važni zadevi — rezerviran molk. Tudi to je umlji-vo, dasi ni lepo in ne kaže niti iskrice zmisila za žensko solidarnost.
Ampak neumljivo je, zakaj so demokrati rumene in rdeče barve potem ,ko so že do skrajnosti omejili aktivno volilno pravico za ženske, čutili potrebo, da omeje s posebno določbo tudi še pasivno volilno pravico ženstva — da sme biti samo vsak četrti kandidat ženska. Strah, ki iz^ vira iz slabe vesti, ima pač velike oči. Ta strah menda slika demokratom možnost, da bi utegnili biti moški tako hudobni, da bi jim poslali v občinski upravi na vrat ženske, ki bi jim pretrdo gledale na prste? Ali pa se demokrati boje ženske konkurence v inteligenci? Ali je pa nasprotno resnica in jim je to čudno določbo narekovala ponosna zavest moškega veličanstva nasproti ženski manjvrednosti? Naj bo kakorkoli — s to določbo so si meščanski in socijalni demokrati pritisnili neizbrisen žig nazadnjaštva. A za nas velja geslo: Doli z nazadnjaštvomj
Sirite ..Večerni list“!
Ljudstvo Je sito obljub.
»Cene živil naraščajo od dne do dne. Opozarjamo torej merodajne kroge, da začnejo vendar enkrat že z izdajanjem teh cenejših živil. Ljudstvo je obljub že čez glavo sito. Prazen želodec se ne da tolažiti.« lako piše — »Naprej«!
Mi smo že vse to davno povedali. Siti smo obljub. Vi kličete po pomoči, Po kaki pomoči, sodrugi Kristanovi? Mi nismo na vladi, tam so vaši poslanci, vaši ministri, *-vli se ne bodete obrnili na ministra za prehrano, ki razpolaga z živežem? Pomagal vam bo, saj je socialdemokrat in še pravoveren marksist — Bukšeg! Težko čaka delavno ljudstvo na tisto odpo-moč in mi že dolgo kličemo. Vi ste šele sedaj začeli kričati, ministrovi pristaši, sedaj ko so volitve blizu!
Na svojih shodih protestirate pvoti nazadnjaškemu volilnemu redu. In veadar so ga vaši ministri sklenili in podpisali! Nazadnjaki! Pišete proti »demokratski* vladi, Ta vlada je vendar tudi vaša in vi nosite vso odgovornost in krivdo za njena dejanja. Povejte svojim ministrom, kui naj napravijo, pa bo vse v redu! Ljudstvo trpi, ljudstvo strada, a socialdemokraški voditelji so dobro preskrbljeni in se zanje ni treba bati. Vladni aparat imate v rokah, prehrana, rude in šume, socialna skrb — vse je v vaših rokah, gospodje marksisti! Vaši članki nič ne pomagajo, mi čakamo na vaša dejanja, ko imate vso moč v rokah.
Dokler niso bili socialsiti v vladi, so netili nezadovoljstvo in kričali proti i‘.ra-ginji. Takrat pred žetvijo je bila prehrana boljša in mnogo cenejša kot danes. Potem so socijalni demokratje prišli na vlado, a niso napravili nič. Radi sebe so pozabili na ljudstvo. Odkar razpolaga z živili socialist ekscelenca Bukšeg, je draginja silno narastla. In vendar ste molčali. Zakaj niste spregovorili z dejanji? Časa ni bilo, kajne? Sklepali ste volilni red, ki oropa polovico delavstva volilne pravice, »reševali« ste valuto, nabirali volilni fond in se pogajali s kapitalističnimi bankami in — pitali ljudstvo s polomljenimi lokomotivami. Od tega ni nihče sit,
Mi čakamo, da se oglase »merodajni krogi«, da se oglasi minister za prehrano. »Naprej« pravi, da se je Kristan nasmehnil, ko je bral svoje grehe v našem listu. Kristan se smeje — ljudstvo čaka. Dobro temu, kdor se bo zadnji smejal. Zdi se nam, da bo gladno ljudstvo ob volitvah tako mogočno povedalo, kaj misli o socialističnih hinavskih tožbah, da bo Kristanu prešlo veselje do smeha!
Brezposelnost v Berlinu.
LDU Nauen, 28. jan. (Brezžično.) Število nezaposlenih v Berlinu je znašalo po vojni izprva 52.000; leta 1919 je naraslo na 187.300 in se je znižalo sredi meseca januarja 1920 na 59.000.
Nemiri v Egipt«.
LDU Pariz, 28. jan. (DunKU — Brezžično.) Kakor doznava »Telegraaf« iz Ka-hire, je v Tanpi prišlo med angleškim vojaštvom in domačim prebivalstvom izno-va do krvavih spopadov, pri katerih je bilo 20 domačinov ubitih, 55 oseb pa ranjenih.
Politične novice.
-f Sliort Delavske zveze se vsled tehnični'1 ovir preloži na pozneje in se ne vrši v petek, dn'j 30 t. m. Opozarjamo zaupnike, da viuanejo to na znanje.
-f- »Križ iz šole.« Da bo dr. Žerjav bolj poučen o kulturnobojnih namenih sedanje vlade, priobčujemo še to karakteristično dejstvo: Meseca novembra prošlega leta je govoril minister Korač na zborovanju »Hr-vatske Obnove« v Sarajevu doslovno, »da je treba krščansko vero in moral* «limi-nirati (ven vreči) iz javnega in privatnega življenja«. Ali bo dr. Žerjav proti Koraču tudi odločno nastopil?	k
Stran 2
»Večerni list«, dne 29, januarja 1920,
Štev. 23,
-j- Naše železne rude, V našem kraljestvu, posebno v Bosni in Srbiji, se nahaja veliko, zelo bogato železnih rud. Sedaj se nahaja veliko plačanih ljudi v našem kraljestvu, med njimi tudi nekateri znani liberalci, kateri se trudijo, da se te rude spravijo v roke tujega kapitala. Da se ljudstvu ne odprejo takoj oči, se bo ruda sicer sčistila v domačih plavžih, drugo delo se prepušča industrijam v tujini. »Priviligovana industrijska banka«, katero ustanavlja Kramerjev brat, niti ne misli, da bi ta načrt preprečila. Parlamenta pa ni, da bi se o tem moglo javno govoriti. Ljudstvo bo še le pozneje, ko bodo krave vse iz hleva, spoznalo, kako velika škoda je zanj, da po zaslugi socialistov in liberalcev ni imelo parlamenta.
-j- Kristanove lokomotive- Kakor je znano, je prva komisija, ki je imela preskusiti od Kristana v Avstriji kupljene lokomotive, zavrgla vse lokomotive razven ene, Kristan se je zelo razljutil. Na to se je odredila druga komisija, ki je kajpada spoznala okoli 20 lokomotiv sposobnih za službo, A inženirski strokovnjaki, ki vedo več nego Kristan in glasilo Vojne zveze, zatrjujejo, da bodo tudi te pri drugem naboru asentirane lokomotive morale vse v popravljalnice. Kaj na tem, denarja in živeža imamo toliko, da ga lahko pri oknu ven mečemo.
-f Kadar ministri potujejo, dogajajo se v domovini vse mogoče nesreče. Ko je Kristan hodil po svetu, je v Varešu, kjer dobivamo železno rudo, zmanjkalo koksa in livnica je morala ostaviti delo.
4 Ujetniki v Sibiriji, »Samouprava« piše, da so ameriški brodovi pristali na to, da transportirajo iz Sibirije v Evropo deset tisoč zarobljenikov mesečno, in sicer čehoslovaške, jugoslovanske in poljske za-robljenike. Abditus Prepeluh bo baje sedaj potoval v Sibirijo ter potem v glasilu Vojne zveze napisal članek: »Zakaj sem potoval v Sibirijo?« Toda v Sibiriji še nimamo nobene trgovine in je ž njo težje delati kšefte.
4 Čedno pisanje. Kadar je Kristanovo ministrsko glasilo »Naprej« v zadregi s stvarnim odgovorom, se začne posluževati psovk. Včeraj se brani proti »Večernemu listu« s temi-le kulturnimi izrazi: »Stara revolverska navada«, »bedasti list«, »trapasti izbruh tega lističa, ki ga je sama krščansko-katoliška laž«, »Večerna posoda«, »žurnalistični mazači«, »gnusnost«. S temi izrazi je resnica ovržena. Dober tek!
4 Začetek skupne vlade. Na Češkem so se, kot je znano, soc, demokratje zvezali z veleposestniškimi agrarci, podobno kot pri nas s kapitalisti iz JDS, Zanimivo je, kako je začela ta zveza, »28, fijen« poroča: »Prvo delo zeleno-rdeče zveze je bil ta, da si je socialistični poslanec Nemec izposodil od voditelja agrarcev Udržala f r a k , da je mogel iti h kronanju bivšega cesarja Karla v Budimpešto, da bi mogel tam socialno demokraško stranko dostojno zastopati,« — Radi bi vedeli, ali si je tudi Kristan izposodil frak od dr, Gregorja Žerjava ... Ne bi bilo čudno!
-J- Socialistom nese! Ko je bil lani na Češkem socialist Soukup minister za pravosodje, je dal zapreti voditelja čeških boljševikov, Muno, Sedaj, ko ni več minister, ampak samo še advokat, pa požrtvovalni Soukup brani Muno pred sodiščem. Razume se, da ne zastonj,
4 Vlada bo nastopila »proti draginji«. Danes nam uradno javljajo naslednjo pre-tresujočo vest iz Belgrada: Dne 28, t, m,, dopoldne je bila seja ministrskega sveta, kjer se je razpravljalo o obnovi zemlje in preskrbi prebivalstva. Izvoljen je komite ministrov, ki bo rešil to vprašanje, Pod-vzeli se bodo energični koraki za pobijanje draginje, — Kadar ljudstvo postane prav posebno nevoljno radi draginje, se demokratski in socialistični ministri, če niso samo na potovanju, zbero in povedo, da bodo »energično korakali proti draginji«, Mi pa vemo, da bi bilo najbolj uspešno sredstvo proti draginji to, če sedanji kapi-talistično-socialistični ministri enkrat prav energično odkorakajo domov in puste boj proti draginji tistim, ki vsled verižništva in draginje največ trpe. Ne govoriti, ampak delati! Časa za to je bilo dovolj! Siti smo obljub!
4 Žerjav ostane? »Jutamji List« prinaša iz Ljubljane telefonično poročilo, glasom katerega naj bi se 27. t. m. začeli v Ljubljani zaključni dogovori med demokratsko in socialistično stranko o končno-veljavni sestavi slovenske pokrajinske vlade. Kakor sedaj stoje stvari — pravi poročilo — se zdi, da bo dosedanji predsednik pokrajinske vlade dr. Žerjav ostal na svojem mestu, tembolj ker je poverjenik za pravosodje dr. Ravnihar v »Slov, Nar.« izjavil, da predsedniškega mesta ne bi mogel sprejeti. Potemtakem bomo kmalu videli, kaj se skuha v demokratsko-sociali-stičnem loncu.
4 Pred koncentracijskim kabinetom. Pod tem naslovom poroča »Jutranji List« iz Belgrada o konferencah opozicionalnega bloka, ki da bo dal definitivni odgovor vladi še tekom sedanjega tedna. Poročilo pravi, da se v političnih krogih z gotovostjo trdi, da pride do sporazuma.
Dnevna novic©.
— Še pet dni je do žrebanja Dobrodelne efektne loterije, zato hitite z nakupom srečk, ki so po 2 kroni in se prodajajo po trafikah ter v loterijski pisarni, Poljanski nasip 10, Žrebanje bo v torek, 3, februarja ob 6. uri zvečer. K žrebanju imajo dostop vsi.
— Ponočni napad. Iz Kovorja nam pišejo: Pred tednom se je vračal po noči posestnik Praprotnik iz Kovorja na svoj dom na Hudo. Imel je večjo vsoto denarja pri sebi. V gozdu ga nenadoma zagrabi nek človek okrog pasa in mu izmakne iz žepa listnico z denarjem. Napadeni, ki je držal v roki revolver, hitro ustreli iz njega proti napadalcu in gre dalje proti domu. Zdelo se mu je, da je moral zadeti, dasi ni videl nikogar, ker je vladala velika tema. Domači se vrnejo z lučjo na kraj napada ter najdejo tam palico, katero je vrgel Praprotnik od sebe, ko je ustrelil. Drugi dan najdejo nedaleč od kraja napada listnico z denarjem, katero je moral vreči cd sebe napadalec, ko je bil ranjen. Še isti dan je umrl za rano, od strela dobljeno, nek de-lomrznež, čigar življenje je bilo kaj slabo. Dobil je kroglo v trebuh in se sam vlekel domov ter legel v posteljo, ne da bil povedal o napadu, ki ga je izvršil, Vsled slabega življenja, za vero in cerkev mu ni bilo mar in tudi ni maral za duhovnika, dasi je bil do smrti pri zavesti, ni bil cerkveno pokopan. K pogrebu so prišli njegovi rdeči tovariši in tovarišice ter se hudovali nad necerkvenim pokopom. Pametni ljudje so pa izrekli sodbo: Kakršno življenje taka smrt,
— Milodari za bolnico v Kandiji pri Novem mestu. Fratri Grande Bratuša, Gervazij Vidmar ter Herman Miklič, ki jih je predstojništvo bolnice Usmiljenih bratov v Kandiji poverilo z nabiranjem milodarov, so po privoljenju vlade upravičeni za ta posel, a morajo imeti uradne nabiralne knjižice, ki so jih dobili neposredno od poverjeništva za notranje zadeve, vedno pri sebi, ter jih morajo vsakokrat predložiti v vidiranje dotičnemu okrajnemu glavarstvu, v čegar okolišu nameravajo pobirati. Tudi jim ni dovoljeno, nabirati od hiše do hiše, nego le pri znanih dobrotnikih.
— Nesreča s puško. Pred ljubljansko deželno sodnijo se zagovarja J. E. iz Selc. Prvomestnik nadsv. Vedernjak:	»Koliko let si hodil v šolo?« — »Ne vem.« — »Ali si se dobro učil?« — »Ne vem,« — Fant je mislil s puško streljati šoje, »ko sem prišel domov, sem mislil puško izbasati, medtem se je pa sprožila in zadela deklo Pogačnikovo v glavo; dekla je kmalu na to umrla. Služila je pri nas.« — Sodišče je prisodilo fantu tri tedne strogega zapora,
-—• Rečno granato je vrgel 7. t. m. na Savi pri Jesenicah Janez Zupančič iz Bohinjske Bele v kuhinjo Janeza Ambrožča. Dne 28. t. 1. se je zagovarjal za to pred kazenskim senatom ljubljanske deželne sodnije, Prvomestnik nadsv- Nagode: »Oženjeni ste, kje je žena?« — »V Ameriki.« — »Narobe svet: navadno gre »dec« v Ameriko, žena pa tu ostane.« — »Bil sem v Ameriki, ker sem zbolel, sem se vrnil domov.« — »Kaj zdaj delate, nič? Šnopsar ste?« — »Drvar sem; po 25 do 30 kron zaslužim na dan,« — »Kaj pa je s to-le granato?« — »Nič ne vem, »enmalo« pijan sem bil.« — »Ali niste brali, da se morajo ročne grante izročiti žendarjem?«
— »Ničesar ne vem o tem,« — »Kje ste hodili tisti večer?« — »Žganje sem pil,«
— »Bolni človek mora piti »župco«, ne pa »šnopsa«. Sreča je bila, da se ni zgodilo nič hudega. Dne 7. januarja t. 1. je vrgel granato v kuhinjo, v kateri so bile tri osebe, Sam angel varuh je obvaroval te ljudi, da je granata odletela in da je zunaj eksplodirala. Priče, ki so po tem dejanju še govorile z Zupančičem, so izpovedale, da je bil opolnoči popolnoma trezen. — Predkaznovan je bil Zupančič štirikrat: enkrat so mu že dali v Ljubljani 4 mesce, »ker je enega z nožem obdelal.« Prvomestnik naznani sklep senaita^ da se sodišče ne smatra pristojnim, ker je določena za dejanja, kakršno je izvršil Zupančič, težka ječa od 5 do 10 let, take slučaje pa presoja porota.
— španska bolezen v Ameriki. — »Abend« poroča: Španska bolezen se je v Zedinjenih državah se je tako razširila, reprezentančna zbornica dovolila kredit pol milijona dolarjev za boj proti epidemiji.
—• »Kazenska razvidnica je vsa črna«, je rekel prvomestnik nadsv. Vedernjak v razpravi proti krojaču Jožefu Pristovu z Vrbe, kateri je skupno s Štefanom Slivnikom in Mino Slivnikovo ukradel iz Le-gatove zapuščine blaga v vrednosti 273 kron, Pristov je bil že 16 krat predkaznovan: v Bolcanu, v Laškem trgu, v Kranjski Gori, v Korminu, v Tolminu, v Radovljici in v Ljubljani, Sodišče je obsodilo Jožefa Pristova na 6, Štefana Slivnika na 7 mesecev težke ječe in Mino Slivnik na 4 tedne ječe. Po razglašeni razsodbi prosi Pristov, da sme nastopiti kazen po Veliki no-
či, ker ima veliko šivanja do takrat. Prvomestnik Vedernjak: »No, naj pa bo; 10. aprila nastopite kazen, do takrat boste vse hlače pošili.«
— Mlada tatica, Florijana Dobravc iz Gradeča pri Litiji je bila že dvakrat pred-kaznovana. V Toplicah pri Zagorju je ukradla 450 kron vredno obleko, Prvomestnik nadsv, Vedernjak Dobravčevi: »Nepoboljšljiva tatica ste, močne prste imate, pripravne za delo; te prste pa za druge reči rabite, kakor drugi ljudje.« — »Saj ne bom več kradla, bom šla v samostan.« — »Takih, kakor ste Vi, v samostanih komaj pričakujejo.« — V Ljubljani so jo na policiji že kaznovali zaradi vlaču-ganja. Prvomestnik nadsv. Vedrnjak razglasi razsodbo: »8 mesecev težke ječe smo Vam prisodili, ker ste se norčevali, da greste v samostan.«
— Naše kaznenke, V Begunjah sedi v ječi 53 kaznenk, v prisilni delavnici pa 18 gojenk. Pri zadnjem pomiloščenju je ostalo v zaporih še 40 kaznenk; od takrat je že njihovo število poskočilo za 13,
UubUantk« novice.
lj Umrla je 28. januarja gospa Marija Golia, vdova dvornega svetnika, stara 66 let. Pogreb bo v petek ob 3. uri popoldne. Naše iskreno sožalje!
lj Udeleženci »delavskega tečaja« za L in 2. svečana se naj zglase ob dohodu v Ljubljano v tajništvu Jugoslovanske Strokovne Zveze v Jugoslovanski tiskarni, II. nadstropje.
lj Občni zbor zveze služkinj se vrši v nedeljo dne 1. februarja ob 5. popoldne v knjižnici Jugoslovanske tiskarne. III. nadstropje. Članice, udeležite se ga polnoštevilno! Odbor.
lj Čehoslovaške legije v Ljubljani. Danes se je pripeljal s posebnim vlakom v Ljubljano prvi del transporta čehoslovaške legije iz Sibirije. Pripeljal se je štab najstarejšega sibirskega polka mistra Jana Husa. Vseh legijonarjev tega polka je 14 tisoč. Danes se pripeljejo še trije vlaki. Vseh polkov, ki se pa peljejo še deloma čez morje, je 18. Bili so v Sibiriji pet let. Pot jih je peljala čez Vladivostok, Perzijo, Rdeče morje in skozi Sueški prekop v Trst. Na kolodvoru jih je čakal oddelek našega vojaštva z godbo.
lj Iz gledališke pisarne. Slavno občinstvo blagovoli vzeti na znanje, da se je repertoir izpremenil v sledeče: v četrtek, dne 29. jan, Boheme, abonm. E, v petek, dne 30. jan. Mignoo, abonm. A.
lj Pevska zveza »Ljubljana« priredi v nedeljo, 8. februarja ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« pevski koncert. Vspored obsega razen ene nove Premrlove skladbe same slovanske narodne pesmi. Prosimo naša društva v Ljubljani, da opuste ta večer vsako društveno prireditev, da se morejo vsi člani udeležiti koncerta.
lj »Pri belem konjičku«, burko v treh dejanjih bo ponovil Ljudski oder dne 2. februarja ob pol 8. uri zvečer. Ta lepa, vedno privlačna burka, ki je že mnogokrat napolnila našo dvorano, je v ti sezoni deloma novo zasedena in novo naštudirana. Predprodaja vstopnic je kot po navadi.
lj Preprečen beg na smrt obsojenega Završnika, V zaporih ljubljanske deželne sodnije čaka svoje usode na smrt obsojeni Završnik Anton, kateri je zaprt skupno z drugimi nevarnimi rokovnjači. Javnemu redu zelo nevarni zločinci so skovali zaroto, da vlomijo iz ječe in pobegnejo. V celici, v kateri sedi na smrt obsojeni Anton Završnik, so Završnik, tat in ropar Adolf Frletič in tat Vinko Dobrin, naklepali nož, s katerim so pričeli piliti železje, s katerim je zavarovano okno njihove celice. Ker so jetniki strogo zastraženi in opazovani, dasi tega niti sami ne slutijo, seveda jetniškim paznikom namera navedene rokovnjaške trojice ni ušla. Medtem ko šo pilili Završnikovi tovariši železno omrežje, so se pa pripravljali, da pobegnejo, v neki drugi celici v preiskovalnem zaporu s nahajajoči Jakob Jančar iz Vevč, dalje Matija Strle, Anton Kravanja, tat Alojzij Štrukelj, umora osumljeni Alojzij Pre-stor in nekdanji železničar zaradi tatvine zaprti Jožef Šušteršič, kateri so, kakor njihovi tovariši, tudi z naklepanim nožem, že prepilili železje. Pazljivost nadzorovalnega osobja je preprečila, da se rokovnjačem njihov beg ni posrečil. Po starih avstrijskih zakonih se beg iz ječe kaznuje le disciplinarnim potom, po srbskem kriminalnem zakonu, ki velja tudi za Slovenijo, se pa po § 100 kaznu e poizkus bega iz ječe z zatvovom do 3 i< i.
lj Draženje kož. Trgovec s kožami Ivan Schmalzel iz dežele Koččvarjev je ponudil v prodajo krznarju Krejčiju lisičje in kunine kože za 700 do 800 kron; ker je navedena tvrdka zaradi previsoke cene: 400 do 500 kron je zdaj cena takih kož, ni hotela kupiti, jih je šel Schmalzel prodajat na Marijin trg, kjer jih je ponujal po 800 kron kožo. Policija je Schmalzla aretirala in ga odvedla na verižniški urad, kjer so mu zaplenili 9 lisičjih, 3 kumine, 2
jazbični in 2 dihurski koži in ga kaznovali z globo 4000 kron in z 2 tednoma zapora.
lj Iz smrtne nevarnosti je rešil pol' stražnik Josip Obranovič 25. t. m, tričetrt na pet popoldne v bajarju pod Rožnikom mladega fanta Karla Urbančiča. Na zamrznjenem bajarju se je drsalo več dečkov, toda led se je vdrl in pod mega j® padel Urbančič tam, kjer je voda 5. meter globoka. Prijemal se je za led, ki se j® pa lomil naprej. Deček je obupno kričal na pomoč; policijski stražnik Obranovič je, ko je videl, da ni druge rešitve, ic“ej po dolg drog, katerega se je fant oprimi in s jažnik ga je potegnil iz vode, Le hitremu in odločnemu nastopu st.ažnika Obranoviča gre zahvala, da Urbmčič m utorii.
lj Saj delavec lahko plača! (Razmere v deželni bolnici.) Iz delavskih krogov izve* mo, da plačujejo uslužbenci za hrano, ki jo dobivajo v deželni bolnici, na dan 15 krom Če bi bila hrana, namenjena za strežniško osobje in delavce v kotlarni zadostna l® dobra, ne bi nič ugovarjali. Ker je pa tj hrana večinoma slaba in pa ostanek od bolnikov, seveda delavstvo in strežniško osobje ni s tem zadovoljno. V zadnjem času prejema služabništvo tudi črn kruh, ki je dokaj slabši od prejšnjega. Za tako hrano plačuje delavstvo na dan 15 kron, Drugačna mera pa je za zdravniško osobjm Ti majo hrano kot bolniki I. in II. razreda, torej mnogo boljšo in obilnejšo, pa pl3””,* jejo dnevno le 8 kron. Nismo nevoščljivj; le to želimo, da bi navadno ljudstvo t””’ uživalo tako hrano in za tako ceno kot boljši ljudje. Tako gospodarstvo vlada iz*3 časa, ko upravlja bolnico računski svetnik Hajnrih Logar. Radovedni smo, koliko časa bi ta gospod zdržal pri težkem delti 8 tako hrano, kakoršno daje delavcem. mo, da gospodu svetniku niso všeč te be' sede in da bo sledil storilcem teh izpov®j danj, pa nič ne de! Saj se pozna z gospod’ pri zdravstvenem odseku, bode že uredili da bode zanj prav. Delavcu in najemnik” pa če je ali ni, to je pristašem kapitalistične stranke vse eno. V upravo bolnice bodemo pa še katerikrat posvetili.
Razne novice.
r Kraljevski hotel. Pariški hotel »BrV stol« na Vendomskem trgu ima izgin’".' da bi napravil prostor veliki amerikansk’ banki. Zatvoritev hotela — tako p’8e »Gaulois« — je za Pariz zanimiv dogodek' Že več desetletij sem je bil hotel »Brl' stol« najpriljubljenejši hotel vseh kralje/ in kronanih knezov evropskih, ki so ?rl' hajali v Pariz povsem ali napol incognit0, Edvard VIL, Jurij I„ grški kralj; Don Caf' los in Don Manuel, kralja portugalska> Alfonz XIII., kraj španski; švedska krmi3 Oskar in Gustav; Friderik danski, ang‘e' ška kraljica Aleksandra, portugalska kraljica Amalija itd. itd. ti vsi so vselej '«3”1 stanovali. Prvo imenovani vladarji s o se šteh za stalne goste. V hotelovih dvoran3'1 je bilo še nedavno videti razne spom'”0 omenjenih visokih gostov. V »Bristolu« s° tudi prejemali obiske predsednika francoske republike,
r Kako je Foch dobil vojsko. Andr” de Maricourt je objavil v »Echo de Pari8* članek o maršalu Fochu, s katerim se r večkrat razgovarjal. Foch je dejal: »K®k” sem dobil vojsko? S tem, da sem P”s! svojo pipo, torej, da se nisem razburi3 < zakaj vsakršnega razburjenja sem se i””' ral ogibati. Mogoče, da je bila naloga teZ' ka, zakaj naša vojska je bila nenavadni Bila je vojska vlad. Resnica je, Nemci 8® imeli izvrstno armado, vojskovodje so t”1 prvovrstni, ali manjkal jim je Moltke. ‘ , bi izvestno ne bil tako nepreviden, da ” bil začel vojsko, ne da bi bil poizku8’ nevtralizirati Rusko. Če bi se bil p3 moral vojskovati, bi se bil vojskoval dr” gače. Brzovlak so bili izročili postili0”"' Mi smo morali zmagati.« Ob koncu P?!>0 vora je maršal še pripomnil, da se je njem rodila misel na revanche tedaj, k° J kakor 17-letni mladenič gledal Nemce Mecu,
Narodno gledišče.
Opera,
V četrtek, 29. jan: »Boheme«. Ab°n' E — 30,	.	„
,V petek, 30. jan.: »Mignon«, Ab° A — 30.
V soboto, 31. jan,; »Boheme«. Au° D — 3L
V nedeljo, 1. febr.: »Rusalka«. JZ* abon.
Drama.
V četrtek, 29. jan.:	»Korenček-Ženitev«. Izven abon., urad. predstav3-
V petek, 30. jan.: »Na dnu«. Ah
C — 30'	ihc”'
V soboto, 31. jan,.- »Brezdno«. A®1-
B — 31,
V nedeljo, 1. febr,, popoldne:	4,g
dnu«. Izven abon.; zvečer: »Hlapci«- *l abon., delavska predstava.	 <-
Odgovorni urednik Jože Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«-Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubil30