Po naših občinah Gorišnica • Zakaj so črtali vakuumski sistem kanalizacije O Stran 3
Kmetijstvo Podravje • Slovensko trsničarstvo pred propadom?
O Stran 6
Zanimivosti Ptuj • Berači - reveži ali je to donosen posel?
O Stran 32
■ o
¡
:o !o
Ptuj, petek, 8. maja 2009
letnik LXII • št. 35 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8«98,2»I04!3 www.radio-ptuj.si
Nogomet • Še peta zaporedna zmaga O Stran 15
Majšperk • Glasbeni sejem in rokodelska tržnica
Od lončenega basa do gosli in frajtoneric
Že včerajšnji prvi dan mednarodnega glasbenega sejma, ki ga je četrtič zapored pripravilo podjetje Albin Promotion, se je pokazalo, da postaja po številu razstavljavcev in nastopajočih, pa tudi po številu obiskovalcev ena večjih tovrstnih prireditev v regiji.
Številnim razstavljavcem glasbil, glasbene opreme in ozvočenja so se na 4. mednarodnem glasbenem sejmu v Maj-šperku, ki sta ga ob pomoči lastnika podjetja Albina Bren-cla včeraj dopoldne svečano odprla majšperška županja dr. Darinka Fakin in direktor poslovne enote Deželne banke Sklovenije Aleš Viher, letos pridružili še nekateri novi razstavljavci, predvsem pa tudi novi rokodelci in izdelovalci domače obrti. Za mlade obiskovalce je bil posebej zanimiv oblikovalec lesa Dragutin Ja-mnič iz hrvaške Lepoglave (na posnetku).
Poleg pestrega sejemskega dogajanja se bodo v štirih dneh v majšperški dvorani in pod prireditvenim šotorom zvrstili nastopi številnih pevcev in glasbenih skupin, skupaj prek 250 glasbenikov iz Slovenije in sosednje Hrvaške, v večernem času pa se obiskovalcem obetajo kar dve radijski in televizijska oddaja. Skratka, vsega je mnogo več kot pred leti.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Pred kongresom ZKDS M Sp. Podravje • Elektromagnetno sevanje
Položaj kulture
Atletika • Gran-dovčeva in Šalamun
3 Stran 16 ygg
Potem ko je pred nekaj tedni ministrica za kulturo in šport Majda Širca na pogovor sprejela predstavnike Zveze kulturnih društev Slovenije (ZKDS), so ti krenili v aktivno kampanjo. Pripravljati so začeli predloge za spremembo zakonodaje, saj naj bi se položaj društev v zadnjih letih močno poslabšal.
Z novimi oblikami sevanja nove nevarnosti?
Številnim že dalj časa znanim virom elektromagnetnega sevanja, kot so radijski in televizijski oddajniki, mikrovalovne pečice in visokonapetostni daljnovodi, se je v novejšem času priključila še obsežna skupina različnih novih virov. Ali so (ne)prijazni do človeka in živega okolja?
Eno izmed srečanj ZKDS s kulturniki in župani je ta teden potekalo na Ptuju, konec maja pa bodo vtise s
terena strnili in predstavili na izredni konferenci ZKDS. Srečanje, ki ga je organizirala Branka Bezeljak, predstavnica društev z območja Ptuja, Lenarta, Ormoža in Slovenske Bistrice v ZKDS, je odprlo marsikatero nerešeno vprašanje. »Položaj društvene kulture je vse slabši, zato smo s svojimi akcijami že dve leti opozarjali javnost, Državni zbor in Ministrstvo za kulturo, da bo treba nekaj ukreniti. Novoizvoljeni politiki so nas sprejeli na pogovor,« je uvodoma povedala Bezeljakova.
O Stran 13
Med novejšimi viri elektromagnetnega sevanja so predvsem mobilni telefoni, bazne postaje, brezvrvični telefoni DECT in Bluetooth ter naprave WiFi in WiMAX. Ker
se poslanci Evropskega parlamenta zavedajo, da vsi vplivi sevanj na človeško zdravje še niso raziskani, so nedavno sprejeli resolucijo, v kateri se zavzemajo za boljšo zaščito
Evropejcev pred EMS.
V nedavno objavljeni resoluciji evropski parlamentarci pozivajo komisijo, strokovnjake, države članice, lokalne skupnosti ter vse zainteresirane k sprejetju vrste ukrepov, ki bi vodili k manjši izpostavljenosti prebivalstva, še posebej otrok. Ali Slovenija že izpolnjuje zahteve resolucije evropskega parlamenta? Doc. dr. Peter Gajšek, glavni koordinator projekta Forum EMS v naši državi: »Odgovornih v državni upravi verjetno ta resolucija ne zanima, saj področje elektromagnetnih sevanj ni tisto, s katerim bi se kdo v tem času sploh ukvarjal.«
O Stran 4
Foto: DB
Foto: OM
Majšperk • Včeraj odprli 4. glasbeni sejem
Štiri dni glasbe, zabave in veselja
Konec tega tedna je Majšperk gostitelj 4. mednarodnega glasbenega sejma, ki je letos namenjen zlasti vsem mladim iz osnovnih in srednjih šol. Na delavnicah, predavanjih in zabavnih prireditvah, ki se bodo vrstile od četrtka, 7., do vključno nedelje, 10. maja, bodo lahko uživali in se preizkušali v različnih glasbenih zvrsteh, ogledali pa si bodo lahko tudi različne instrumente ter se poučili, kako igrati nanje.
Da bi Majšperku in širšemu območju Haloz spet vrnili več življenja in razvojnih možnosti ter da bi bogato tradicijo teh krajev čim bolj približali širšemu krogu ljudi, so v podjetju Albin Promotion letos pripravili že 4. mednarodni glasbeni sejem. Po včerajšnji dopoldanski uradni otvoritvi so prvi sejemski dan v dvorani AP posvetili glasbilom s strunami, godalom in bren-kalom. Obiskovalcem, med katerimi je bilo največ osnovnošolske in srednješolske mladine, je izdelovanje godal predstavil Pavel Skaza, glasbila s strunami - tamburice prof. Drago Klein, kitare prof. Darko Jankovič, kaj vse lahko ustvariš s citrami, je predstavila Tanja Lakše, nastopil pa je tudi mladinski godalni orkester zasebne glasbene šole samostana sv. Petra in Pavla v Ptuju. V prireditvenem šotoru in v dvorani Albin Promotion si lahko obiskovalci ogledajo
Uvodnik
razstavo izdelkov in ponudbe domačih obrtnikov, glasbil in glasbenikov, opravili pa so tudi predstavitev projektov osnovnih in srednjih šol podravske regije o etnološki dediščini.
Prvo sejemsko popoldne so v velikem prireditvenem šotoru posvetili doživljanju druge življenjske pomladi, saj so nastopili skupina Osvajalci, tamburaški orkester iz Maj-šperka, gojenci Glasbene šole Ladislava Šabana iz sosednje Hrvaške. Zvečer so v proizvodnih prostorih podjetja AP odprli razstavo akademskega slikarja Dušana Fišerja, ki se je po dolgem času spet predstavil v domačem okolju, zvečer je potekala še javna oddaja Radia Ptuj Med ljudskimi pevci in godci z Marjanom Nahbergerjem, zaokrožili pa so ga z Zagorskim večerom s skupino Kavaliri iz Bednje v sosednji Hrvaški.
Drugi sejemski dan bo danes, v petek, 8. maja, po-
Bolje mrtvec kot upokojenec?
Potem ko nas je stara Evropa malo po-trepljalapo rami in nam malo požugala, da so naše pokojnine menda previsoke, se je vzbudil pravi val ljudskega ogorčenja, ki se mu je pridružil celo naš pristojni minister Križanič. Saj ne gre za to, da bi res morali današnje pokojnine znižati, že itak večinoma sploh niso vredne pristojnega življenja -gre za nekaj drugega, na kar opozarjajo že mnogi, naredi pa se nič.
Obnašamo se kot noji z glavo v pesku, dejstvo pa je, da bo naša generacija in tiste za nami ob takšnem obnašanju precej trdo priletela na zemljo. Vsi izračuni brez izjeme namreč kažejo, da bo denarja za naše (državne)pokojnine vedno manj, upokojencev pa res vedno več. Številke pravijo tako: leta 1965 je bilo 100.000 upokojencev, danes jih imamo nekaj čez 550.000, leta 2025 naj bi jih bilo okoli 700.000. Hkrati se bo na žalost zmanjševalo število zaposlenih in prav leto 2025 naj bi bilo tisto prelomno, ko naj bi število upokojencev preseglo število zaposlenih.
Po izračunih, ki so jih pripravili nekateri strokovnjaki, naj bi pokojninski sistem na sedanjih osnovah pomenil to, da bodo tisti, ki se bodo upokojevali po letu 2025, upravičeni do približno oziroma največ 47 % vrednosti plače, po letu 2050pa le še do največ 35 %. Pa si predstavljajte, če imate danes celo nekaj nadpovprečno slovensko plačo 1000 evrov, da morate od jutri naprej kot upokojenec preživeti s 470 evri.... In kako naj bi s 47-odstotnim življenjskim izplenom šele preživeli tisti, ki zaslužijo po 500 evrov ali manj?!
V pokojninski blagajni je že itak danes velikanska luknja, krepko preko 30-odstotna, ki jo zaenkrat še "flika" državni proračun, dolgo pa vedno večjega minusa ne bo mogel. In kako bomo potem "penzionirali" mi in vsi tisti, ki lahko računamo na upokojitev šele čez več kot 30 let?!
Ukrep podaljševanja delovne dobe se mi zdi v tem kontekstu (vsaj zame)prav čudovita zadeva, čeprav še zdaleč ne pomeni rešitve potapljajoče se barke. Iskanje rešitve v dodatnih pokojninskih zavarovanjih pa je primerno le, če lahko mesečno odvajate vsaj minimalnih 100 evrov, seveda ob predpostavki, da to počnete več kot 25 let, sicer je vse to "blažev žegen".
Osebno raje delam, tudi če se bom čez desetletja pritre-sla v službo z dvema berglama in osmimi križi na grbi, kot pa da se obsodim na životarjenje. Na srečo celo uživam v svoji službi.
Simona Meznarič
Foto: M. Ozmec
Na glasbenem sejmu v Majšperku se predstavljajo številni izdelovalci glasbene opreme in domači obrtniki od blizu in daleč.
svečen dnevu pihal in trobil, popoldne in zvečer pa dnevu rocka. V dvorani bo ob 10. uri flavto in igranje nanjo obiskovalcem predstavila študentka flavte Mateja Unuk, široko paleto trobil bo nato predstavil prof. Peter Goj-košek, po 12. uri bo delovanje radijskih zvez predstavil Radio klub Ptujska Gora, saksofon in igranje nanj prof. Nina Rogina iz Ptuja, delovanje radijskega studia in ekipe bo predstavil Zvonko Žibrat z Radia Ptuj, člani Turističnega društva Podlehnik bodo predstavili haloško žveglo,
ozvočevanje javnih prireditev in koncertov bo predstavil Miran Žibrat iz podjetja Albin Promotion, igranje na bobne pa mladi bobnarji. Po 15. uri bo glasbeni center Ču-rin predstavil inštrumente na rock sceni, vlogo klavirja v rock glasbi pa Iris Kališnik.
Živahno bo tudi ob sejemskih prostorih, saj se bodo čez dan zbirali udeleženci tradicionalnega moto piknika, motoristi iz vse Slovenije, ki bodo kampirali v svojih šotorih, pripravljajo pa tudi zanimive moto igre ter večerni pivo party s hostesami.
Sedem (ne)pomembnih dni
Do kdaj?


Tudi potrpljenje delavcev ima svoje meje, so v prvomajski TV-oddaji tako rekoč enoglasno opozarjali novinarji, ki spremljajo slovensko socialno (in sindikalno) dogajanje. Nekako so nam skušali (do)povedati, da je čas bolj resen, kot očitno mislijo nekateri, zlasti politiki. Pravzaprav je bila v tem pogovoru za politiko najhujša ocena, da je odtrgana od realnega življenja, da ga ne zaznava in da zaradi tega zamuja z ustreznimi ukrepanji. Poudarjali so, da glede tega tako rekoč ni razlik med levo in desno politično opcijo ...
Seveda je zelo pomembno, kako se v državi ugotavlja in ocenjuje splošno razpoloženje, saj je od tega odvisno marsikaj, predvsem pa učinkovito delovanje državnih (in drugih javnih) inštitucij. Že večkrat smo (kritično) ugotovili, da je sedanji način "preverjanja" javnega mnenja v marsičem enostranski in odločno preveč usmerjen v nekakšno abstraktno ugotavljanje "popularnosti" posameznih političnih osebnosti in političnih strank. Raziskave so (pre)večkrat zastavljene tako, da so odtrgane od posameznih relevantnih dogajanj. Zaradi tega dobivajo pogosto tisti, ki vlečejo različne (tudi problema-
Ob 17. uri bo nastopila skupina Rukola, ob 18. uri pa se bo pričel finalni izbor za naj rock skupino. Svojo udeležbo so do sedaj prijavile skupine Kyru, eROCKs, ON/OFF, Krivi šivi, Tik Taw, Warfield, Stream, The ghen, Ninurta in Trembling Madness. Večer rockovske glasbe bodo pred razglasitvijo rezultatov za Naj rock skupino popestrili z nastopom glasbenih skupin Tretja izmena in Drugo dugme.
Tretji sejemski dan bo v Majšperku dan ljudskih glasbil in ljudskega izročila. V dvorani AP bodo prireditve potekale od 10. ure dalje: Najprej bo glasbena šola Čurin predstavila harmonike Alpen, ob 12. bodo nastopili člani harmonikarskega orkestra Boštjana Cerarja, nato skupina ljudskih godcev Porini pa počini kulturnega društva Klopotec s Koga, ob 14. uri pa se bo pričel Pokaži, kaj znaš na harmoniki - tekmovanje v frajtonarici z midi sistemom (prijave še vedno sprejemajo). V prireditvenem šotoru se bodo ob 11. uri predstavili domači obrtniki, po 15. uri bodo nastopili: harmonikarski orkester
Primoža Zvira, skupina ljudskih pevcev in godcev Veseli Jožeki iz Kulturnega društva Videm, ljudski pevci Žlah-tniki z godcem Rudijem ter folklorne skupine iz Stoperc, Lancove vasi, Vinko Korže Cirkovce, Rožmarin iz Dole-ne ter KUD Študent iz Maribora, ob 18. uri se bo pričela zabavno-glasbena prireditev Orfejčkova gostilna, od 20. ure naprej pa bo domača veselica s skupino Adijo živci.
Zadnji dan, v nedeljo, 10. maja, pa bo 4. glasbeni sejem v dvorani namenjen instrumentom s tipkami, medtem ko bo v šotoru velik Živ žav. Obiskovalcem v dvorani bodo od 14. ure dalje predstavili klaviature Lionstracks, nastopili bodo mladi gojenci glasbene šole Amadeus, na klavirju bo zaigrala Iris Kališnik, predstavil pa se bo tudi Duo stop. V šotoru bodo ob 1330 člani Turističnega društva Podlehnik predstavili šege in navade s haloškega konca, predstavila se bo glasbenica Urša Tomc, ob 14.30 bo odprtje Polkinega popoldneva z nastopom skupine Strela, nato bodo nastopili Štajerski Brendi, harmonikarica Katja Kaučič z gosti, skupina harmonikarjev Vilija Mravljaka, ansambel Sipina, ob 18. uri pa se bo pričelo snemanje TV-oddaje Polka in majolka. Okoli 22. ure bodo izžrebali nekaj vstopnic, nato pa bodo večer in festival zaključili z velikim ognjemetom. Še to, vse štiri dni bo ob sejemskih prostorih velik zabaviščni park s številnimi presenečenji za male in velike otroke, pripravili pa bodo tudi nekaj drugih predstavitev.
M. Ozmec
tične) poteze od istih ljudi hkrati negativne in pozitivne ocene. Predvsem pa se vse raziskave pretežno ukvarjajo s tistim, kar se je že zgodilo, izrazito manj (in premalo) pa z ugotavljanjem novih tendenc, ki se pojavljajo na različnih področjih družbenega življenja in imajo prej ko slej odločilen vpliv pri oblikovanju splošnega družbenega razpoloženja.
V sedanjih ekonomskih in političnih razmerah bi morala imeti država (pri tem seveda ne mislim samo na organe v Ljubljani, ampak tudi na sleherno občino) vpogled na dogajanja na socialnem področju. Kaj se kaže kot splošen pojav, kaj je posledica "globalnih" gibanj, kaj pa domačih (ne)aktivnosti. Kje vse je treba ukrepati in kako? Na televiziji smo slišali, da najhujše šele prihaja. Letošnji september naj bi bil vrh nekakšne ledene gore, čas, ko se utegnejo različne težave, ki jih zdaj še nekako potiskamo vstran, združiti v težko obvladljivo problematiko (in nezadovoljstvo). So napovedi novinarjev zgolj fik-cija? Kaj pravi država, kaj mislijo njeni izvršni organi, parlament itd. Imajo vsaj približno ocene, kaj vse nas čaka, kaj vse nas lahko doleti? Ali sploh (dovolj dobro) vedo, kaj se dogaja "na terenu"? So novinarji preveč črnogledi ali pa je "državni stroj" preveč brezbrižen? Premier in minister za finance sta šele po
kakšnih treh mesecih "zvedela" za izplačilo astronomske nagrade odhajajočemu prvemu človeku banke, ki je v večinski državni lasti. In to v času, ko sta oba - skupaj z drugimi ministri - tedne in tedne govorila o nujni "zmernosti" vodilnih v državnih organih in podjetjih pri izplačevanju plač in različnih nagrad ... Državni organi so se z zamudo zgražali zaradi medsebojnega nagajanja med posameznimi podjetji. Zaradi nekaj deset tisoč evrov neplačanih računov so hirajoči pomurski mesni industriji Pomurki distributerji elektrike izključili elektriko, tako da je v hladilnicah začelo propadati več tisoč kilogramov mesa. Državni organi so se čudili, namesto da bi ukrepali. Zaradi delavcev zdaj že propadle mesne industrije MIP iz Nove Gorice pa se očitno ni nihče niti čudil niti zgražal. Delavci so kar štiri mesece hodili na delo v tovarno, ne da bi za to dobili en evro plačila. Sami so si sposojali denar, financirali so jih sorodniki, otroci, zaupali so vodstvu, verjeli njegovim obljubam, tudi tako so dokazovali pripadnost "svoji" tovarni. Zaradi teh čudovitih ljudi, ki niti zdaj ne znajo (in nočejo?) izražati svojega besa, bi morala država z vsemi sredstvi ugotoviti, ali gre pri propadu Mipa res zgolj za nenadejano "višjo silo", ali pa tudi za čisto povsem otipljivo konkretno (ne)odgovornost, za nepremišljena (ali pa celo špekulativna) dejanja lastnikov, bank, nadzornikov in še koga. Vsekakor je nekaj hudo narobe, če ob vsakokratnem propadanju posameznih podjetij dejanske gmotne in druge posledice čutijo
predvsem (ali zgolj) delavci.
Zagotovo je prav (in nujno), da se državni organi ukvarjajo z "velikimi problemi" posameznih podjetij in panog, da - denimo - iščejo rešitve za reprogramiranje velikih podjetniških dolgov. Vendar pa ob tem ne bi smeli povsem spregledati "malih" problemov "malega" človeka, ki so v resnici prav tako veliki problemi. Ali kdo razmišlja, kako bo "reprogramiral" osebna bančna posojila tistim državljanom in državljankam, ki zaradi nenadne izgube dela niso več sposobni tekoče odplačevati svojih obveznosti? Ali bo kdo uvedel kratkoročno kreditiranje za izhod iz trenutnih denarnih stisk "navadnih ljudi". Zakaj država (s svojim ministrstvom za finance) na tem področju ne pokaže več občutka za težave in potrebe ljudi. Zakaj banke veliko bolj radikalno "preganjajo" in "kontrolirajo" različne majhne posojilodajalce, medtem ko z velikimi ravnajo veliko bolj "razumevajoče" orokavičeno? Prav zadaj je čas, ko bi lahko država ljudem ponudila več različnih oblik pomoči za lajšanje trenutnih težav. Država recimo sploh nima izdelanega sistema kreditiranja za plačevanje različnih državljanskih obveznosti - od šolnin do davkov. Glede tega deluje veliko bolj togo in ljudem nenaklonjeno kot pa večina gospodarskih akterjev.
Zakaj je tako? Zato, ker tega noče ali ker preprosto ne ve, da bi bilo to dobro, ker je - naj še enkrat parafraziram novinarje s televizije - preveč odmaknjena od realnosti?
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Gorišnica • Zelena luč za kanalizacijo, rdeča za vrtec
Zakaj so črtali vakuumski sistem kanalizacije
Čeprav bi se po napovedi gorišniškega župana Jožeta Kokota, potem ko je ministrstvo za šolstvo odobrilo sofinanciranje izgradnje tamkajšnjega vrtca, slednji moral začeti graditi že marca letos, od gradbišča zaenkrat ni ne duha ne sluha. Je pa več živahnih delovišč videti povsod drugje po občini, kjer se gradi kanalizacija.
Razlog za to, da petoddelč-ni vrtec z jasličnim oddelkom še ni v gradnji, je po besedah župana v »zamujanju« vladnih postopkov, kar povzroča nestrpnost tudi v drugih občinah (npr. na Hajdini), kjer prav tako čakajo na začetek gradnje vrtca.: »Dejstvo je namreč, da vlada po sprejetju rebalansa državnega proračuna le-tega še vedo ni uradno objavila, in dokler tega ne stori, ne moremo dobiti uradnega sklepa o sofinanciranju vrtca. Po zadnjih obljubah tik pred prvomajskimi prazniki naj bi bil nesrečen rebalans maja vendarle objavljen, takoj zatem pa naj bi dobili tudi uraden sklep, na kar edino še čakamo. Imamo namreč že vse pripravljeno za začetek gradnje, tudi izvajalec je že izbran, vendar s predčasno gradnjo ne bomo prehitevali in tvegali.«
Kokot tako ocenjuje, da bodo gradbena dela začeli junija, kar bo z vidika pouka v šoli, kamor se bo vrtec pravzaprav dogradil, ugodno, vendar bodo dela trajala še jeseni, zato bodo pač takrat (namesto pomladnih mesecev) izvedli nekaj prostorskih sprememb, da bodo v šolskih prostorih zagotovili
Župan Jože Kokot: »Vakuumski sistem kanalizacije je veliko dražji pri vzdrževanju kot gravitacijski, zato smo se odločili projekt spremeniti in naše kanalizacijsko omrežje v občini bo v celoti gravitacijsko!«
potrebno varstvo predšolskih otrok, ki so sedaj še v starem vrtcu. Občina Gorišnica je sicer za izgradnjo vrtca dobila odobrenih 494.900 evrov, novogradnja pa bo stala skupno okoli 1,2 milijona evrov.
Medtem ko je vse tiho in nedotaknjeno na prostoru za šolo, kjer se predvideva izgradnja vrtca, pa je toliko bolj živahno na kar nekaj drugih koncih občine; v samem centru, tik ob občinski stavbi, se zaključuje
izgradnja poslovno-stanovanj-skega objekta s trgom, ki ga bodo uradno odprli julija ob občinskem prazniku.
Vakuumski sistem je predrag
Brez večjih težav v občini lovijo tudi časovne roke, ki so si jih postavili za izgradnjo celovitega kanalizacijskega omrežja, kljub temu da so tik pred za-
Ceprav v Gorišnici radi gradijo, bo potrebno tudi rušiti; v prvi vrsti vedno bolj nevarno Bulafijo (na posnetku) ob cesti na letališče in v obrtno cono.
Vrtca zaradi zamujanja vlade v Gorišnici še ne gradijo, zato pa so v polnem teku dela pri izgradnji celovitega kanalizacijskega sistema.
četkom del v celoti spremenili projektno dokumentacijo: »Gre za to, da smo preprojektirali kanalizacijski sistem, ki je bil najprej mišljen kot delno gravitacijski, delno pa vakuumski. Dva različna načina delovanja v enem povezanem omrežju nista dobra, še pomembnejše pa je drugo dejstvo, ki pravi, da je vzdrževanje vakuumskega sistema bistveno dražje kot gravitacijskega, kar bi seveda potem posledično občutili naši občani. Izgradnja enega in drugega sistema sicer zahteva približno enaka sredstva, pri vzdrževanju pa so cifre zelo drugačne in dokazano je, da je gravitacijski veliko bolj rentabilen,« je povedal Kokot in ob tem dodal, da je bil vakuumski sistem pač »modna muha« pravkar minulega obdobja, ki so ga projektanti iz določenih razlogov zelo ponujali in mu dajali prednost, dejstvo pa je, da je vzdrževanje nenehno delujočih vakuumskih črpalk in menjavanje potrebnih filtrov dražje: »Zato smo pre-projektirali tako primarni kot sekundarni vod!«
Primarni vod sicer v občini gradijo z večinskim deležem evropskih kohezijskih in državnih sredstev; letos nameravajo predvidene trase primarnega voda z vso ostalo infrastrukturo, ki je zajeta v projekt izgradnje v okviru konzorcija, tudi zaključiti: »Dela izvaja Cestno podjetje Maribor, trenutno pa je v gradnji 2700 metrov dolžine primarnega voda od Moškanjcev (pri Jagru) do Go-rišnice, drugi vod pa bo tekel od železniške postaje na meji z občino Dornava do Moškanjcev, prav tako pri Jagru, kjer se polagajo cevi zdaj. Ta vod mora biti končan letos, po pričakovanjih najkasneje septembra. Takrat načrtujemo tudi začetek obratovanja čistilne naprave s kapaciteto 2100 populacijskih enot, ki je prav tako v gradnji in kjer se v teh dneh že testirajo prečiščevalni bazeni. Na to čistilno napravo bo navezan tudi krak kanalizacije, ki teče skozi Zamušane, in še obrtna
cona. Prav tako se zaključuje v okviru tega projekta tudi izgradnja vodohrana v Zamušanih, v celoti pa je že zamenjana vodovodna povezava na relaciji Cunkovci-Moškanjci,« pravi Jožef Kokot in zatrjuje, da kljub preprogramiranju sistemov vse teče v zadanih rokih. Sekundarni vodi kanalizacijskega omrežja se gradijo proti centru Gorišnice, izdan je že razpis za sekundarni vod skozi Moškanj-ce, kjer naj bi se dela začela poleti, oba omenjena kraka pa naj bi bila končana letos jeseni. Z izgradnjo opisanih primarnih in sekundarnih kanalizacijskih vodov v Gorišnici tudi zaključujejo vsa dela, ki so zajeta v prvi fazi skupnega medobčinskega projekta zaščite podtalnice.
Še nove gradnje -brez premora
Na drugo fazo bo treba počakati; predvidoma naj bi bil skupni projekt občin odobren s strani vlade konec letošnjega leta ali v začetku naslednjega, gradnja pa naj bi se začela konec naslednjega leta (če ne bo zapletov). Vendar v Gorišnici ne bodo čakali na začetek izgradnje primarnega voda skozi svoje podravske vasi, ki so zajete v drugi fazi skupnega projekta, ampak bodo že pomladi začeli graditi sekundarne vode, s katerimi se bodo nato, ko bo medobčinski projekt potrjen in zagotovljeno sofinanciranje, priključili na zgrajene primarne vode.
Sicer pa se ciklus neprestanih gradenj s tem v Gorišnici še ne zaključuje; pravzaprav se niti ne prekinja, saj se je občina prijavila s štirimi projekti na izdane razpise kmetijskega ministrstva (ukrep 322 in 323) ter na razpis za sofinanciranje po 21. členu Zakona o financiranju občin, na katerega so prijavili projekt ureditve in preplastitve glavne ceste v center Gorišnice, od odcepa ceste Ptuj-Ormož, s čimer bodo v občini seveda lepo popravili vse, kar bodo predhodno uni-
čili z gradnjo kanalizacije ... Za oba ukrepa MKGP (za obnovo in razvoj vasi ter za ohranitev dediščine podeželja) pa so v Gorišnici pripravili tri projekte, in sicer ureditev kolesarske poti Cunkovci-Moškanjci-Go-rišnica, projekt novogradnje gasilskega doma v Mali vasi ter projekt ureditve dodatnih parkirišč v središču občin. »Verjamem, da bomo uspeli z večino, če že ne z vsemi projekti,« je prepričan župan Kokot.
Bo obdobju gradenj sledilo obdobje rušenj?
Kdaj bo v občini prišlo obdobje rušenj, pa župan noče govoriti, čeprav priznava, da bo to tudi potrebno. V prvi vrsti bi bila rušenja potrebna nevarna stavba ob cesti v obrtno cono in na moškanjsko letališče, ki se je že desetletja drži vzdevek Bulafija, menda po priimku nekdanjega lastnika. Stari dvonadstropni objekt je že smrtno nevaren, predvsem dvema stanovalcema, ki očitno nimata druge možnosti bivanja, prav tako pa tudi vsem mimovoze-čim ali mimoidočim ljudem. Težava je v tem, da je občina večinski zemljiškoknjižni lastnik stavbe, manjšinskega lastnika, ki je še vedno evidentiran, pa že leta in leta ne morejo najti. Tako pač čakajo, kaj se bo zgodilo prej: ali se bo vendarle nekje na svetu našel solastnik (ali njegovi dediči) in dal soglasje za rušenje ali pa se bo hiša zrušila kar sama od sebe - upati je le, da brez človeških žrtev.
Druga velika stavba, ki že nekaj let ne služi več ničemur, pa je opuščen vaški dom, kjer imajo trenutno gradbeno bazo izvajalci del kanalizacijskega sistema. Lastništvo doma je sicer znano in nesporno, vendar pa se rušenju upira predvsem mogočna nostalgija vseh tistih, ki so zanj še v nekdanjih brigadirskih časih postavljali opeko na opeko.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Sp. Podravje • Elektromagnetno sevanje še vedno buri duhove
Se z novimi oblikami sevanja pojavljajo nove nevarnosti?
Številnim že dalj časa znanim virom elektromagnetnega sevanja - EMS, kot so radijski in televizijski oddajniki, mikrovalovne pečice in visokonapetostni daljnovodi, se je v novejšem času priključila še obsežna skupina različnih novih virov. Ali so (ne)prijazni do človeka in živega okolja?
Foto. M: Ozmec
Antenska bazna postaja ob Volkmerjevi cesti v Ptuju še vedno stoji le kakih 25 m od stanovanjskega bloka, čeprav so predstavniki mobilnega operaterja leta 2005, ko so jo postavili, javno povedali, da gre le za začasno rešitev.
Med novejšimi viri elektromagnetnega sevanja so predvsem mobilni telefoni, bazne postaje, brezvrvični telefoni DECT ter Bluetooth, naprave WiFi in WiMAX. Ker se poslanci Evropskega parlamenta zavedajo, da vsi vplivi sevanj na človeško zdravje še niso raziskani, so nedavno sprejeli resolucijo, v kateri se zavzemajo za boljšo zaščito Evropejcev pred EMS.
Že leta 1999 je Svet Evropske unije izdal priporočila o omejevanju izpostavljenosti prebivalstva EMS. Države lahko sprejmejo tudi strožje zaščitne standarde in devet članic EU je to storilo na nacionalni ali regionalni ravni, med njimi tudi Slovenija. V letu 2004 je Evropska komisija sprejela Direktivo 2004/40/ES, ki je namenjena varovanju zaposlenih pred EMS. Rok za njeno vpeljavo v nacionalne zakonodaje držav članic je april 2012.
V nedavno objavljeni resoluciji evropski parlamentarci pozivajo komisijo, strokovnjake, države članice, lokalne skupnosti ter vse zainteresirane k sprejetju vrste ukrepov, ki bi vodili k manjši izpostavljenosti prebivalstva, še posebej otrok. Evropski parlament poziva Komisijo, naj izvede ukrepe tako na področju pravnega reda, raziskav, večjo pozornost pa naj nameni tudi različnim preventivnih dejavnostim in vključevanju prebivalstva v osveščanje.
Da bi pojasnili nekatere dileme in odprta vprašanja glede vplivov elektromagnetnega sevanja, smo nekaj vprašanj o tem postavili doc. dr. Petru Gajšku iz Ljubljane, ki je glavni koordinator projekta Forum EMS v naši državi.
»Odgovornih resolucija ne zanima!«
Gospod Gajšek, najprej nas zanima, ali Slovenija že izpolnjuje zahteve resolucije evropskega parlamenta oziroma direktive 2004/40ES, ki je namenjena varovanju zaposlenih pred elektromagnetnim sevanjem - EMS?
»Odgovornih v državni upravi verjetno ta resoluci-
ja ne zanima, saj področje elektromagnetnih sevanj ni tisto, s katerim bi se kdo v tem času sploh ukvarjal. Uredba o EMS v naravnem in življenjskem okolju, ki je bila sprejeta že v prejšnjem tisočletju, leta 1996, je zastarela in je deloma v nasprotju z evropskimi standardi in priporočili.«
Kaj predstavlja Forum EMS in čemu je namenjen?
»Forum EMS je projekt, ki skrbi za objektivno, nepristransko in strokovno podprto komuniciranje o problematiki elektromagnetnih sevanj (EMS). Opira se izključno na znanstvene temelje in sledi izhodiščem vodilnih mednarodnih institucij s področja varovanja zdravja in okolja pred EMS. Namenjen je vsem, ki iščejo odgovore na pereče probleme s področja EMS. To so predvsem vladne in nevladne organizacije, lokalne skupnosti, gospodarske družbe, mediji, strokovnjaki. Projekt Forum EMS posega na vse ravni obveščanja in komuniciranja, da bi predstavil znanstvene izsledke in izhodišča najpomembnejših mednarodnih organizacij s področja varstva pred EMS. Poudarek je na raziskovanju in posredovanju novih znanstvenih spoznanj in rezultatov domačih in tujih raziskav najširši javnosti v njej razumljivi obliki. Forum EMS izdaja informativne zloženke in brošure, strokovne knjige, objavlja članke v medijih ter organizira in vodi strokovna izobraževanja in svetovalno pisarno.«
Kateri so najbolj škodljivi učinki izpostavljenosti EMS in kaj jih povzroča?
»Kot za veliko večino substanc ali agensov lahko tudi EMS predstavljajo zdravstveno tveganje nad določenim pragom, ki je določen na podlagi obstoječih znanstvenih raziskav in predstavlja temelj mednarodnim smernicam mednarodne komisije za varstvo pred neioni-ziranimi sevanji (ICNIRP). Znano je, da s pomočjo elektromagnetnih sevanj lahko talimo kovino in kuhamo hrano. Vendar pa za razliko od ioniziranih sevanj vsi priznani znanstveni dokazi kažejo, da imajo lahko EMS
negativen vpliv na zdravje šele tedaj, ko je prekoračen določen prag izpostavljenosti. V tem primeru se lahko naše telo čezmerno segreje ali pa v njem tečejo tokovi, ki povzročijo draženje tkiv, vključno s srcem. Mejne vrednosti so lahko presežene na nekaterih delovnih mestih (telekomunikacije, industrija, zdravstvo ...) in zahtevajo posebno pozornost in takojšnje ukrepanje. Nasprotno pa so sevalne obremenitve v našem bivalnem in naravnem okolju običajno daleč pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi in dosegajo le nekaj odstotkov praga, pri katerem so bili ugotovljeni in strokovno utemeljeni možni vplivi na zdravje.«
Ali vpliv sevanja mobilnih telefonov povzroča subjektivne simptome na živčevje? Govorilo se je tudi o možnostih novotvorb v glavi in podobno.
»Obstaja precej raziskav, ki so preučevale povezavo med sevanji nizkih jakosti (take najdemo tudi v okolici baznih postaj) in glavoboli, nespečnostjo, motnjami živčnega sistema, slabostmi in drugimi simptomi. Vendar pa teh hipotez glede verjetnih mehanizmov ni bilo mogoče podpreti z doslej izvedenimi znanstvenimi raziskavami. V primeru EMS, ki so nižja od mejnih vrednosti ICNIRP, pa omenjena hipoteza o teh simptomih skoraj ni verjetna.«
Sevalne moči so nižje od standardov
Kakšne so sevalne obremenitve v neposredni bližini baznih antenskih postaj za telekomunikacije, kakšna mora biti minimalna oddaljenost od bivalnih objektov?
»Ko bazna postaja oddaja visokofrekvenčni signal, je moč v snopu velikokrat večja kot zunaj njega. To lahko primerjamo s snopom svetlobe pri žepni svetilki. Tako kot pri žepni svetilki je tudi snop antene zelo ozko prostorsko usmerjen. Glavni snop je navadno za nekaj stopinj nagnjen navzdol in pri precejšnji oddaljenosti od antene bazne postaje doseže tla - od 50 do 200 m. Vsaka bazna postaja pokriva le omejeno območje okrog stolpa. Zunaj tega območja so jakosti signalov premajhne, da bi mobilni telefoni sploh delovali. Ko se moč signala tako zmanjša, se telefon samodejno poveže s sosednjo bazno postajo. Če sosednje bazne postaje ni, telefon »izgubi« signal in zveza ni več mogoča.
Da se v sistem mobilne telefonije lahko vključi večje število uporabnikov mobilnih telefonov, je potrebnih vedno več baznih postaj in anten, nameščenih čim bliže uporabnikom (na fasadah zgradb, v nakupovalnih središčih, v poslovnih zgradbah, na letališčih ...). Ker so
bazne postaje nameščene bliže uporabnikom, se njihova oddajna moč zmanjšuje. Izhodne moči baznih postaj v poslovnih zgradbah dosegajo le desetino moči običajnih postaj. Te moči pa niso večje od moči mobilnega telefona.
Na območju okrog bazne postaje, ki je dostopno javnosti, so značilne sevalne obremenitve precej nižje od najstrožjih mednarodnih standardov in priporočil. Le v neposredni bližini antene v njenem glavnem snopu so mejne vrednosti lahko presežene (tipično do 20 m). Tipične sevalne obremenitve na človeku dostopnih območjih okrog baznih postaj dosegajo manj kot odstotek dovoljenih vrednosti. V večini primerov so signali baznih postaj v bivalnem okolju primerljivi z nivoji signalov radijskih in televizijskih oddajnikov.«
Kaj pa vplivi elektromagnetnih sevanj iz visokonapetostnih vodov električne energije? O tem se nerado govori, zagotovo pa obstajajo in niso nenevarni.
»Znanstveno je potrjeno, da električna in magnetna polja v človekovem telesu lahko povzročajo nastanek polj ter tokov, in če so dovolj močna, v odvisnosti od jako-sti in frekvenčnega območja, vrsto učinkov - na primer segrevanje notranjosti telesa in stimulacijo tkiv. Za nasta-
nek omenjenih učinkov pa bi morala biti ta polja v okolici človekovega telesa zelo močna, oziroma precej močnejša od tistih, ki so navadno prisotna v našem bivalnem okolju.
Do sedaj ni na voljo raziskav, ki bi jasno pokazale, da ima lahko izpostavljenost doma ali na delovnem mestu škodljive vplive na naše zdravje. Vseeno pa ostaja odprto vprašanje, ali lahko magnetna polja predstavljajo povečano tveganje za pojav zelo redke bolezni pri otrocih - otroške levkemije. Doslej objavljeni podatki epidemioloških študij kažejo na povečano tveganje za razvoj tega obolenja pri ja-kostih magnetnega polja 0,4 mikrotesla. Zato v Forumu EMS svetujemo upoštevanje načela previdnosti. Več informacij o tem je na voljo na www.forum-ems.si.«
Forum EMS po slovenskih občinah že nekaj let izvaja brezplačne meritve. Kdaj lahko take meritve pričakujemo na območju mestne občine Ptuj?
»Res je, že več let zaporedoma v okviru projekta Forum EMS izvajamo BREZPLAČNE meritve elektromagnetnih sevanj po Sloveniji. Meritve, ki so bile do sedaj izvedene v približno 70 slovenskih občinah, kažejo, da obremenitve naravnega in življenjskega okolja z elektromagnetnimi sevanji ne presegajo zelo strogih mejnih vrednosti, ki jih določa uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Povprečna izpostavljenost ljudi sevanjem baznih postaj je pri nas več kot stokrat manjša od predpisanih mejnih vrednosti. Povprečne sevalne obremenitve ne presegajo 0,3 % dovoljene mejne vrednosti. V letu 2008 je bila največja sevalna obremenitev izmerjena v Radljah ob Dravi - sevalna obremenitev je v tistem trenutku znašala 17,9 % mejne vrednosti za I. območje. Na Ptuju pa bomo meritve sevanj izvedli takoj, ko se bodo predstavniki občine obrnili na nas in se formalno vključili v brezplačno merilno kampanjo.«
M. Ozmec
Velika Nedelja • Za ravnatelja izbrali Bojana Macuha
Popolno presenečenje
Kot smo že poročali, je potekala na OŠ Velika Nedelja izbira ravnatelja. S to tematiko so se precej nerodno ukvarjali na nedavni seji ormoškega občinskega sveta, kjer so med več prijavljenimi kandidati, ki so izpolnjevali vse razpisne pogoje, podali pozitivno mnenje le za eno kandidatko.
V občinskem svetu je nekako obvladalo splošno mnenje, da se za ravnateljico podpre kandidatko Irmo Murad, ki je domačinka. Svet staršev OŠ Velika Nedelja, ki je prisluh-
nil predstavitvi kandidatov, je podprl kandidaturo Bojana Macuha, sedanjega ravnatelja OŠ Razkrižje. Tretji, ki imajo pri tem kakšno besedo, so zaposleni. Učiteljski zbor se
na svojem sestanku ni opredelil in ni podprl nobenega kandidata za ravnatelja. Neformalno pa smo izvedeli, da so si nekako najbolj želeli, da bi se na razpis prijavil nekdo
iz kolektiva.
Ker so bila mnenja tako zelo deljena, smo z velikim pričakovanjem čakali na sejo sveta OŠ Velika Nedelja, ki je potekala 5. maja zvečer. Svet
zavoda je sestavljen iz 9 članov, po tri predstavnike imajo starši, zaposleni in ustanovitelj (občina).
Kot nam je povedala predsednica sveta šole Darja Ko-vačec, so se zbrani najprej odločili, da bodo glasovali tajno. Rezultat glasovanja je bil: 3 glasovi za kandidata Macuha, 3 glasovi proti vsem, 2 glasova za kandidatko Murad, 1 glasovnica pa je bila napačno izpolnjena. Ker ni nobeden dobil večine, so glasovali še enkrat in rezultat drugega kroga je presenetil vse. Od 9 glasov je 6 glasov dobil Bojan Macuh, 3 pa so bili proti obema kandidatoma. »To je bilo veliko presenečenje za vse,« je povedala predsednica sve-
ta Darja Kovačec.
Ker je bilo glasovanje tajno, seveda ne moremo vedeti, kako je kdo glasoval. Očitno pa je, da se nekdo ni držal odločitve, ki so jo sprejeli na prejšnjih sestankih treh organov, ker sicer bi moral biti rezultat: 3 za kandidata Macuha, 3 za kandidatko Muradovo in 3 proti obema. Neuradno pa smo izvedeli, da zaposleni naj ne bi glasovali za Bojana Macuha.
Svet zavoda bo sedaj podal poročilo ministrstvu, to pa v 30 dneh imenuje ravnatelja. Če ne bi prišlo do nobenih novih presenečenj, naj bi ravnatelj zasedel svoje delovno mesto že 15. junija.
Viki Klemenčič Ivanuša
Podlehnik • Podpis aneksa Gasilske zveze Videm
Za letos 135.000 evrov
V Podlehniku v gostišču ob ribniku so župani treh haloških občin - podlehniški župan in gostitelj Marko Maučič, žetalski župan Anton Butolen in videmski župan Friderik Bračič - v začetku tega tedna skupaj s predsednikom Gasilske zveze (GZ) Videm Janezom Mercem ter vodstvi vseh vključenih gasilskih društev podpisali aneks k letni pogodbi, kot prvi trije župani pa tudi poseben dogovor o medsebojnem sodelovanju.
Videmska GZ, ki združuje šest prostovoljnih gasilskih društev, štiri iz občine Videm (PGD Videm, PGD Sela, PGD Tržec in PGD Leskovec) ter po eno PGD iz občin Pod-lehnik in Žetale in velja za drugo največjo v Spodnjem Podravju, letos razpolaga s skupno 135.520 evri sredstev. Približno 12.000 evrov je namenjenih za redno delovanje zveze, slabih 17.000 pa so predvideli za stroške raznih izobraževanj, srečanj veteranov, mladine, članov in članic, za tekmovanja in za listine ter odlikovanja. »Nadalje je 42.000 evrov predvi-
V Podlehniku so v torek zvečer vodstva šestih PGD, združenih v GZ Videm, predsednik GZ Videm Janez Merc ter župani treh občin (Anton Butolen iz Žetal, Marko Maučič iz Podlehnika in Friderik Bračič iz Vidma) podpisali aneks k letni pogodbi, s katero je Zvezi zagotovljenih dobrih 135.000 evrov za letošnje delovanje.
denih za pokrivanje rednih materialnih stroškov, kot so pnevmatike, gorivo in vso ostalo drobno opremo, ki se nanaša na vzdrževanje vozil, opreme in zavarovanj gasilcev. Preostali del, približno 64.000 evrov, pa je namenjen za naložbe v gasilska vozila in gasilske domove. Glede vozil: končuje se naložba v PGD Le-skovec, začenja se naložba v vozilo pri PGD Videm in uredilo se bo tudi novo ostrešje na domu PGD Sela. Prav tako se novo orodno vozilo predaja v PGD Žetale, novo manjše gasilsko vozilo pa ima tudi PGD Podlehnik, kjer je treba pokriti stroške nadgradnje,« je na kratko povzel finančne tokove za letos predsednik GZ Videm Janez Merc, ki je predstavil tudi plan dela zveze za letošnje leto: »Najprej je načrtovano tekmovanje Zveze, ki bo 25. junija pri PGD Sela, 16. junija se bodo članice udeležile regijskega srečanja članic v Slovenski Bistrici, v Žetalah bo že maja srečanje veteranov, julija bomo praznovali dan gasilca in hkrati 60 let PGD Sela, v jesenskem
času pa sledijo aktivnosti v mesecu požarne varnosti in takrat bodo izpeljane številne aktivnosti. Sicer pa izobraževanje članov teče skozi celo leto, prav tako tudi vse ostale dejavnosti, ki so povezane z delovanjem zveze.«
Vse navzoče so ob predsedniku Zveze pozdravili tudi vsi trije župani, ki so poudarili pomembnost delovanja gasilskih društev, zlasti prostovoljnih akcij v primerih naravnih in drugih nesreč ter izrazili upanje, da na požrtvovalnost gasilcev sedanja vsesplošna kriza ne bo imela negativnega vpliva. Sicer pa so ob tej priložnosti župani podpisali tudi poseben dogovor o medsebojnem sodelovanju, ki ga bo po besedah Merca podpisalo še 26 ostalih županov Podravja; bistvo tega dogovora pa je v neomejenih območjih dela posameznih PGD, kar pomeni, da določeno PGD lahko posreduje in pomaga v akcijah izven meja svoje občine, hkrati pa tudi dopušča pomoč drugih društev v svoji občini.
SM
Cirkulane • Odkrite skrivnosti športnega centra Šumica
Kje je bil minister Svetlik prvega maja?
Tole bi lahko bilo nagradno vprašanje, pa ni, ker bomo kar povedali. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, ki je sicer že pred dobrima dvema tednoma javno napovedal, da si bo v okviru službenih obveznosti večkrat nenapovedano ogledal stanje na terenu oz. v nekaterih podjetjih in službah pod jurisdikcijo svojega ministrstva (in na takšen način je obiskal tudi delavce v danes že zaprtem pomurskem MIP-u), je tokrat nenapovedano pešačil in počival v haloških grapah - konkretno kar v Cirkulanah.
Da ne bo pomote, Svetlik tokrat ni prav nič preverjal socialnega stanja tamkajšnjega prebivalstva (kar sicer sploh ne bi bilo slabo), ampak si je s skupino svojih najožjih prijateljev privoščil prvomajski izlet s pohodom po Mustrovi poti in postankom v športno-rekreativnem centru (ŠRC) z zanimivim imenom Šumica. In ker ima vsak človek, tudi ali predvsem minister, ob prostem dnevu rad malo zasebnosti, se mediji v njegov obisk nismo vmešavali. Kaj vse se je dogajalo, naj tako ostane široki javnosti prikrito, dejstvo pa je, da se je minister počutil odlično in to tudi povedal. Menda je bil zelo navdušen nad ne preveč zahtevno Mustrovo planinsko potjo, ki jo je prehodil od začetka do konca, dobil planin-
Minister Ivan Svetlik je prvomajski dan skupaj s prijatelji preživel v Halozah; konkretno na pohodu po Mustrovi poti s počitkom v ŠRC Šumica v občini Cirkulane, kjer mu je lastnik Milan Voglar (na posnetku) povedal vse o Mikiju Mustru.
sko knjižico in vanjo tudi vse potrebne štampiljke, ki dokazujejo, da res ni ubiral bližnjic (sicer pa je to dokazljivo tudi s številnimi fotografskimi posnetki z vsake točke).
Ob postanku in prigrizku v Šumici je bil minister deležen tudi obširnega predavanja o slovenskem risarju stripov Mikiju Mustru, čigar oče izhaja iz Cirkulan in ki mu ga je »pripravil« lastnik ŠRC Milan Voglar: »O ja, minister še kako dobro pozna Mikija Mu-stra, bil pa je presenečen nad dejstvom, da po očetu izhaja točno iz teh krajev!«
Sicer pa se je celotna družba, med katero je bilo kar nekaj predstavnikov ljubljanske Fakultete za družbene vede, skupaj z ministrom strinjala, da je haloško gričevje z gozdovi, vinogradi in kakšno
cerkvico tu in tam, pa seveda s hladnimi vinskimi kletmi in njihovo odlično vsebino res neverjetno lepo in celo primerljivo z lepotami predalpskega sveta. Pa tega ne gre razumeti kot morebitno podcenjevanje, ampak prej kot precejšen kompliment; Svetlik se je namreč rodil v zaselku Srednja Kanomlja v današnji občini Idrija in vsak, ki malo pozna tamkajšnje kraje, si zlahka predstavlja njihovo precejšnjo podobnost s halo-ško razgibano pokrajino.
Zanimivo pa je, da občina Cirkulane zadnje čase postaja vse bolj popularna po nenapovedanih obiskih bolj ali manj visokih predstavnikov sedanje vlade, pa najsi gre za čisto uradne ali povsem neuradne zadeve ...
SM
Foto: GB
Podravje • Iz pogovora s predsednikom Združenja slovenskih trsničarjev
Trsničarstvo pred propadom?
V prvomajskih dneh je bilo po Juršincih opaziti živahno delo na s folijami prekritih površinah, namenjenih vzgoji trsnih cepljenk. Juršinci sicer veljajo za zibelko slovenskega trsničarstva, saj se je slednje v teh krajih začelo že pred dobrimi 120 leti. Zadnje leto pa je kriza tudi v to kmetijsko branžo posegla tako globoko, da eden prvih mož slovenskega trsničarstva Simon Toplak napoveduje njen propad, če ne bo hitre pomoči države, saj se je proizvodnja cepljenk na slovenski ravni v nekaj letih že prepolovila z 10 na današnjih 5 milijonov, še vedno pa se znižuje.
Simon Toplak: »Menim, da bi morala biti ukinjena dohodnina na trsničarsko proizvodnjo in dana obvezna izvozna stimulacija, ki jo dajejo tudi druge države, sicer je slovensko trsničarstvo res pred zatonom!«
Simon Toplak v skladišču, kjer so se do prvih majskih dni v žagovini silile cepljenke (siljenke), ki so jih nato posadili v zemljo: »Velika večina dela v trsnicah je še vedno ročnega.«
Foto: SM
Foto: SM
»V Sloveniji je že nekaj let prisoten trend padanja števila cepljenk; eden glavnih razlogov je v hiperprodukci-ji vina, tako v naši državi kot v Evropi nasploh, čeprav je vinogradov v naši državi danes pol manj, kot jih je bilo pred 50 ali 100 leti. Takrat se je govorilo o cifri 60.000 hektarjev, leta 1945 naj bi bilo še 43.000 hektarjev vinogradov, danes pa je neuradno le še 25.000 hektarjev, uradno vpisanih v register pa je le dobrih 16.000 hektarjev vinogradov. Če bi hoteli obdržati te površine, bi morali letno zasaditi vsaj po 800 hektarjev novih vinogradov, za kar je potrebnih približno štiri milijone trsnih cepljenk. Vendar že vse od leta 1997 obnova vinogradov pada; od predvidenih 800 hektarjev se danes obnovi letno le še 200 hektarjev. To pomeni seveda bistveno znižanje potreb po trsnih cepljenkah, saj jih je za 200 hektarjev potrebnih le še okoli milijon,« začenja razlago korenin trsničarske krize Toplak, ki pravi, da so slovenski trsničarji količine baznih nasadov za cepljenke, hkrati pa tudi vso ostalo potrebno infrastrukturo od skladišč do hladilnic, pred leti načrtovali na proizvodnjo najmanj štirih milijonov oz. še več cepljenk letno.
Proizvodnja padla z 10 na slabih 5 milijonov cepljenk
To je zahtevalo precejšnja vlaganja, tudi najeme
Simon Toplak:« Proizvodnja dom la, izvoznih stimulacij država ne z nemogoče nizkimi cenami, pri
: [f tS. \
IB
i. ž)?«
kreditov, ki jih je v sedanjih pogojih bistveno znižanega povpraševanja zelo težko odplačevati: »Glede na stanje je bilo tako potrebno za preživetje trsničarstva nujno izvoziti višek cepljenk, gre za številko 3 milijone! Kar se ne izvozi ali proda na domačem trgu, je obsojeno na propad. Doslej smo nekako še uspevali z izvozom, čeprav smo bili skozi leta priča padcem in vzponom tako kot povsod. Zdaj je pa situacija resnično kritična, saj se kljub hudo znižani proizvodnji srečujemo z viškom cepljenk. Proizvodnjo cepljenk smo itak že lani zmanjšali za polovico, letos še za dodatnih 30 odstotkov, a še ta količina nima zagotovljenih kupcev! Še do lani smo uspevali cepljenke izvažati predvsem v Hrvaško, precej tudi v Italijo, pa Češko, Avstrijo, Ukrajino, Poljsko,
ih cepljenk drastično pada, v ije, tuji trsničarji, ki te stimuli sem za cepljenke, ki so jih pr
Moldavijo itd. Od lani pa je izvoz v Hrvaško zaradi zaostrenih političnih razmer okoli vprašanja hrvaško-slovenske meje popolnoma prekinjen oz. odpovedan. Res je, da so Hrvati še nekaj odkupili posredno od nas, preko Italije ... Vendar pa se obnove vinogradov po omenjenih državah zaključujejo in vzporedno s tem seveda drastično pada povpraševanje.«
V velikih težavah so se po besedah Toplaka znašli vsi slovenski trsničarji, ne le v Juršincih; izhode iz krize pa išče vsak po svoje, večinoma pač tudi na račun neracionalnega nižanja cen cepljenk: »V celi državi se danes proizvede med 4 do 5 milijonov cepljenk, v Juršincih pa skupno okoli 2 milijona. Od tega jih naša trsničarska zadruga pripravi okoli 800.000, nekaj let nazaj jih je še 3 milijone,
jih letih se je več kot prepolovi-prejemajo, pa nam konkurirajo ;m že imeli v hladilnicah.«
ostalo pa zasebniki. Bojim se, da se bo ta cifra še znižala, temeljna težava pa je v tem, da s tako drastičnim nižanjem števila cepljenk propadajo bazni nasadi, ki se vedno bolj krčijo, hkrati pa propada tudi ostala specifična stavbna oprema. Marsikdo je že obupal; naša zadruga ima le še 20 članov, pred nekaj leti nas je bilo še 50. Mislim, da se marsikdo niti ne zaveda, kako nepopravljiva škoda se dela, saj počasi izginevajo 30-letni strokovni rezultati in odlične domače cepljenke. Nekaj se bo moralo zgoditi; ali bo pomagala država in ohranila domačo priznano proizvodnjo cepljenk, ali pa bodo matičnjaki in tudi selekcijski centri propadli, posledica pa bo to,da se bodo na naših tleh spet začele saditi sorte, ki za naša tla in podnebje sploh niso primerne, prinesle pa se bodo tudi nove
bolezni ...«
Izvoza skoraj ni več, posluha države tudi ne
V Sloveniji sicer trenutno delujeta dva priznana selek-cijska trsničarska centra; eden je v Ivanjkovcih pri Ormožu in v Vrhpolju pri Vipavi. Ekonomska cena trsne cepljenke ob 50-odstotnem izplenu po izračunih Toplaka znaša okoli 86 centov, na trgu pa se cene zelo hitro spreminjajo, predvsem nižajo, zlasti po zaslugi zasebnikov, ki, kot pravi Toplak, tako jemljejo tudi posel zadrugi, saj se slednja ne more tako hitro odzivati na vse spremembe, poleg tega pa naj bi bila tudi pod večjo davčno kontrolo. »Jasno je, da je če je izplen manjši od 50 %, in letos bo kljub znižani proizvodnji go-
tovo nižji, se cena tudi znižuje. Smo na robu preživetja, in če ne bi bilo v to vloženega tudi veliko zastonjkarskega dela, zlasti mojih domačih, bi že bankrotirali. Od države nikoli za našo branžo in tudi ne za vinogradništvo nasploh nismo prejemali nobenih subvencij, ne plačilnih pravic, kot so jih deležne druge kmetijske dejavnosti. Če zdaj ne bo neke vrste pomoči, bodisi direktnih subvencij proizvodnje ali subvencioniranja izvoza cepljenk, kot to delajo druge vlade, potem lahko govorimo o koncu slovenskega trsničarstva. Evropske države namreč zelo pritiskajo, predvsem na južno Evropo, s cepljenkami iz Italije in Francije, ki so bile že leto ali dve v hladilnicah, te dajejo tudi po sramotno nizkih cenah v Bolgarijo, Srbijo, Romunijo itd. ter nam tako uničujejo posle. Menim, da bi morala biti ukinjena dohodnina na trsničarsko proizvodnjo in dana obvezna izvozna stimulacija, ki jo dajejo tudi druge države, s čimer bi potem veliko lažje konkurirali drugim ponudnikom z veliko bolj konkurenčnimi cenami kot lahko to počnemo sedaj!«
Na lestvici najbolj prodajanih sort je bil do nedavnega laški rizling, tako na slovenskem kot tudi na tujih trgih. Danes je povpraševanja po tej sorti veliko manj, sicer pa se prodajajo še sorte rumeni muškat, šardone, sovinjon, traminec in sivi pinot, precejšen upad prodaje pa je viden tudi pri sorti renski rizling.
SM
Iz zgodovine slovenskega trsničarstva
Konec 19. stoletja se je iz Amerike na naša tla prenesla koreninska trtna uš, ki je povsem uničila evropsko vinsko trto. Edina rešitev je bila v prenosu ameriške trte, ki danes služi za podlago evropskim žlahtnim sortam, saj je ta odporna na koreninsko trtno uš. Ameriških podlag je več vrst, prilagojene pa so tudi različnim sestavam tal.
Eden prvih strokovnjakov, ki se je na Dunaju izučil cepljenja evropskih sort na ameriško trtno podlago, je bil po rodu iz Sakušaka v Juršincih. Svoje znanje je tako začel najprej širiti prav v tem kraju in tako Juršinci veljajo za zibelko slovenskega trsničarstva, ki ima danes skoraj 130-letno tradicijo.
V Sloveniji je sicer poleg uvoženega baznega materiala tudi nekaj domačega, za katerega skrbita priznana selekcijska centra, kjer nastajajo tudi novi kloni in bazni materiali.
Foto: SM
Ptuj • Pogovor z evropskim poslancem Aurelijem Jurijem
»Še bom brcal kot kolumnist in komentator«
Evropski poslanec Aurelio Juri je bil slavnostni govornik na letošnji osrednji slovesnosti ob peti obletnici vstopa Slovenije v EU na Ptujskem. V mesto ob Dravi, kjer se prvega maja redno spominjajo vstopa Slovenije v EU leta 2004, ga je povabil ptujski župan dr. Štefan Če-lan. Ob tej priložnosti smo se novinarji tudi zanimali, zakaj ga ni na kandidatni listi za druge evropske volitve in kaj bo delal po končanem mandatu evropskega poslanca. Kot je znano, je v Bruselj odšel potem, ko je Borut Pahor prevzel vajeti nove slovenske vlade.
Gospod Juri, zakaj vas ni med kandidati za letošnje evropske volitve?
»Na kandidatni listi me ni zato, ker ne soglašam z odločitvijo slovenske vlade, stranke SD in predsednika stranke Boruta Pahorja, da se blokira hrvaška pot v EU zaradi nerešenega mejnega vprašanja. Opozarjal sem, da ta odločitev odpira Pandorino skrinjo in zadeve še bolj zapleta, ker ne bo prispevala k ničemur. Danes smo tako priče le še nadaljnjim zapletom, žal sem imel prav. Ker je politika blokad, izsiljevanj in pogojevanj v nasprotju z mojo politično kulturo, sem stranki sporočil, da če bi me kdo evidentiral za evropske volitve, naj me izločijo, kajti s tako politiko ne mislim več institucionalno sodelovati.«
Kakšno pa je vaše siceršnje mnenje o kandidatni listi vaše stranke na tokratnih evropskih volitvah?
»Glede na to, da sta na prvih dveh izvoljivih mestih izbrana kandidata, kolega Zoran Thaler, za katerega menim, da je bil najboljši zunanji minister, kar jih je imela Slovenija, in novinarka Tanja Fajon, sem izjavil, da očitno moja stranka Socialni demokrati postaja vse bolj samo ime, ker nobeden od njiju ni član stranke. Smo edina strankina lista, ki na izvolji-vih mestih nima strankinih prepoznavnih ljudi. Končno to tudi ni posebej pomembno. Osebno bom podprl oba, tako Thalerja in Fajonovo, če bosta imela pogum in bosta kritično ocenila odločitev glede blokade Hrvaške. Ker domnevam, da si tega ne bosta upala, še danes ne vem, komu bom dal svoj glas.«
Kako pa kot evropski poslanec ocenjujete odločitev Slovenije za vstop v EU in kako je ta odločitev prispevala k njeni prepoznavnosti znotraj Unije?
»»To je bil pomemben korak. Odločili smo se več kot prav, to je pomembno, še posebej sedaj, ko se spopadamo z gospodarsko recesijo in finančno krizo ter socialnim krčem.
EU namenja 200 milijard evrov po načelu solidarnosti za pomoč najbolj prizadetim državam, članicam EU na območju evra kot tudi zunaj njega. Tega ne bi bili deležni, če ne bi bili člani. Poglejmo samo, kaj se dogaja v državah, nečlanicah EU, kriza jih je prizadela veliko huje kot nas. Skupna valuta je velika prednost, kot je velika prednost pripadati prostoru brez meja, ki seveda pomaga k mobilnosti delovne sile, podjetništva, kulturne in vse druge izmenjave. Skupna valuta pomeni tudi sredstvo za bolj smelo, pametno porabo. Slovenija je dobila tudi veliko priložnost s samim predsednikovanjem svetu EU kot prva izmed kandidatk in s tem pridobila na pomenu, ugledu. Danes o nas vedo mnogi, ne samo v Evropi, tudi po svetu. Žal vedo tudi, da smo blokirali Hrvaško pri njenem vstopu v EU, kar pa nam ne štejejo v plus. To je nekaj, kar nam ne govori
v prid, prej obratno. Uradno nas sicer nihče od članic ne kritizira, ampak tudi glasno ne solidarizira z nami. Pričakujejo, da bo do deblokade prišlo v čim krajšem času, da širitveni proces EU, ki ima svoj terminski načrt, ki ima svoj koledar, na terenu nadaljuje svojo pot. Pred dnevi je Borut Pahor izjavil, da bo o širitvenem procesu in vstopu Hrvaške v EU odločal državni zbor. Formalno to sicer drži, ampak če bomo ustvarili takšno klimo, v kateri imamo mi absolutno prav, drugi ne, bomo stvari še huje zapletli in sami sebi naredili medvedjo uslugo.«
Ali vse to tudi pomeni, da je vprašljivo vaše članstvo v stranki SD?
»Bil sem že tik pred tem, da bi stranko zapustil, ne zaradi poteze, ki je v nasprotju z mojimi vrednotami in prepričanjem, pogrešam namreč tudi tisto dialektiko, ki je bila vedno sestavni del naše stranke. Ni kritične mase, ni notranje razprave, a četudi je, je navzven ne slišimo. Včasih se je potrebno javno, kritično postaviti do napačnih potez predsednika, vodstva stranke, kogarkoli, tudi poslank in
poslancev. Osebno kritične mase in dialektike ne čutim, bojim se, da politično podlegamo kultu osebnosti in mentaliteti neke vojske. Ne glede na to bom svoj mandat evropskega poslanca oddelal do konca, torej do polovice julija.«
Kaj pa potem?
»Bomo videli. Proti koncu letošnjega leta bom izpolnil pogoje za upokojitev, zato problemov ne bo. Imam že nekaj ponudb za delo v novinarstvu, na radiu in televiziji sem delal 18 let. Nekateri me cenijo kot dobrega komentatorja notranje in zunanje politike. Nekaj ponudb imam tudi iz Italije, kjer me želijo za dopisnika. Ne bom se povsem upokojil, ne bom se povsem umiril, še bom brcal kot komentator in kolumnist. Poklicno pa se s politiko ne bom več ukvarjal, temu sem se odpovedal. Dvajset let je bilo več kot dovolj. Nekateri sicer špekulirajo, da bom sodeloval na prihodnjih županskih volitvah, sam pravim, da se zločinec nikoli ne vrača na kraj dogodka, sedem let županovanja je bilo več kot dovolj.«
MG
Kandidati SD za evropske volitve:
Nosilec liste je Zoran Thaler, na njem pa so še Tanja Fa-jon, Andrej Horvat, Mojca Kleva, Lev Kreft, Karmen Pahor in Andreja Katič.
Od tod in tam
Zetale • Dve zlati poroki Vogrinčevih
Jurij in Terezija Vogrinc
Zadnji aprilski dnevi so bili nadvse slovesni v družini Vogrinčevih iz občine Žetale; pravzaprav gre za dve družini, ki sta jih pred 50 leti ustvarila brata Jurij in Sebastjan Vogrinc skupaj s svojima izbrankama, v minulih dneh pa sta oba para praznovala zlato obletnico zakonske zaobljube.
Jurij Vogrinc je za svojo življenjsko sopotnico izbral Terezijo, v zakonu so se jima rodili štirje otroci; danes so ob starših še tri hčere: Milena, Marinka in Tatjana, babici in dedku pa krajšajo dneve že tudi trije vnuki in tri vnukinje, Jurij Vogrinc je poleg dela na domači kmetiji, katere breme je v največji meri nosila žena Terezija, do upokojitve delal na Cestnem podjetju Ptuj. Obred zlate poroke je bil zaradi bolezni, kije Terezijo priklenila na invalidski voziček, opravljen kar na domačiji v Nadolah.
Sebastjan in Berta Vogrinc
Teden dni kasneje, zadnjo aprilsko soboto, pa sta zlato poroko slovesno praznovala v krogu svojih najdražjih tudi Sebastjan in Berta Vogrinc. Zakonca sta se skozi življenje prebijala s trdim delom na k metiji, Sebastjan pa je ob tem za dodatni, še kako potreben zaslužek petčlanski družini, v ka teri so se rodili Marija, Franc in Berta, poskrbel s priložnostnimi tesarskimi deli, Jesen življenja zakonca Vogrinc preživlja ta ob sinu Francu, ki je ostal doma in skrbi, da haloška kmetija lepo uspeva še naprej. Da jima nikoli ni dolgčas, pa poskrbi kar pet vnukov in dve vnukinji.
Obema zlatima paroma je ob visokem jubileju čestital tudi župan Žetal Anton Butolen ter jima po opravljenem civilnem obredu izročil tudi posebna spominska darila; da je bilo pri obojih Vogrinčevih ob praznovanju vse redkejših zlatih porok zelo veselo, pa ni potrebno posebej poudarjati.
SM
Turistični delavci spoznavajo Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
V podjetju Ptujske vedute so pripravili dve spoznavni turi po Ptuju za gostinske in turistične delavce s Ptujskega, da bi ti ponudbo mesta in okolice lahko kvalitetneje predstavljali domačim in tujim turistom.
Na obeh turah so dobili vrsto koristnih informacij. Ključ do uspeha v turizmu vodi preko sodelovanja in promocije kulturne dediščine na kulinaričnem, umetnostnozgo-dovinskem in drugih področjih, je ob začetku druge turi-stično-informativne ture po Ptuju, 4. maja, v imenu PM Ptuj povedala Nataša Kolar. V pogovorih, ki so spremljali letošnji spoznavni turistični turi po Ptuju, so se rodile nekatere nove turistične ideje, ki bodo zagotovo prispevale k večjemu obisku mesta in okolice. Kot je povedala direktorica podjetja Ptujske vedute Sonja Brlek Krajnc, je med temi tudi oblikovanje mestne vinske poti. Mesto v tem trenutku že premore nekaj vinskih kleti, ki jih je vredno videti, ob tem pa pokusiti bogastvo, ki ga nosijo.
MG
Foto: SM
Foto: SM
Podlehnik • Spremenjen projekt ureditve ceste
Zaradi plazov manj asfalta
Občina Podlehnik je v lanskem letu uspešno kandidirala z enim izmed svojih projektov na sredstva iz t. i. razpis Južne meje. Za projekt ureditve dvokilometrskega odseka ceste v smeri od Gruškovja proti Veliki Varnici je dobila odobrenih 500.000 evrov.
Toda po letošnji pomladni odjugi, ki je marsikje v Halozah pošteno zagodla s proženjem številnih plazov in udori zemlje, obnova načrtovanega odseka ceste ne bo stekla po predvidenem načrtu. Tudi na traso omenjene bodoče ceste so se namreč usuli trije plazovi; dva večja in eden manjši. Sanacija vseh teh plazov pa bi skupaj z ureditvijo načrtovanega odseka ceste, ki je pravzaprav namenjen ureditvi dostopa do ene kmetije po slovenskem ozemlju, precej presegla finančno oceno projekta.
»Po natančnem pregledu stanja na terenu in ocenitvi dodatnih stroškov, ki bi nastali ob sanaciji poškodb po plazovih, smo ugotovili, da bi bilo za izvedbo celotnega projekta potrebnih od 200.000 do 300.000 evrov več denarja, kot je bilo prvotno planirano. Za ureditev dvokilometrskega odseka ceste, ki jo je deloma potrebno urezati povsem na novo, bi tako namesto 600.000 evrov potrebovali 800.000 evrov ali
še več. Glede na zahteve razpisa oziroma kasneje sklenjeno pogodbo o sofinanciranju pa mora občina kriti vso razliko do polne cene izvedbe. Tako smo sicer planirali v proračunu 100.000 evrov, kot je bilo prvotno ocenjeno, saj je obveza občine, da krije stroške DDV, več pa nikakor ne,« je povedal podlehniški župan Marko Mau-čič, ki je z nastalo situacijo seznanil tudi občinski svet.
V SVRL odobrili
spremembo
projekta
Glede na dejstvo, da se pod-lehniški občinski proračun še vedno šibi pod težo dolgov iz preteklosti, reprogramiranje kratkoročnega kredita v dolgoročni pa zaradi vedno novih zahtev in »prebliskov« finančnega ministrstva še vedno ni izvedeno, se je domači občinski svet strinjal, da se projekt izvedbe nekoliko »osiromaši«; in sicer naj bi se širina ceste
Zaradi treh velikih plazov (eden izmed njih je na posnetku), ki so se v pomladni odjugi usuli na predvideno traso ceste, so morali v Podlehniku z odobritvijo pristojne vladne službe nekoliko »osiromašiti« prvotni projekt ureditve, sicer s pol milijona evri sofinanciran iz razpisa t. i. Južne meje.
nekoliko zožala, prav tako pa naj bi deloma ostala še neas-faltirana. Za tovrstno odločitev pa je seveda potrebno soglasje sofinancerja,v tem primeru gre za Službo vlade za regionalni razvoj in lokalno samoupravo (SVRL). »Naša strokovna služba je tako pripravila vlogo za spremembo projekta in jo poslala na SVRL z obrazložitvijo, da zaradi novonastalih razmer že odobrenih pol milijona evrov ne pokriva več cene izvedbe celotnega planiranega projekta ureditve ceste. Tik pred prvomajskimi prazniki smo dobili pozitiven odgovor, kar pomeni, da se lahko lotimo del
www.nkbm.si
www.nkbm.si
po spremenjenem načrtu,« je še povedal Maučič in pojasnil, da omenjena sprememba projekta pomeni: »Zožanje cestne širine s prvotnih štirih metrov na tri in pol metre skupaj z bankinami, v nekaterih predelih pa bo zožanje še malenkost večje. Cesto v celotni dolžni bomo sicer utrdili in gramozi-rali, kar bo že zahtevalo precej dela, saj računamo, da bo potrebno zaradi terena odpeljati preko 20.000 kubičnih metrov zemlje. Asfaltno prevleko pa bo dobil le prvi kilometer ceste, ki je precej bolj prometno frekventen, medtem ko bo zadnji kilometer ceste, ki ga uporablja za dostop le ena kmetija, ostal gramoziran. Pred tem pa bomo seveda morali sanirat še plazove.«
Razpis za izvajalca del bo občina objavila v teh dneh, izvedba pa gotovo ne bo enostavna, saj bodo morala biti vsa dela končana do konca septembra letos, sicer bodo v Podlehni-ku ostali brez zagotovljenih 500.000 evrov iz blagajne SVRL.
SM
Vareja • V pripravah na odprtje
Majhen čudež iz razpadajoče domačije
Videmsko športno društvo AS in društvo korantov Demonov iz Vareje je pred dobrimi tremi leti od občine prejelo v upravljanje takrat hudo zapuščeno in razpadlo domačijo Poslančecevih s pripadajočim posestvom. Člani obeh omenjenih društev so z nekaj finančne pomoči občine in ogromno lastnega dela iz podrtije naredili pravcati majhen čudež.
»Občina nam je lani in letos pomagala s skupno okoli 9000 evri, vendar lahko mirno rečem, da smo člani sami naredili praktično vse od A do Ž; dogradili staro, podirajočo kmetijo, zamenjali vse instalacije in jih uredili na novo, opravili vsa potrebna notranja dela od opleskov do talne keramike, prenovili celotno instalacijo in tudi ostrešje, uredili asfaltirano igrišče z visoko žičnato ograjo in reflektorji, zdaj delamo še pokriti piknik prostor ob hiši, v načrtu pa je še ureditev večjega parkirišča in manjšega prostora za piknike v naravi nekoliko pod poslopjem, ob majhnem ribniku in gozdičku,« bistvena dela našteva predsednik društva AS (in videmski
podžupan) Bojan Mere.
Namesto podirajoče se bajte zdaj obiskovalce na grebenu haloškega griča v Vareji res pozdravlja lično urejen in precej velik objekt, v katerem so poleg že opremljene kuhinje na voljo še dve sobi za sestanke obeh društev, ki imata tukaj sedež, manjši prostor, kjer se že ureja etnografska zbirka ku-rentovih mask in velika, zastekljena dvorana, ki je prigrajena na novo: »Ta dvorana je namenjena za najrazličnejše priložnosti; od proslav, druženj, tekmovanj, sestankov itd. do možnosti najema za razne družabne dogodke, kot so rojstni dnevi ali birme in podobno,« pojasnjuje, nikakor ne brez ponosa, Mere. Sicer pa, kot re-

Predsednik društva AS Bojan Merc pravi, da ne bodo nikoli sešteli, koliko prostovoljnih ur dela so člani društev As in Demoni namenili obnovi Poslan-čeceve domačije z okolico.
čeno, Poslančeceva domačija ponuja obiskovalcem in vsem občanom tudi možnost rekrei-
ranja na ograjenem igrišču, ob lepem vremenu pa bo gotovo bolj zanimiv velik nadstrešek ob hiši, kjer bo možno tudi kaj dobrega zapeči na žaru.
»Koliko prostovoljnih ur dela je vloženega v objekt in ožjo okolico, člani nismo nikoli računali; ne znam tega povedati, vem pa, da smo tukaj velikokrat preživeli cele dneve, od jutra do večera, vse to prostovoljno. Skupaj nas je preko 100 članov obeh društev in vso smo v večji ali manjši meri sodelovali pri gradnji in obnovi. S 1500 evri iz proračuna naše krajevne skupnosti smo lani, recimo, naredili estrihe, strope, omete in fasado. Za talno keramiko, ki je zdaj že položena, se mo-
ram zahvaliti sosednjemu TD Klopotec za posojen denar, ki ga zdaj seveda vračamo. Posebej pa bi rad pohvalil našega člana Janka Bedrača, ki je tukaj res delal skoraj neprestano; mi temu pravimo, da je v tem objektu 'pustil dušo' in še vedno zaključuje z nekaj manjšimi deli v stavbi.«
Jasno je, da prave haloške hiše ne more biti brez prave haloške kleti; tudi člani Demonov in AS-ov so se po besedah Merca pošteno namučili, da so najprej dobro očistili, potem pa še uredili prvotno klet, v kateri je danes že nekaj sodov vina. Na pridne roke pa čaka še neobdelano podstrešje.
Vsa glavna dela pa so za-
enkrat končana in slovesno odprtje domačije bo v petek, 16. maja, popoldne, ko se po uradnem delu z nagovori in kulturnim programom obeta velika zabava s srečelovom, živo glasbo, pa seveda z obilico dobrot in haloške kapljice.
SM
www.nkbm.si
Nekdanja podirajoča Poslančeceva domačija je danes v celoti obnovljena in tudi precej povečana.
V objektu ob veliki dvorani, kuhinji, dveh sobah za obe društvi urejajo tudi manjši muzej etnografskih mask, kjer bodo v ospredju seveda - koranti.
Brez prave obokane kleti ne sme biti nobena hiša na haloškem hribu - tudi v Poslančecevi domačiji so jo uredili po najboljših močeh.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Ormož • Z objavo odloka zelena luč štirim gradbiščem
Obnovi pristave nič več na poti
Župan občine Ormož Alojz Sok je na nedavni tiskovni konferenci povzel dogodke okrog napovedanega referenduma o lokacijskem načrtu za mestno jedro, ki ga ne bo. 20 april je bil namreč zadnji dan zbiranja podpisov, nato so imeli zbiratelji sedem dni časa, da vložijo podpise. Ker se to ni zgodilo, je župan 29. aprila v uradnem vestniku objavili Odlok o lokacijskem načrtu, ki bo začel veljati 7. maja.
Foto: vki
Župan Alojz Sok je spregovoril o neuresničenem referendumu, vodja občinskih financ Mirko Šerod pa o bližnjem rebalansu proračuna Občine Ormož.
Zelo pomembno se županu Soku zdi, da se bodo na ta način lahko nadaljevale gradbene aktivnosti na kar treh gradbiščih v mestu Ormož. Komunalno podjetje Ormož bo lahko nadaljevalo s svojimi načrti izgradnje 22 stanovanj na področju nekdanje vrtnarije, podjetje Holermuos bo nadaljevalo z gradnjo stanovanjskih enot na Kolodvorski ulici in podjetje Granit se bo lahko resneje lotilo poslovnega objekta in stanovanj na Ptujski cesti. Tudi občina bo sedaj, ko ni več formalnih ovir, pospešila s svojimi aktivnostmi. Soglasodajalce so zaprosili za soglasje k projektu gradbenih del za grajsko pristavo. Soglasodajalci, teh je 8, morajo soglasja izdati v 30 dneh, nato pa bodo vložili predlog za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po optimističnih ocenah bi okrog 15. junija že lahko objavili razpis za izbor izvajalca, in če ne bi bilo zapletov, bi konec julija lahko uvedli izvajalca v dela. Kot je povedal Alojz Sok, bodo dela pričeli predvidoma 2 do 3 mesece kasneje, kot so načrtovali, in sicer iz
www.nkbm.si
Na njem sta strokovnjaka s področja ekologije dijakom predstavila sklop čiščenja odpadnih voda, rastlinske čistilne naprave kot alternativne rešitve dragim in kompleksnim kanalizacijskim sistemom. Svoj del so v mozaik dodali gostitelji iz ekonomske šole, ki so predstavili rezultate seminarske naloge, v kateri so proučevali kvaliteto pitne vode na Ptuju.
Na ekonomski šoli sicer
dveh razlogov. Najprej zato, ker ni bil sprejet proračun, nato pa so pridelali še mesec in pol zamude zaradi zahteve za razpis referenduma.
O vzrokih, zakaj je bila pobuda za referendum umaknjena, pa je Sok povedal: »Po naši oceni zbiranje podpisov ni šlo tako, kot je treba, saj če bi zbrali podpise, potem verjamem, da bi jih na občino prinesli, tako kot so jih za muzej, povite v trak v barvah slovenske zastave. Tako svečano so jih takrat izročili. Tokrat pa jih niso, ker jih nimajo. Priložnost pa so izrabili za napad na občinsko upravo in mene osebno. Čeprav je povsem jasno, da niti predlagatelj ne ve kdo so podpisniki, kaj šele da bi to vedeli na občini.« V prid temu pa govori menda tudi dejstvo, da je prvopodpisani Vili Trofenik pisal pisma na različne naslove in poskušal prepričati vodstva posameznih strank, da se odločijo za zbiranje podpisov.
Osnutek rebalansa povečuje proračun za 16 %
Prvi letošnji rebalans naj bi občinski svet sprejemal 25. maja. V zvezi z njim je župan povedal, da niso uspeli izpolniti obljube, da bo tri zaposlene v muzeju financiralo ministrstvo. Zato so vse tri občine (Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž) podpisale aneks k pogodbi, da dokler ministrstvo za kulturo ne
že celo leto poteka projekt o okoljskem osveščanju. Sodelovali so tudi pri snemanju filma, ki poučuje o racionalni porabi pitne vode in smotrnem ravnanju z odpadki, tokrat pa so dijaki prvega letnika ekonomske gimnazije: Eva Murko, Rok Klep in Aleksander Murko, pod mentorstvom profesorjev Nataše Kuhar in Zdenka Kodri-ča, izdelali seminarsko nalogo z naslovom Nitrati in nitriti v studencih ptujske občine. Vsebnost substanc so preverjali na petih izbranih vodnjakih. »Poskušali smo raziskati, ali je naša voda zelo prepojena z nitrati in nitriti. Po opravljenih analizah smo ugotovili, da je bila meja prestopljena le enkrat, tako da lahko rečemo, da je naša voda v redu,« je ugotovitve strnila Eva Murko.
»Rezultati so me malce pre-
bo zagotovilo denarja za tri zaposlene, to breme prevzemajo nase omenjene občine. »Ministrica obljube svojega predhodnika tolmači tako, da pravi, da so sredstva za plače zaposlenih v muzejski enoti v Ormožu že zagotovljene v masi plač za Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož in da obljube prejšnjega ministra niso bile protokolirane. In to prav ministrica Širca, ki je v preteklosti vložila interpelacijo zoper takratnega ministra dr. Simo-nitija z obrazložitvijo, da ne upošteva že dogovorjenih in podpisanih programov. Težko mi je to sprejeti in v Občini Ormož se pred tem ne bomo ustavili. V mariborski občini razmišljajo o tožbi proti državi, tudi v Občini Ormož nismo daleč od tega, ko bomo začeli razmišljati o tožbi proti ministrstvu za kulturo zaradi ignorantskega odnosa, ki ga
senetili. Nitrati in nitriti so, kot vemo, do neke mere prisotni v podtalnici Ptujskega in Dravskega polja, vrednost pa nekoliko niha, odvisno od letnega časa in padavinskih razmer. Njihovo prisotnost so merili v klasičnih vodnjakih, kjer bi se onesnaženost hitro pokazala, in vesel sem, da so ugotovili drugače,« je povedal moderator simpozija iz podjetja Altius Saša Erlih. Erlih je tudi predstavil pomen izgradnje kanalizacijskega omrežja s čistilnimi napravami ter funkcionalnega vodovodnega sistema. »Učinkovit kanalizacijski sistem ima v prvi vrsti preventivno vlogo, saj zraven zmanjšanega ploskovnega onesnaževanja s strani kmetijstva igra pomembno vlogo pri varovanju pred onesnaževanjem. Šele v naslednji fazi prihaja do čiščenja. Glavni
imajo do manj močnih političnih struktur, kot smo pač lokalne skupnosti.
Nato je besedo povzel Mirko Šerod, ki je natančno predstavil rebalans proračuna. Z rebalansom se sam proračun povečuje za okrog 16 %, s 16 na 18,5 milijona evrov. Kot je povedal Šerod, je bilo treba uskladiti prenose sredstev iz preteklih let. Namenskih in neporabljenih sredstev je bilo sprva načrtovanih 1,9 milijona, z rebalansom pa se povečujejo na 2,2 milijona evrov. K pripravi rebalansa je prispeval tudi nov izračun primerne porabe, ki so ga dobili od ministrstva za finance in po katerem občini Ormož pripada dodatnih 660.000 evrov. Pridobili so tudi sredstva za izgradnjo širokopasovne povezave v višini dobrega milijona evrov. Vse tri ormoške občine skupaj so uspele
namen gradnje sistema odvajanja ter čiščenja odpadnih voda je torej preprečevanje dodatnega onesnaževanja podtalnice.«
Na prvem simpoziju aprila lani je bila predstavljena problematika varovanja vodnih virov, tokrat pa je bil poudarek na čiščenju odpadnih voda. Uvajanje rastlinskih čistilnih naprav v Sloveniji velja za alternativno metodo, saj je zgrajenih le okrog 40 tovrstnih objektov. Najbližji so locirani v Ormožu, Veliki Nedelji in v Tomažu pri Ormožu. »Razpršena poselitev je tipična za Slovenijo. Dolgi vodi do centralnih objektov so v teh primerih zelo dragi
tudi na razpisu ministrstva za zdravje z vlogo za obnovo Zdravstvenega doma Ormož. Gre za dvoleten projekt, po katerem bodo občine dobile okrog 100.000 evrov, letos nekaj čez polovico te vsote. S sredstvi se bo uredil vhod in parkirišča, obnovila se bo fasada in preselil se bo rentgen v druge prostore.
Pri odhodkih je največja sprememba projekt širokopasovne povezave, ki je vreden 1,3 milijona evrov v letošnjem letu. Naslednji velik sklop je cestna infrastruktura, za katero se namenja novih 200.000 evrov. Okrog 61.000 evrov bodo namenili za nakupe zemljišč za urejanje razmerij. Za mestne ceste bodo namenili 50.000 evrov, toliko pa tudi za krpanje udarnih jam. Kar 48.000 evrov potrebujejo za pridobitev projektne dokumentacije za čistilno napravo v Sodincih in kanalizacijo Velika Nedelja-Sodinci. Po poročilu koncesionarja je nastala razlika na področju odvajanja odpadnih voda in za lansko leto bo potrebnih dodatnih 35.000 evrov. V rebalans je vključen projekt kanalizacije na Kogu, oprema v telovadnici na Kogu, obnovile naj bi se stopnice od stare pošte do šole pri Veliki Nedelji, nakup zemljišča za ureditev nogometnega igrišča v Ormožu. 53.000 evrov dodatnih sredstev pa naj bi namenili za zaposlene v muzeju. Rebalans vključuje še veliko manjših proračunskih postavk.
in cena čiščenja precej visoka. Gradnja rastlinskih čistilnih naprav se je izkazala kot možnost, ki ponuja ustreznejše rešitve. Sprva so se zanje navduševali zgolj tisti, ki so zelo okoljsko osveščeni, v zadnjem času pa beležimo zanimanje tudi pri ostalih. Kot njihovo prednost je namreč potrebno izpostaviti nižje investicijske stroške ter cenejše in lažje vzdrževanje, kot pomanjkljivost v primerjavi s klasičnimi sistemi pa predstavlja zgolj obseg, saj zavzamejo precej več prostora,« je dejal Iztok Ameršek iz podjetja Limnos, ki se ukvarja z idejnimi snovanjem rastlinskih čistilnih
www.nkbm.si
Pogovor z zaposlenimi in direktorico
Na vprašanje o stanju v ormoškem vrtcu pa je župan povedal, da ima dogovorjene sestanke z ravnateljico in zaposlenimi v vrtcu ter da si želi, da bi bil ravnatelj nekdo, ki bi imel podporo v kolektivu. Še enkrat je poudaril, da so bili na občini z ravnateljiči-nim dosedanjim delom zadovoljni: »Kar so svetniki govorili na seji občinskega sveta, je bilo veliko politikantstva in neracionalnega trošenja časa, ker take razprave ne prispevajo k ničemur. Dejstvo je, da se je 78 % kolektiva izreklo proti temu, da je Marjeta Me-ško še naprej ravnateljica vrtca. Naš namen ni, da bi koga prepričevali ali prisiljevali, da spremeni svoje mnenje. Za zaprtimi vrati se želimo z zaposlenimi in z ravnateljico pogovoriti o težavah. Konec koncev je vrtec največji občinski zavod, za katerega gre iz občinskega proračuna 1,7 milijona evrov letno.« Viki Klemenčič Ivanuša
naprav.
Na tak način je možno čistiti tako komunalne odpadne vode iz gospodinjstev kot industrijske, izcedne vode iz odlagališč odpadkov ter padavinske odtoke s cest. Rastlinske čistilne naprave predstavljajo prijazen sonaravni način čiščenja in obnavljanja okolja. Zaradi zgoščene poselitve takšni sistemi niso primerni za ravninsko Dravsko in Ptujsko polje, kot pa že nakazujejo nekateri primeri iz prakse, bi bilo smotrno več razmišljati o njih v gričevnati okolici, smo še slišali na simpoziju.
U. G rame
Simpozij • Varovanje podtalnice
Naša voda je v redu
V začetku aprila je v Šolskem centru na Ptuju v okviru prve faze projekta Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja v organizaciji podjetja Altius potekal simpozij.
Ptuj • Gledališki projekt slovenskih in hrvaških gimnazijcev
Ptuj • Slovenska beseda
Woyzcka zaigrali v originalu Literarni klub vabi
V četrtek, 26. 3. 2009, so v amfiteatru Gimnazije Ptuj premierno uprizorili dramo enega najbolj upri-zarjanih nemških dramatikov iz prve polovice 19. stoletja, Georga Buchnerja, Woyzeck.
Gledališka predstava v nemškem jeziku je rezultat aktivnega tritedenskega dela v okviru gledališkega projekta, v katerem so pod okriljem Nemške jezikovne diplome (Deutsches Sprachdiplom - DSD) svoje moči združili slovenski in hrvaški dijaki iz štirih izbranih šol. Poleg Gimnazije Ptuj ter Splošne in strokovne gimnazije Velenje sta sodelovali še Srednja ško-la Krapina in IV. gimnazija Zagreb.
Na ptujski gimnaziji pouk in izpit DSD, s katerim si dijaki pridobijo certifikat o aktivnem znanju nemščine na stopnji C1 (po evropskem referenčnem okviru), opravljajo že 12 let, potekajo pa tudi različni projekti in izobraževanja za učitelje. Projekt, v katerega so bili v preteklem šolskem letu sprva vključeni učitelji, ki so svoje vsakdanje delo želeli popestriti s prijemi gledališke pedagogike, se je tokrat razširil tudi na dijake in povezal učitelje in dijake dveh sosednjih držav. Na prvi gledališki delavnici so se dijaki srečali septembra 2008 v Zadru na Hrvaškem. S svojo odprtostjo, predanostjo in talentom so vse, predvsem pa oba gledališka pedagoga in režiserja, Wernerja Jaucha in
S #
V prostorih Narodnega doma Ptuj se že peto leto srečujejo ljubitelji slovenske besede in ustvarjalci. Sodelujejo pa tudi taki, ki so svoja dela že objavili v resnejših literarnih revijah.
lik.
t %
* t
t ?/ i
A. k-
Foto: Gerald Hühner
Slovenski in hrvaški dijaki po premieri
Joachima Prasserja, tako navdušili, da je sprva predvideno enotedensko spoznavanje osnov gledaliških zakonitosti preraslo v pravo gledališko predstavo, ki smo si jo že lahko ogledali na ptujski gimnaziji. Z delom so nadaljevali novembra v Fiesi v Sloveniji, dokončno uprizoritev pa so postavili konec marca 2009 v Nemčiji, na Akademiji Sc-hloss Rotenfels v Gaggenau, v zvezni deželi Baden-Wur-temberg. Domači publiki so se mladi igralci predstavili
takoj po vrnitvi iz Nemčije, sledili pa sta še dve ponovitvi, prva v Krapini in druga v Zagrebu.
Z zelo dobrim znanjem nemščine in igralskim talentom so se tokrat izkazali naši dijaki 2. evropskega oddelka: Iris Kališnik, Emil Korpar, Neva Poherc, Sanja Prejac in Miha Rajh. Kot pravijo tudi dijaki sami, tovrstni projekti niso le zanimiva popestritev rednega šolskega dela, ne pomenijo le pridobivanje jezikovnega znanja, pač
pa pomembno prispevajo k oblikovanju in razvoju njihovih osebnosti, spopadanju s predsodki, sklepanju novih prijateljstev, nabiranju pomembnih življenjskih izkušenj in morda tudi iskanju novih, prej neznanih možnosti na njihovi življenjski poti.
Koordinatorja in vodja ptujske skupine sta bila dr. Gerald Hühner (programski učitelj DSD) in Renata Merc Furman (profesorica nemščine).
Ur
Srečanja potekajo tako, da avtorji predstavijo svoje delo - seveda če ga želijo - hkrati pa se seznanjajo z nekaterimi literarnimi problemi.
V	letošnjem letu so se tako seznanjali z razmerjem med ločili in zunanjo podobo literarnega dela, seznanili so se s krajšimi proznimi literarnimi vrstami, se poglabljali v ritmično podobo besedila in se seznanjali z zgodovino motiva matere pri slovenskih in nekaterih tujih avtorjih.
Posamezne delavnice so zastavljene tako, da pišoči predstavijo, kar so v obdobju od zadnjega srečanja ustvarili. Skupaj nato vzpostavijo odnos do napisanega, iščejo morebitne izboljšave, se pa tudi spodbujajo, kar je zlasti pri začetnikih in ljubiteljskih piscih še kako pomembno.
V	drugem delu delavnic predstavimo kakšno literarno temo, ki se jih je v petih letih, odkar klub deluje, nabralo že zelo veliko, nato pa eksperimentiramo z besedo. Nekateri se sicer branijo takšnega pisanja »na silo«, a prav ti po navadi na koncu zapišejo najbolj zanimive in iskrive vrstice.
Ptujski literarni klub je zanimiv tudi zato, ker ne pozna let. Uspelo nam je združiti
mlade in nekoliko starejše pisce, ki se brez težav družijo in razumejo med seboj. Tudi ni zaznati kakšnih medgenera-cijskih prepadov in neskladij. Nasprotno: drug od drugega se učimo in spoznavamo, da ustvarjalnost nima let.
Veliko naših članov je bilo doslej uspešnih na mnogih literarnih natečajih, prejeli so več priznanj in nagrad, objavljali v slovenskih literarnih revijah, nastopali na ljubiteljskih odrih, nekateri pa so objavili tudi samostojne knjižne publikacije.
Če ste se torej v zgornjih vrsticah prepoznali, vas vabimo, da se nam pridružite. Leta niso pomembna, čeprav je v zadnjem času nekoliko manj mladih piscev (dijakov, študentov) in si njihovega sodelovanja še posebej želimo. Tudi literarna zvrst, s katero se ukvarjate, ni pomembna. Lahko ustvarjate poezijo, prozo ali dramatiko, lahko tudi mešanico vsega. Ni pa nujno, da sploh pišete - morda ste le bralec leposlovja in pogrešate kramljanje o dobrih knjigah. Pričakujemo vas v prostorih Narodnega doma na Ptuju, kjer se bomo naslednjič srečali 14. maja 2009 ob 19. uri. David Bedrač, vodja kluba
Ptuj • Sopranistka Milena Morača
Bila je poklicana, da poje
Čeprav sopranistka Milena Morača, primadona Ljubljanske opere in baleta, pred nastopom nerada govori, je privolila v kratek intervju za Štajerski tednik, ko je 16. aprila skupaj z možem Jurijem Součkom s svojim petjem navdušila udeležence upokojenskega četrtka v klubu Gemina XIII. Njun obisk in nastop na Ptuju sta zakrivila prva njuna soseda v Ljubljani, kjer je njihov dom in ki imata tudi počitniško hišico v Mali Nedelji, kjer sta občasno tudi gosta.
Foto: Črtomir Goznik
Milena Morača se je v kratkem nastopu predstavila z odlomki iz Puccinijevih oper, ki je njen priljubljen avtor.
Za svoje petje pravi, da je klic, bila je na nek način poklicana, da poje. Bojda je že pri treh letih izjavila, da bo operna pevka, čeprav takrat še ni mogla vedeti, kaj je to opera, kaj je operni pevec. Spominja pa se, da je že takrat po radiu in po ploščah lovila operne melodije, si jih zapomnila in jih pela. Bogu dane višine je imela in je lahko žvrgolela, pravi. Vodil jo je notranji imperativ v to, kar je danes, v šolanje, v ta način življenja. Biti operni pevec je način življenja, to ni samo poklic, to živiš. Tudi ko ne poješ, moraš živeti specifično življe-
nje. To so posebni obredi, na posebne stvari je potrebno paziti, če imaš svoje delo rad se navadiš živeti disciplinirano.
Ko je šla na Akademijo za glasbo, še vedno ni bila prepričana, da bo kdaj stopila na odru. Pa se je vse skupaj zgodilo zelo hitro. Že po drugem letniku je bila angažirana v Mariborski operi. Če bi ji kdo ob vpisu na Akademijo za glasbo rekel, da bo imela že čez dve leti štiri premiere na opernem odru, ne bi mogla verjeti. Tudi sicer se je v njenem življenju odvijalo vse zelo hitro.
Življenje z legendarnim dramskim umetnikom, ki je v letu, ko sama praznuje 30-le-tnico nastopanja na opernem odru, praznoval 80. rojstni dan, teče zelo lepo. Oba imata dom, kakršnega sta si vedno želela. Eno je dopolnjevanje, drugo je razumevanje, živiš z istimi stvarmi, težko si predstavlja življenje z matematikom, matematika ji je bila vedno tuja, je povedala. To so skupni interesi med ljudmi, ki imajo radi podobne hobije. »To je pač način življenja, moram reči, da Jurij kot veliki umetnik zna spoštovati moje zahteve, potrebe pred
nastopom, po nastopu, ker takrat ni enostavno, verjemite,« poudarja. To ni enostavno prenašati, cela družina živi njen nastop. Jurij in Milena sta zelo ponosna na svojo hči Hano, ki je se je že od mladih nog gibala v umetniških vodah, v sferi petja, igre, slikarstva, oblikovanja. Navajena je umetniškega življenja. Tudi hčerka je veliko pela, Milena pravi, da se ji je po vsem tem verjetno uprlo. Ima lep material, zelo lep glas. Pela je v opernem otroškem zboru, v otroškem radijskem zboru, v mladinskem radijskem zboru in tudi nekaterih drugih zbo-
rih. Ukvarjala se je tudi z igro, uspešno je nastopala v Šentjakobskem gledališču. »Zelo rada sem jo gledala, mislim, da je tip igralke, ki je danes Slovenija nima,« je povedala. »To je naša družina, umetnost, narava, živali, morje,
veliko dela je in odrekanja,« je sklenila pogovor Milena Morača, ki jo je že kmalu po Ptuju čakal nastop s Puccini-jevo Tosco na Češkem, ki jo je na oder postavil njen Jurij v produkciji Teatra Mobile.
MG
Pekre • Peti festival komedije
Amaterski komedijanti s Ptujskega
med najboljšimi v državi
Letošnji peti festival komedije v Pekrah je amaterske igralce in gledališke skupine našega območja dobesedno izstrelil med najboljše v Sloveniji. Med 24 prijavljenimi predstavami je bilo v ožji izbor izbranih osem komedij, obe najpomembnejši priznanji festivala pa sta romali na Ptujsko. Katja Markež je bila za vlogo Čistilke Marije izbrana za komedijantko festivala, za komedijanta pa Damijan Zagoršek v vlogi Štange v komediji Afera poln kufer.
Damijan Zagoršek je zablestel v vlogi Stange.
Med 24 prijavljenimi komedijami je strokovna žirija izbrala osem najboljših, ki so dobili priložnost predstavitve na letošnjem petem festivalu komedije v Pekrah. Osmeri-ca je bila izbrana na podlagi videoposnetkov uprizoritev, med njimi pa so bile kar tri gledališke skupine s Ptujskega. V komediji Čistilka Marija, ki jo je režirala Ida Markež, v produkciji Kulturno prosvetnega društva Staneta Petroviča Hajdina, je blestela Katja Markež. Ne le, da je mlada igralka požela veliko navdušenje občinstva, ampak ji je uspel tudi preboj v sam vrh najboljših amaterskih igral-
Foto: arhiv
Zasedba, ki je uprizorila komedijo Moža je zatajila. Damir Toš (stoji, tretji z leve) je prejel priznanje za izstopajočo stransko vlogo.
cev v državi, saj je bila izbrana za komedijantko festivala. Markeževa je uprizorila lik Marije, gospodinje, ki je ostala brez službe, zapustil pa jo je tudi mož. Za dva otroka skrbi sama, tako da pospravlja in čisti pri premožnih družinah, kjer opazuje njihovo življenje. Marija ob čiščenju na svojstven način modruje o svojih otrocih, o možu, o družinah, pri katerih čisti, o svojem revnem otroštvu v Halozah, o prvi ljubezni in krivicah, ki jih je doživela. Ob modrovanju pa pokaže tudi na družbene razmere, na socialne razlike in na stiske, ki jih doživlja mali človek.
Odlična uvrstitev tudi za moško in stransko vlogo
Z močno moško konkurenco pa je brez težav pometel Damijan Zagoršek, ki je bil izbran za komedijanta festivala. Zagoršek se je v Pekrah predstavil v vlogi Štange v komediji Afera poln kufer, v režiji Aljaža Godca, v produkciji Šus Teatra KD Draženci.
Štanga je klošar, ki se je zataknil v čakalnici življenja. Odličen je v pripovedovanju laži o svoji preteklosti in kovanju načrtov za prihodnost. S tem se izmika sedanjosti in ves čas lebdi v svetu utvar, kamor s svojim prepričljivim nakladanjem vleče tudi svoje znance. Zagoršek, ki se je v začetku letošnjega leta predstavil v še eni komediji Šus
teatra, Klinika Kozarcky, je za vlogo Štange prejel tudi regijsko Linhartovo priznanje 2008 za najboljšo stransko moško vlogo. Na omenjenem srečanju pa je izstopala tudi Markeževa, saj je prejela posebno priznanje za vlogo Či-stilke Marije.
Zelo uspešno pa se je v Pe-krah predstavila tudi tretja
gledališka skupina našega območja, in sicer KUD Vi-tomarci s predstavo Moža je zatajila. Za vlogo kmečkega fanta Zajškovega Zvonimirja je Damir Toš prejel nagrado za izstopajočo stransko vlogo. Igro je režiral Milan Čer-nel, uprizorili pa so jo člani Odrasle gledališke skupine KUD Vitomarci.
Dženana Becirovic
Katja Markež je bila izbrana za komedijantko festivala komedije Pekre.
Foto: DB
Foto: DB
Ptuj • Uradno odprtje otroškega igrišča v Mestnem parku
Bilo je potrebno in splačalo se je
Od oktobra lani ima Mestni park na Ptuju novo otroško igrišče, takšno, kot si ga zaslužijo naši najmlajši, njihovi starši in naposled tudi mesto. Če ne bi bilo Stanke Vauda Benčevič, bi staro neurejeno in za igro nevarno igrišče, v katerega nihče ni vlagal 40 let, še naprej moralo životariti, ker nihče ni zaznal potrebe, da najstarejše mesto potrebuje kvalitetno poživitev, novo vsebino, ki bo vdahnilo tudi Mestnemu parku in obrežju Drave novo pretočnost in vzpodbudilo tudi nova razmišljanja, kako ta prostor še osmisliti, da bo polno živel.
Po letu mučnih takšnih in drugačnih naporov si Stanka s somišljeniki, ki so prepoznali prednosti projekta Sonce na krilih metulja, lahko oddahne. Pomagali so vložiti v prihodnost in ustvariti prijaznejše okolje, prispevali delež k revitalizaciji tako Mestnega parka kot starega mestnega jedra, enega najlepših mest v Sloveniji. Kljub toči in recesiji so uspeli izpeljati projekt do konca, zbrati 85 tisoč evrov za nakup 26 igral, ki so postavljena na igrišču Mestnega parka, eno pa bodo namestili na otroško igrišče v Ljudski vrt.
»Uspeli smo zaradi skrite želje po oblikovanju igral in izpeljavi forme vive ter hkrati jeze, da otroka v mestu ne moreš peljati nikamor, kjer bi lahko razživel svojo moto-riko in domišljijo,« poudarja Stanislava Vauda Benčevič in se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri realizaciji projekta, za katerega je idejni osnutek izdelal krajinski arhitekt Boštjan Vauda.
Denar za nakup igral, ki imajo vsa potrebne dokumente, certifikate, kupili so jih pri treh različnih slovenskih zastopnikih za igrala s certifikati iz Finske, Italije in Danske, se je zbiral na računu Društva prijateljev mladine Ptuj, sponzorji in donatorji pa so igrala lahko kupili tudi direktno pri zastopnikih. Kot je povedala Benčevičeva,
Foto: Črtomir Goznik
Stanislava Vauda Benčevič, soavtorica, pobudnica in koordinatorica projekta Sonce na krilih metulja: »V enem letu nam je uspelo zbrati 85 tisoč evrov ob sodelovanju MO Ptuj, kvalitetne peščice ptujskega gospodarstva in nekaterih posameznikov.«
bodo na nedeljskem svečanem odprtju, ki se bo pričelo ob 10. uri, polovico otroških igral, ki so jih sponzorji in donatorji plačali Društvu prijateljev mladine Ptuj, predali v last in oskrbo MO Ptuj, ki je lastnica Mestnega parka. Ponovno pa je poudarila, da je projekt potekal volontersko in je popolnoma pregleden oziroma transparenten, kar naj bo odgovor tistim, ki so se trudili pri postavljanju polen pod noge organizatorjem projekta.
»Veselje je opazovati živ Mestni park, poln otrok in
njihovih staršev, ki je še pred kratkim sameval. Otroško igrišče Sonce na krilih metulja je uporabna forma viva, ki se na širokem prostoru v Mestnem parku prepleta v kolaž raznolikosti 26 igral. Zadovoljni obrazi otrok in staršev potrjujejo dejstvo, da se je bilo vredno potruditi in da se je splačalo. Žalostno pa je, da naše največje podjetje s 3000 zaposlenimi, za katerimi stoji množica otrok, ni bilo pripravljeno sodelovati v projektu,« je ob njegovem zaključku povedala Stanislava Vauda Benčevič.
Na nedeljski svečani otvoritvi bodo ob izbranem kulturnem programu predstavili vse sponzorje in donatorje. Kmalu pa bodo postavili tudi tablo z imeni vseh večjih sponzorjev, ki so pomagali pri realizaciji projekta, za katerega so nekateri držali fige v žepu tudi zaradi ptujskih vandalov, ki so se ga v tem času, odkar je igrišče odprto, že poskušali lotiti z noži in žagicami. Stanka in njeni podporniki so že vedeli, kakšna morajo biti igrala, da jim tudi objestnost ne pride do živega.
MG
Slovenija • Pričetek splošne mature
Maturanti se že potijo
Dijaki zaključnih letnikov, ki bodo splošno maturo opravljali v spomladanskem roku, so v skladu z maturitetnim koledarjem v torek pisali prvo izpitno polo - esej iz materinščine. K prvemu delu izpita se je prijavilo 10.069 kandidatov, tema letošnjega eseja pa je Posameznik, družina in družba.
Tematski sklop za maturite-tni esej pri slovenščini letos obsega besedili Prevzetnost
in pristranost Jane Austen in Čudežni Feliks Andreja Hien-ga. Opravljanje mature bodo
Foto: DB
S pisanjem eseja iz materinščine se je pričel spomladanski rok splošne mature.
kandidati nadaljevali že 25. maja, ko jih naprej čakajo pisni izpiti iz tujih jezikov, 28. maja pa bodo pisali drugo polo izpita iz materinščine. 6. junij je na koledarju spomladanskega roka splošne mature rezerviran za pisanje izpita iz matematike, med 27. majem in 10. junijem pa bodo pisali izpite iz izbirnih predmetov. Ustni del maturi-tetnih preverjanj bo na šolah potekal med 30. majem in 6. junijem ter med 13. in 23. junijem.
Splošna matura letos poteka na 90 šolah, prvič pa jo bo opravljalo 9.495 kandidatov. Z uspehom na letošnjem spomladanskem roku mature bodo kandidati seznanjeni
13. julija, istega dne bodo rezultati dostopni tudi na spletnih straneh Državnega izpitnega centra.
Dan kasneje, torej 14. julij, je zadnji rok za prijavo kandidatov k splošni maturi v jesenskem izpitnem roku, opravljanje izpitov pa bodo kandidati začeli 24. avgusta.
Poklicna matura konec maja
25. maja se bo začel tudi spomladanski rok poklicne mature. Pisne izpite bodo kandidati opravljali do 10. junija, do 24. junija pa bodo zaključili tudi ustne izpite in opravljanje 4. predmeta.
Teden dni prej kot za kandidate, ki opravljajo splošno maturo, torej 6. julija, bodo znani rezultati in uspeh kandidatov na poklicni maturi. Tisti, ki v spomladanskem roku ne bodo uspešni, se morajo najkasneje do 7. julija prijaviti na jesenski izpitni rok, ki se začne 24. avgusta, sočasno z jesenskim rokom splošne mature.
Dženana Bečirovič
Tednikova knjigarnica
B0Z0 KOS
(1931 v Mariboru-2009 v Ljubljani)
Le redki so se lahko kosali s Kosom.
Božo Kos je konec aprila sklenil tuzemsko pot, ki je bila pravzaprav široka ustvarjalna likovna aleja s čez 700 ilustriranimi knjigami, revijami in članki.
»Karikaturist Božo Kos je sijajen ilustrator za otroke različnih starosti zaradi tiste posebne nadarjenosti karikaturistov, da znajo na najkrajši način največ povedati. Smisel za moderni svet strojev, stalno prisotno veselo razpoloženje in lapidarni slog risanja so mu omogočili, da je lahko ilustriral za otroke vseh starosti, od stripa do povesti,« stoji zapisano v monografiji Slovenska slikanica in knjižna ilustracija za mladino 1945-1975 (Uredila Kristina Brenkova in Niko Grafenauer. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978).
V izvrstnem zgodovinskem pregledu slovenskega stripa (Iztok Sitar: Zgodovina slovenskega stripa: 1927-2007. Ljubljana: UMco, 2007. Zbirka Dos Pesos. 159 str.) je avtor zapisal, da Božo Kos ni bil stripar, čeprav je njegov strip Kavboj Pipec in Rdeča pesa obče znano delo tega žanra v slovenskem prostoru. Popularni strip za mladino Kavboj Pipec in Rdeča pesa je izhajal v tedanjem Pionirskem listu polnih 32 let, kar je najdaljša slovenska stripovska serija. Znameniti Mustrov strip Zvitorepec je izhajal 21 let. Sitar je v navedeni knjigi izpostavil Kosov značaj karikaturista pri portretiranju, ilustriranju in upodabljanju nasploh. Ivan Sedej (v reviji Otrok in knjiga, 1983, št. 17) je poudarjal Kosovo izjemno natančnost in neposrednost pri mladinskih ilustracijah, npr.: Čudežni pisalni strojček (Smiljan Rozman, 1966), Veliki in mali kapitan (Leopold Suhodol-čan,1968), Barabakos in kosi (Jože Snoj, 1969), Rodiš se samo enkrat (Branka Jurca,1972), Bratovščina Sinjega galeba (Tone Seliškar, 1974), Živalska olimpiada (Sve-tlana Makarovič,1976). Za Seliškarjeve Mule in Liščke (1966) je Kos natančno preštudiral okupacijske uniforme, orožje, poglobil se je v podrobnosti, seznanil se je z italijanskim načinom otovarjanja mul, najpogostejšimi oblačili partizanov, natančno je preveril čine in orožje ter podobne zgodovinske značilnosti. Med številnimi knjigami za otroke (več v Album slovenskih ilustratorjev. Mladinska knjiga, 2005), ki jim je svoj pečat vtisnil Božo Kos, izpostavljam izdajo Pike Nogavičke v treh knjigah (Maribor: Rotis, 1991), ki pa so bile na veliko žalost mladih bralcev izredno slabo vezane.
Božo Kos je zraven poučnih in leposlovnih del za otroke in mladino ilustriral tudi šolske učbenike, priročnike za odrasle, informativne zloženke, ustvarjal avtorske slikanice in izdajal časopis Petka, ilustriral je TV-oddaje, ukvarjal se je z oblikovanjem napisov, knjig ter pomembno prispeval k znameniti Hiši eksperimentov v Ljubljani.
Božo Kos je bil tehnični fizik, z risanjem se je začel ukvarjati v dijaških in študentskih letih, ko je pisal prispevke za časopis Večer. Nekoč ni bilo pri roki fotografa, da bi Kosov novinarski prispevek opremil s sliko, pa je pisec besedil ustvaril še pripadajočo sliko. Tako se je Kos vedno bolj posvečal risalu kot pisalu. V letih 1961 do 1976 je bil glavni urednik znamenitega humoristič-nega časopisa Pavliha, od leta 1976 do 1992 pa revije za otroke Ciciban. V letih 1969 do 1975 je bil organizator mednarodnega bienala karikatur Brez besed v Ljubljani. Božo Kos je prejel Tomšičevo nagrado (1956, 1957, 1958), leta 1966 nagrado Prešernovega sklada, Levstikovi nagradi (1968, 1972), Žagarjevo nagrado leta 1981 ...
Priljubljenemu slovenskemu avtorju v spomin je posvečena majska razstava v mladinskem oddelku ptujske knjižnice. Vabljeni!
Liljana Klemenčič
Ptuj • Pred izrednim kongresom ZKDS
Položaj društvene kulture vse slabši
Potem ko je pred nekaj tedni ministrica za kulturo in šport Majda Širca na pogovor sprejela predstavnike Zveze kulturnih društev Slovenije (ZKDS), so ti krenili v aktivno kampanjo. Pripravljati so začeli predloge za spremembo zakonodaje, saj naj bi se položaj društev v zadnjih letih močno poslabšal. Eno izmed srečanj ZKDS s kulturniki in župani je ta teden potekalo na Ptuju, konec maja pa bodo vtise s terena strnili in predstavili na izredni konferenci ZKDS.
Srečanje, ki ga je organizirala Branka Bezeljak, predstavnica društev z območja Ptuja, Lenarta, Ormoža in Slovenske Bistrice v ZKDS, je odprlo marsikatero nerešeno vprašanje. »Položaj društvene kulture je vse slabši, zato smo s svojimi akcijami že dve leti opozarjali javnost, Državni zbor in Ministrstvo za kulturo, da bo treba nekaj ukreniti. Novoizvoljeni politiki so nas sprejeli na pogovor,« je uvodoma povedala Bezeljakova.
Zveza kulturnih društev je nevladna organizacija, ki združuje 72 lokalnih zvez in posredno več kot 3000 društev. Po mnenju Bezeljakove je vloga kulturnih društev v mnogih okoljih, kjer ni nobene poklicne kulturne dejavnosti, nepogrešljiva. »So pa kulturna društva tudi pomembni nosilci kulturnih programov na državni in mednarodni ravni. Z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ki kot vladna organizacija skrbi za društveno kulturo, sodelujemo zelo dobro in skupno rešujemo številna vprašanja,« je še pojasnila Bezeljakova.
Kljub temu pa je odprtih vprašanj zelo veliko. O njih sta spregovorila tudi gosta srečanja, Član odbora za kulturo v Državnem zboru Dejan Levanič in podpredsednik ZKDS Franci Pivec. Beseda je tekla o neenakih možnostih delovanja društev, povezovanju društev na lokalni ravni, financiranju društev, problematiki najemanja kulturnih domov, zaposlovanju v društveni kulturi, davčni politiki, priznavanju statusa delovanja društev v javnem interesu ter financiranju zveze kot krovne organizacije.
Izpostavljeno je bilo dejstvo, da se ljubiteljska kultura v Sloveniji, srečuje z neži-vljenjskimi predpisi, ki zavirajo njeno delovanje. »Zato ljudje velikokrat dvignejo roke od športnih in kulturniških zgodb,« je prepričan župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. Tudi sam je izrazil strinjanje, da obstaja veriga nerešenih zakonskih vprašanj, ki zahtevajo čim prejšnje rešitve. Čelan se je dotaknil tudi zakonskih anomalij in
pojasnil, kakšni so predpisi pri pobiranju najemnin za objekte, ki so v lasti občine. »Ne samo, da moraš pobirati najemnino, ampak moraš zaračunavati ekonomsko ceno, sicer imaš težave z davkarijo,« je pri debati o pobiranju najemnin za kulturne domove pojasnil ptujski župan.
Društev vedno več - je to dobro ali slabo?
Čeprav je kulturna dejavnost društev prepletena skozi celotno družbo, je neživljenj-skih zakonov na tem področju zelo veliko. »Po statistiki
bi sicer morali biti optimistični, ker se število društev iz dneva v dan povečuje, ampak tisti, ki stvari opazujemo od blizu, vemo, da je to posledica drobljenja. Nekoč ugledna, močna kulturna društva so se enostavno razdrobila in zato statistika lahko vara. Materialna podlaga za vso to dejavnost ni zadostna, zato je sama dejavnost ogrožena. To je sedaj tisto, kar moramo imeti v mislih, ko se ukvarjamo s tem, kaj v zakonodaji in kaj v kulturni politiki spremeniti, da bi se vzpostavila trdna in dolgoročna podlaga za delovanje ustvarjalnih skupin,« je pojasnil podpredse-
dnik ZKDS Franci Pivec. Prepričan je, da so spremembe Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi nujno potrebne. Po njegovem mnenju naj bi vsa pozornost veljala le poklicnim inštitucijam, mreža kulturnih društev pa je zapostavljena. »Ni problem konkurenčnost, ali profesionalne inštitucije ali kulturna društva, saj potrebujemo oboje. Vprašanje je, kako sredstva razdeliti, da lahko oboji shajajo. Brez tega si ne moremo obetati ustrezne dostopnosti do kulturnih vsebin,« je pojasnil Pivec, ki je prepričan, da je temeljno vprašanje, s katerim je treba začeti iskanje rešitev, kaj sploh kulturno društvo je. »Ne more se kar nekdo razglasiti za kulturno društvo, če nič konkretnega na področju kulture ne ustvarja,« je še pojasnil Pivec, ki je prepričan, da bi morala biti registracija društev nekoliko strožja.
Ob koncu debate je poslanec Dejan Levanič kulturnike v večini njihovih razmišljanj podprl in obljubil pomoč pri iskanju zakonskih rešitev. »Potrebni so konkretni predlogi. Veliko stvari se da spremeniti samo z nekaj dobre volje in truda. Kolikor sem se seznanil s to problematiko, za ureditev marsikaterega vprašanja sploh niso potrebna velika sredstva, ampak vztrajnost in volja,« je zaključil Le-vanič.
Dženana Becirovic
Samo M. Strelec • Dvomim...
Blazna prihodnost in praznik dela
Čez praznike smo skočili v sosednji Gradec. Sina je najbolj navdušil tramvaj. Najbolj pa se je čudil beračem, ki so klečali na ulici in prosili za denar. Vprašal me je, kaj počnejo. In tu seje začelo. Moje premišljevanje o delu.
Poskusil sem ga odpraviti s tehničnim dejstvom: Prosijo za denar. Zakaj pa prosijo? - Ker ga nimajo. Zakaj ga pa rabijo? - Za kruh, mleko, bonbone, odgovorim. Trenutek tišine, ki je že kazala, da bo veriga večnih zakajev uspešno prekinjena, nato pa: Zakaj pa nimajo za bonbone? -Ker nimajo službe. Zakaj si pa ne kupijo službe?
Učili smo se, da je delo ustvarilo človeka. Včasih sem slišal koga reči, da je uničen od dela. V službah preživimo osem in več ur na dan. Torej se osem ur na dan ustvarjamo in uničujemo, nato osem ur spimo, počivamo in osem ur preživimo kako drugače. Ko sem bil še šolar, sem slišal starejše govoriti: uči se, da ti ne bo nekoč treba delati, tako kot moramo mi. Grožnja z delom je imela neko nevidno in magično moč. Notranjo motivacijo, bi rekel. Kako bi to ustrezno prenesel na svojega potomca: Uči se sine, da boš nekoč lahko delal?!
Resnično: zakaj vsi ljudje nimajo službe? Ker ni dovolj dela za vse ljudi, je logičen odgovor. Okrog leta 1900 je ladjo lesa raztovarjalo 8 ljudi vsak dan osem ur, ves teden. Danes takšno količino lesa raztovorita dva človeka s pomočjo strojev v še ne enem delovnem dnevu. Dela za ljudi kot kaže bo torej vse manj. Avtomatizacija tu, racionalizacija tam, informatizacija, zdaj še recesija. Nekoč so delavci razbijali stroje, ker so menili, da so krivi za njihovo bedo. Koga bodo razbili bodoči brezposelni? V Španiji jih je blizu 15 odstotkov. V oglasih so se pojavili ljudje, ki prodajo svojo ledvico, da bi preživeli...
Potem je bilo treba iti v srednjo šolo. Kam se vpisati? Govorilo se je, da je v računalništvu blazna prihodnost. Računalnik, ZX spectrum in comodore sta bili zame napravi za igranje igric na televiziji. Miran in Slavko sta imela to čudo. K njima sem hodil igrat TV-tenis. Bela pika je bila vse hitrejša in kmalu ti je pobegnila. Računalništvo me ni pritegnilo (in tenis tudi ne). In bil sem v težavi. V čem je torej moja prihodnost? Bili smo v sistemu srednjega usmerjenega izobraževanja, pojavili so se informativni dnevi in dnevi odprtih vrat na šolah. Kulturološka smer v Mariboru mi je zvenela fino. Če bi jo končal, bi bil v kakšnem podjetju zadolžen za delavski časopis, tovarniško glasilo. Bil bi lahko organizator kulturnega življenja v krajevni skupnosti, denimo. Vsaj tako je pisalo v razpisu za vpis. Slišalo seje lepo, le Maribor mi nekako ni dišal. Pa sem šel v srednjo družboslovno-jezikovno šolo. Predvsem zato, ker je bila na Ptuju, in zato, ker je sestra že hodila v staro gimnazijo in že vedela veliko zanimivega povedati o strogem profesorju Zorcu, pa malo smešnem Sorcu... in zato, ker je tovarišica ravnateljica Puklavčeva - in hvala ji - na prijazen način svetovala, da je to dovolj »široka osnova za naprej«. Nisem si predstavljal, kaj bi pomenilo to »naprej«, ampak delovala je verodostojno in tako sem pristal med družboslovkami in jezikoslovkami skupaj s še sedmimi fanti. No, še vedno sem nekako mislil, da bom po srednji šoli šel nekaj delat. Pa je postalo kmalu jasno, da je imela ravnateljica zelo prav. Kaj pa naj dela druž-boslovno-jezikovni manipulant? Prav je imela: po srednji šoli smo bili znova pri osnovnem vprašanju: kam naprej, kaj bom nekoč zares delal? Zanimalo me je gledališče, pa malo novinarstvo, pa malo slovenščina in književnost. Govorilo se je, da je treba iti na VEKŠ. Da je v ekonomiji blazna prihodnost. Ampak nekako nisem slišal na to uho. Bilo je prepozno. Vse več časa sem preživel s svojim ho-bijem, kjer je bilo delo užitek, »mučenje« ustvarjalno in garanje zabavno. Ko sem po vojski vpisal režijo, je bila ena prvih lekcij pri legendarnem profesorju Marinu jasna: Tovariš, recimo Miha Marinko, je prišel nekega večera slavnostno odpret nov kulturni dom v Velenju. Zbor je zapel, govori so se zvrstili, gledališki umetniki so odigrali neko partizansko igro, tovariš Marinko pa je po predstavi počastil tovariše in tovarišice igralce za odrom. »Odlično ste odigrala, tovarišica,« je rekel igralki. »Kaj pa delateza-res, dopoldne, ko ste v službi?«
Potem smo doštudirali. Prišla je nova Slovenija, razcvet svobode, medijev, pojavile so se produkcijske hiše, privatni projekti, filmi, risanke, sinhronizacije, predvsem pa vodenje predstavitev, moderiranje, povezovanje, napovedovanje in igralci so kar hitro poskrbeli zase. Bili smo ena zadnjih generacij, ko so igralci še dobili službo za t. i. nedoločen čas. Za nami se je začelo: projektno delo, letne pogodbe in s tem povezano prekletstvo: kako naj dobim kredit, če nimam službe za nedoločen čas?!
S sinom sva potem nekako prišla do tega, da je služba to, da ti dajo denar za nekaj, kar nekomu narediš. In da je najboljše znati narediti nekaj takega, kar nekdo rabi. Pa je mala glavica vse to premislila in vprašala: Ati, bom jaz tudi prosil za denar? - Ne, Matija, ne boš. - Ker že znam voziti kolo, posekati drevo na Pohorju, pokositi travo in se potapljati z masko, ko se kopam, a ne ati?
14 Štajerski
Od tod in tam
petek • 8. maja 2009
Markovci • Ob dnevu šole
»
Nova« učilna zidana praznuje 30 let
Devetošolka Katja Bezjak je iz rok ravnatelja Ivana Štrafela prejela markca - kipec za izjemne učne uspehe.
Na Osnovni šoli Markovci so v prazničnem aprilskem tednu - ko tamkajšnja občina slavi občinski praznik - pripravili vrsto prireditev, posvečenih dnevu šole.
V torek, 21. aprila, je bilo v novi večnamenski dvorani tekmovanje v odbojki. Dan kasneje so šolski novinarji predstavili letošnjo izdajo šolskega glasila Markec, sledil je ogled videospota, ki je nastal ob svetovnem dnevu varne rabe interneta, odprli pa so tudi razstavo izdelkov učencev z naslovom Moja šola, moj ponos. Razstava je tematsko vezana na 30-letni-co novega šolskega poslopja v Markovcih. Temu jubileju so markovski šolniki in učenci posvetili osrednji dogodek
-	dan šole, ki so ga proslavili v četrtek, 23. aprila. Slavnostni govornik je bil nekdanji ravnatelj OŠ Markovci Karl Krivec. Ravnateljeval je ravno v času, ko so se v Markov-cih odprla vrata nove šole. »Radi smo imeli staro šolo
-	učilno zidano, kot je šolo pred mnogimi leti poimenoval Fran Levstik. Bila je topla, domača, otrokom resnično drugi dom in radi smo se stiskali v njenih pretesnih učilnicah in na ozkih hodnikih. Toda od množice živahnih otrok in dokajšnje starosti je bila že močno utrujena. Takrat je šolo obiskovalo nekaj manj kot 500 otrok, pouk pa je izvajalo okrog 20 učiteljev. Šola je imela le nekaj učilnic, zato je bila seveda veliko pretesna. Pouk smo imeli v treh izmenah, učilnice pa tudi zunaj šolskega poslopja (v posojilnici, gasilskem domu ...). Takrat smo bili sorazmerno mlad kolektiv in z veseljem smo delali kljub slabim delovnim pogojem. Tudi otroci so bili takrat še skromni in
vsega, kar smo pripravili zanje, so se znali veseliti. V starem šolskem poslopju smo pogrešali matične učilnice na razredni stopnji in kabinetne učilnice na predmetni stopnji, večnamenske prostore, knjižnico in seveda veliko telovadnico, šolsko kuhinjo z veliko jedilnico in nenazadnje velik prostor okrog šole,« se je dela v stari učilni zidani v središču Markovcev, ki je danes preurejena v sodobno občinsko upravno poslopje, spominjal takratni ravnatelj Krivec in ob tem nadaljeval: »Ob pogojih dela, ki smo jih imeli, smo si želeli prostornejšo in sodobno opremljeno šolo. Naša želja je naletela na pozitiven odziv v domači krajevni skupnosti in v političnih strukturah v občini Ptuj. Tako se je najprej zgodil samoprispevek, kmalu nato je pričelo rasti že tudi novo šolsko poslopje. In daleč najbolj pomemben dogodek daljnega leta 1979 je bila
velika slovesnost ob predaji nove šolske zgradbe svojemu namenu. To se je zgodilo na lep sončen avgustovski dan. Na igrišče pred šolo se je zgrinjala množica ljudi od vsepovsod. Povsod smo videli vesele obraze, radost in navdušenje. Če poosebljam, je preživela sedanja šolska stavba že polovico svoje življenjske dobe. Ni še stara in še ne poka po šivih, tako da bo še lahko sprejemala vedno nove generacije otrok.«
Nekdanji ravnatelj OŠ Markovci Krivec je svoje razmišljanje sklenil z željami učencem, pedagoškemu kolektivu in šoli ob tem jubileju. Učencem je zaželel srečno otroštvo, dobro počutje v šoli, veliko veselih in zanimivih ur pri pouku in drugih dejavnostih ter dober učni uspeh. Pedagoškemu kolektivu pa predvsem zavedanje, da je znanje, ki ga daje šola, temeljno znanje za vse nadaljnje šolanje.
Utrinek s prireditve
V nadaljevanju je sledila razgibana prireditev, ki so jo pripravili učenci in učitelji, zbrane pa sta nagovorila tudi ravnatelj Osnovne šole Mar-kovci Ivan Štrafela in župan Franc Kekec.
Prvič je bila zapeta šolska himna, ki je nastala ob tej priložnosti, izobesili pa so tudi šolsko zastavo. Ravnatelj Ivan Štrafela je predstavil še eno novost: odslej bo namreč OŠ Markovci učencem, ki v učnem procesu dosegajo izjemne rezultate, podeljevala kipec markec za posebne dosežke. Prva, ki je prejela kipec, je devetošolka Katja Bezjak.
Praznovanje ob letošnjem dnevu OŠ Markovci se je zaključilo v petek, 24. aprila, ko
so pripravili razstavo projektnega dela učencev osmega razreda pri predmetu biologija in geografija. Učenci so ob dvestoletnici Darwinovega rojstva raziskovali njegovo življenje, se poglobili v njegovo potovanje okoli sveta z ladjo Beagle, ki je trajalo od 1831. do 1835. leta in na katerem je odkrival nove živalske vrste, raziskovali Darwinovo teorijo in njegova knjižna dela, se seznanili s slovenskimi naravoslovci v Darwinovem času ter izdelali časovni trak o življenju in delovanju Darwi-na. Učenci so v sklopu projekta predstavili Darwinov razvojni nauk skozi sliko ter pripravili predstavitev njegove biografije v nemškem in angleškem jeziku.
Sicer pa so na osnovni šoli Markovci nedavno svoj dan proslavili tudi otroci in vzgojiteljice vrtca. Predstavili so projekt Markovci, moj kraj, s katerim so se ukvarjali v tem šolskem letu. Otroci so tako neposredno spoznali delo občine in župana, se seznanili s simboli občine, pomembnimi objekti in posebnostmi krajev ter spoznali delo društev, običaje, družabno življenje in kulturno dediščino občine Markovci. Program, ki so ga pripravili ob predstavitvi projekta, je bil tako izviren in domiseln, da so ga ponovili tudi na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku in tudi tokrat navdušili zbrano občinstvo.
Mojca Zemljarič
Ptuj • 15. samostojna razstava ljubiteljske slikarke Cecilije Bernjak
Raziskuje in eksperimentira z osebno noto
V razstavišču Mercatorjeve blagovnice na Novem trgu na Ptuju je aprila razstavljala ljubiteljska slikarka Cecilija Bernjak, tudi že tretji mandat predsednica Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj pri DPD Svoboda Ptuj. Predstavila se je z 22 slikami v oljni in akrilni tehniki.
Foto: Črtomir Goznik
Cecilija Bernjak: »Najraje slikam naravo in tihožitja, zanima me tudi portret.«
To je bila njena že 15. samostojna razstava. Skupinskih ne šteje več, zagotovo pa jih je bilo že več kot 50, je povedala. Pogosto se udeležuje slikarskih kolonij, vsaki sledi skupinska razstava.
Slikarki je ob najnovejši razstavi čestital tudi prof. likovne umetnosti Jože Foltin. Povedal je, da je slikarka v svojem likovnem ustvarjanju zelo raznolika in svojstvena. Ne zadovoljuje se z doseženim, zato raziskuje in eksperimentira. Sliki poskuša dati posebno noto, kar prispeva k njeni razpoznavnosti. Težišče njenega slikarskega ustvarjanja je v doživljanju barvitosti. Z izbiro barv se ne obremenjuje. Njen kolorizem je zelo zanimiv. Slike Cecilije Bernjak so naslikane slikarsko.
Likovna sekcija dr. Štefke
Cobelj ima 15 članov, od teh je osem zelo aktivnih. Delujejo pod mentorskim vodstvom prof. likovne umetnosti Jožeta Foltina. Vsako zimo izkoristijo za slikarsko izobraževanje, poleti pa slikajo v naravi. Mentor je hkrati tudi posta-vljavec njihovih razstav.
Predsednica Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj je vesela, da jih ustvarjalni duh drži pokonci kljub finančnim težavam. Vesela pa je tudi, da se vedno več članov udeležuje izobraževanja na Ptuju, ki ga vodi prof. likovne umetnosti Jože Foltin. Sekcija se redno udeležuje tudi Zlate palete, projekta Zveze likovnih društev Slovenije,v okviru katerega likovna društva tekmujejo s svojimi deli v risbi, grafiki, abstraktnem slikarstvu in drugih umetniških izrazih. Likovna sekcija dr. Štefke
Cobelj je tudi članica Zveze likovnih društev Slovenije ki jo vodi akademski slikar Ljubo Zidar. Zvezi redno plačujejo članarino. Ker likovna sekcija deluje z minimalnimi sredstvi, si mora vsak član sam plačati izobraževanje v okviru zveze.
»Letos se bomo lotili tudi projekta pod naslovom Ptuj je lep - naslikajmo ga. Uresničili ga bomo septembra letos. Slike Ptuja bodo na ogled na slikarskih stojalih v centru Ptuja, pred Mestno hišo, 13. septembra. Če bo vreme slabo, jih bodo razstavili v prostorih Stare steklarske,« je o najnovejšem projektu Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj povedala predsednica Cecilija Bernjak.
Rokomet
Ptujčanke za 5., Ormožani za 7. mesto
Stran 16 8. ormoški maraton
Zmagala Grandovčeva in Šalamun
Stran 16
Tomi Jagarinec
Ravno na finalu blizu maksimuna
Stran 17
Rokomet
Mladi Ptujčani zmagali v Kopru
Stran 17
Triatlon
Ko poči pištola, gre zares
Stran 19 Dirka okoli Slovenije
59 udeležencev, med njimi Zvone Hasemali Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Labod Drava - Interblock 2:1 (1:1)
Strelci: 1:0 Zilič (2), 1:1 Rapnik (16), 2:1 Čeh (57) Labod Drava: Jozič, Filipovič (od 46. Drevenšek), Grižonič, Žilic, And-elkovič, Ogu John, Čeh, Semler, Zilič (od 85. Kurež), Kelenc (od 46. Da Silva), Kronaveter. Trener: Adnan Zildžovič
Interblock: Rozman, Elsner, Rapnik, Ntame, Grabič, Matič, Zeljkovič, Mlinar-Delamea (od 46. Jogan), Berič, Jukan, Iličič (od 24. Gerič, od 67. Majcen). Trener: Igor Benedejčič
Rumeni karton: Filipovič (5), Semler (74), Jožič (89); Berič (22), Jogan (70)
Nogomet • 1. SNL
Vsem prvoligašem domače in tudi evropske licence
Licenčni oddelek Nogometne zveze Slovenije (NZS) je ocenil, da vseh deset klubov izpolnjuje obvezne kriterije za sezono 2009/10 in jim podelil licence tako za 1. SNL kot tudi za evropska tekmovanja.
V povprečju so slovenski klubi za mladinske programe letno namenili 130.000 evrov oziroma 16 odstotkov svojih proračunov. Slovenski klubi so v letu 2008 beležili skupno 16,6 milijona evrov prihodkov ter 20,7 milijona odhodkov. Za primerjavo: leta 2007 je bilo prihodkov za 19,7 milijona evrov, odhodkov pa 19,5 milijona. Prav tako je tudi manj tistih klubov, ki so imeli presežek prihodkov nad odhodki: v letu 2008 so bili takšni trije, leta 2007 pa štirje. V primerjavi z letom 2007 pa se je izdatno povečal povprečni proračun klubov: z 1,9 milijona 2007 je leta 2008 narasel na 2,7 milijona evrov. Pozitivno pa je, da so v letu 2008 klubi v celoti poravnali 96 odstotkov (leta 2007 98 %) finančnih obveznosti do zaposlenih in odvisnih oseb, sedem primerov (leta 2007 štirje) je še nedokončanih, v 20 (leta 2007 štirje) pa so dosegli pisni dogovor o odlogu plačila obveznosti.
STA
Kronaveter in Čeh preko 10 kilometrov!
V sredo smo imeli na ptujskem Mestnem stadionu možnost opazovati meritve pretečenih metrov igralcev obeh ekip, kar je v razvitih evropskih državah stalna praksa. Če vemo, da najboljši evropski igralci v 90 minutah pretečejo približno 10 km (nekateri malenkost manj, nekateri tudi do 12 km), potem glede tega naši prvoligaši ne zaostajajo veliko: še več, dva nogometaša Drave (Kronaveter in Čeh) sta krepko presegla mejo 10 km, le malenkost pod njo pa so bili ostali Ptujčani. Zelo podobni rezultati so bili tudi v vrsti Interblocka.
PrvaLiga Telekom Slovenije, 32. krog:
Domžale - HiT Gorica 0:2 (0:1); strelca: Demirovic 45./11-m, Elsner 66./ag.
Primorje - MIK CM Celje 2:0 (0:0); strelca: Žaja 71., Kosmač 90.
Rudar Velenje - Luka Koper 0:0
Nafta - Maribor 1:0 (1:0); strelec: Jankovic 36.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. MARIBOR	32	16	11	5	60:39	59
2. MIK CM CELJE	32	15	8	9	46:33	53
3. RUDAR VELENJE	32	15	5	12	40:34	50
4. HIT GORICA	32	14	5	13	52:51	47
5. DOMŽALE	32	10	12	10	37:36	42
6. NAFTA	32	11	9	12	32:43	42
7. INTERBLOCK	32	11	7	14	46:46	40
8. LUKA KOPER	32	8	12	12	33:43	36
9. LABOD DRAVA	33	10	5	17	41:49	35
10. PRIMORJE	32	7	12	13	31:45	33
Pari 33. kroga: sobota, 9. 5., ob 16.00: 20.00: Rudar Velenje - Primorje, HiT Gorica -ponedeljek, ob 17.00: Interblock - Domžale.
Luka Koper - Labod Drava; ob Nafta, Maribor - MIK CM Celje;
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 32. krog
»
Pet zaporednih zmag je podvig«
Po štirih zaporednih zmagah so Ptujčani optimistično pričakovali gostovanje Interblocka, ki je po odmevni uvrstitvi v finale Pokala Slovenije v soboto izgubil prvenstveno tekmo z Rudarjem. Domači tokrat niso imeli nobenih težav s kartoni in poškodbami, gostje pa so na Ptuj pripotovali brez Rakoviča, Čoviča in Božiča. Trener Laboda Drave Zildžovič je tokrat začel brez Drevenška, čeprav je bil le-ta v Novi Gorici med najboljšimi možmi na igrišču. "Poskušal sem ga spočiti, saj sem upal, da bodo drugi nogometaši uspeli zmagati, nas pa čaka že v soboto izredno pomembna tekma v Kopru," je odločitev pojasnil Zildžovič.
Tekma se je za domačine pričela sanjsko, saj so povedli že v 2. minuti: Kelenc je iz stranskega avta žogo vrgel globoko v kazenski prostor, Ntame ji je malenkost spremenil smer, tako da je prišla do dobro postavljenega Ziliča, ki jo je potisnil v mrežo - 1:0. Domačini bi lahko v 9. minuti povišali vodstvo, a je strel Kronavetra le oplazil prečko. Gostje so vrnili udarec v 16. minuti, ko so po prostem strelu s strani izenačili: podajalec je bil Zelj-kovič, žogo pa je v mrežo z glavo mimo statične domače obrambe in golmana Joziča zabil Rapnik - 1:1. V prvem delu pravih priložnosti ni bilo na pretek, že v 26. minuti pa je moral Igor Benedejčič zaradi poškodbe zamenjati Iličiča. Čeprav igra ni prešla meje med agresivnostjo in grobostjo, pa je sodnik Peter Šart iz Prevalj dosodil veliko prekrškov na eni in drugi strani, s čimer je nekajkrat tudi brez potrebe zaustavljal igro.
Ob polčasu sta oba trenerja
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Ceh (Labod Drava, modri dres, ob njem je Amer Jukan) je poleg organizacije napada prispeval velik delež tudi v obrambnih nalogah. Pika na i je bil njegov zadetek v 57. minuti.
opravila menjave, s katerimi sta želela spremeniti potek igre in vnesti novo kvaliteto v svoja moštva. To je bolje uspelo Zildžoviču, saj so domačini na začetku drugega polčasa prevzeli pobudo. Plod boljše kom-binatorne igre je bil zadetek v 57. minuti: Ptujčani so dolgo časa oblegali vrata Matjaža Rozmana, na koncu pa je Ogu John žogo z glavo potisnil v bližino gola, kjer jo je Čeh spravil v gol - 2:1. To je bil razlog za slavje na tribunah Mestnega stadio-
Adnan Zildžovič, trener Laboda Drave: »Odigrali smo najslabšo tekmo v tem zadnjem nizu, za kar ima veliko zaslug tudi Interblock, ki je kvalitetna ekipa in nas je dobro ustavljal. Na srečo smo zadeli dvakrat, čeprav bi lahko izkoristili še kakšno priložnost. Še naprej nas čaka težka naloga, saj obstanek še ni zagotovljen.«
Igor Benedejčič, trener Interblocka: »Videlo se je, da so bili igralci obeh ekip nekoliko načeti od ritma tekem sobota-sreda. Kljub temu je bila tekma borbena, domačini pa so igrali zelo disciplinirano. Prav zaradi tega čestitam domačinom, saj je njihovih pet zaporednih zmag že pravi podvig.«
Matjaž Rozman, vratar Interblocka: »Zaradi poškodb in kartonov nekaterih izkušenih igralcev smo igrali z zelo mlado ekipo, kar se je nekoliko poznalo na naši igri. Kljub uvrstitvi v finale Pokala Slovenije pa želimo najprej v prvenstvu doseči dober rezultat. Seveda se radi spomnimo na tekmo v Mariboru in zmago pred 9 tisoč gledalci, a sedaj je pred nami prvenstvena tekma z Domžalami v ponedeljek na našem stadionu in želimo zmagati.«
Sead Zilič, igralec Laboda Drave: »Tekma je bila zelo težka, a smo pokazali pravi karakter in zasluženo zmagali. Igrali smo tudi taktično zelo zrelo, kar je zelo pomemben element. Seveda sem zadovoljen s svojimi zadetki v zadnjih tekmah, a pomembnejši je ekipni uspeh, kot pa to, kdo dosega zadetke.«
na, kjer se je zbralo približno 1000 gledalcev. Gostje so seveda takoj poskušali z napadal-nejšo igro, s katero so si nekaj minut kasneje priigrali lepo priložnost, a je iz bližine zgrešil Ntame. Sodnik Šart je verjetno storil napako, ko v 62. minuti ni dosodil enajstmetrovke za domače, saj je v kazenskem prostoru Matič žogo zaustavil z roko. Dravaši bi lahko odločili tekmo v 66. minuti, ko je Kronaveter močno streljal, Rozman je njegov strel odbil, a le do Da Silve, ki jo je iz bližine z močnim strelom poslal v ... prečko! V zadnjem delu tekme so gostje vse stavili v napad (v zadnjih minutah se je pred
vrata Drave podal tudi vratar Rozman), domača obramba pa je kljub manjšim spodrsljajem in rahli neodločnosti vratarja Joziča uspela zadržati izid 2:1.
Po koncu tekme so domači gledalci glasno izžvižgali sodnika Šarta, igralcem Drave pa so namenili dolg aplavz. V prvi vrsti so želeli nagraditi njihovo borbenost in nepopustljivost, saj igra ni bila na najvišjem nivoju. K temu je nekaj pripomogel ritem tekem sobota-sreda-sobota, zaradi katerega pa so imeli - resnici na ljubo - večje težave gostje, ki so vmes nastopali še v pokalnem tekmovanju.
Jože Mohorič
V Mariboru za naslov, v Kopru za obstanek
Slovenski prvoligaši bodo v soboto znova na igriščih (izjema je tekma Interblock - Domžale, ki bo v ponedeljek), saj jih čakajo tekme 33. kroga. Glavna pozornost bo usmerjena v Ljudski vrt, kjer bi lahko vijoličasti z zmago proti Celjanom že pričeli slavje ob osvojitvi naslova državnih prvakov. V primeru remija ali zmage Celja bi slednji še ohranili teoretične možnosti za naslov.
Pred Dravo je izjemno zahtevno gostovanje v Kopru. »Čeprav je Koper neugoden tekmec, pa bomo storili vse, da jih premagamo. Nikakor se ne smemo zanašati na ugodne izide na drugih tekmah, ampak si moramo sami z osvojenimi točkami priigrati obstanek,« so bile realne besede Roka Kronavetra.
JM
Rokomet • 1. A SRL (ž, m) - končnica
Ptujčanke za 5., Ormožani za 7. mesto
1. A SRL (ž): Celjske mesnine -Mercator Tenzor Ptuj 34:31 (19:17)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Križanec, Križanec, Pikl, Mateša 2, Prapotnik 9, Ciora 5 (2), Kikanovič 3, Bolcar 2, Brumen 3, Korotaj 5, Ozmec, Čeh, Sivka 2, Jauševec. Trener: Nikola Bistrovič.
V	povratnem rokometnem srečanju za uvrstitev od 5. do 8. mesta so ptujske rokometa-šice gostovale v Celju, kjer so branile prednost petih zadetkov iz prvega srečanja na Ptuju. V prvem polčasu je bila igra enakovredna, rezultat pa je bil zvečine izenačen.
V	drugem polčasu so domačinke kar nekajkrat prišle na želeno prednost petih zadetkov (25:20 v 40. minuti; 30:25 v 51. minuti) in izgledalo je, da jim bo celo uspelo, vendar so gostje iz Ptuja uspele razliko zmanjšati na tri zadetke. To je bilo dovolj za veselje v ptujskem taboru, saj so si priborile možnost za osvojitev 5. mesta v končni razvrstitvi. Tekmec bo znan po povratnem srečanju med ekipama Evro Casino Kočevje in Krka, prvo pa se je končalo s slavjem slednjih 28:26.
Danilo Klajnšek
1. A SRL (m): Jeruzalem Ormož -Riko hiše Ribnica 34:29 (17:13)
JERUZALEM: G. Čudič, Marin, Belec; Klemenčič, Korpar 3, Kra-bonja 6, Melnjak 3 (1), Rajšp 1, Kovačič, Bezjak, Radujkovic 2, B. Čudič 5 (1), Ivanuša 1, Sok 4 (1), Žuran 7, Jovanovič 2. Trener: Saša Prapotnik
RIKO HIŠE: Grm, Ilc, Torlo; Majnov
Foto: Stanko Kozel
Bojan Cudič (Jeruzalem Ormož) je na tekmi z Ribničani dosegel 5 zadetkov.
4, Štimec, Mikulin, Nikolič 3 (2), Ška-per 1, Pipinic 4, Pongračic 9, Ostar-čevic 1, Abrahamsberg 1, Podvršič 1 (1), Nosan 2, Smiljanič. Trener: Tomaž Tomšič
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/3; Riko hiše 5/3
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 16; Riko hiše 12 minut
IGRALEC TEKME: Primož Krabo-nja (Jeruzalem Ormož)
V derbiju Lige za obstanek, ki je v veliki meri odločal o končnem 7. mestu, so jeruza-lemčki nadigrali Ribničane, sicer po igralskem kadru favorite na papirju. Na zadnjih petih medsebojnih tekmah Ormo-žanov in Ribničanov sta ekipi zabeležili kar štiri remije, tokrat pa je zmaga ostala na Har-deku. Takoj na začetku so vse niti igre v svoje roke prevzeli Vinarji, ki so na krilih petih golov razpoloženega Krabonja v 14. minuti povedli s 7 zadetki, 12:5. V nadaljevanju je gostom po zaslugi vratarja Torla uspe-
la serija 9:3 in Riko hiše so se tik pred odmorom Jeruzalemu
1. A SRL (m) Od 1. do 6. mesta
REZULTATI 5. KROGA: Gorenje - Cimos Koper 27:26 (13:13), Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško 26 :21 (16:7), Prevent - Slovan 27:24 (12:14).
1.	CIMOS KOPER 25 19 3 3 41
2.	GORENJE 25 19 3 3 41
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 25 16 1 8 33
4.	SLOVAN	25 12 3 10 27
5.	TRIMO TREBNJE 25 12 3 10 27
6.	PREVENT 25 10 2 13 22
Od 7. do 11. mesta
REZULTATI 5. KROGA: Jeruzalem Ormož - Ribnica Riko hiše 34:29 (17:13), Rudar EVJ Trbovlje - Merkur 13:57 (7:28).
1.	RIBNICA RIKO HIŠE 24 10 3 11 23
2.	JERUZ. ORMOŽ 24 9 4 11 22
3.	MERKUR 24 8 3 13 19
4.	RUDAR TRBOVLJE 24 6 0 18 12
5.	KRKA	24 1 1 22 3
približale na le -2, 15:13. Torlo je v prvem delu zaustavil tudi dve sedemmetrovki, in sicer Soku ter Bezjaku, ki tokrat ni imel svojega dne in je tekmo končal brez doseženega zadetka.
V nadaljevanju se je varovancem trenerja Tomaža Tomšiča še enkrat uspelo približati na -2, nato pa se je zgodba za njih zaključila. S serijo 4:0, kjer je z meti iz razdalje blestel Žuran, je Jeruzalemu uspelo uiti na prednost šestih golov, 22:16. V zadnjih desetih minutah tekme so gostitelji prišli celo s prednostjo 8 golov, 29:21. Zmagovalec je bil odločen, čeprav je v golu Riko hiš blestel Torlo, ki je preprečil še višji poraz svoje ekipe. V zaključku tekme so pri Jeruzalemu dobili priložnost igralci s klopi, minutažo pa je z dvema goloma izkoristil Jova-novič ter z enim Rajšp.
UK
Atletika • 8. ormoški maraton
Zmagovalca Grandovčeva in Šalamun
Atletski klub Ormož je tradicionalno, že osmič zapovrstjo, pripravil ormoški maraton, ki se ga je letos udeležilo 255 atletov iz Slovenije in Hrvaške. V prelepem vremenu je na razdalji 21,098 km v ženski kategoriji slavila slovenska reprezen-tantka Daneja Grandovec (1.29:06) in v moški kategoriji Igor Šalamun (1.16:32). Med Ormožani sta se na polmara-tonu odlično predstavila Bernarda Ivančič z 2. mestom in Stanko Hergula s 6. mestom.
Na 10 km razdalji je zmaga v kategoriji žensk prepričljivo
pripadla Neviji Leljak (44:08), pri moških pa Bojanu Purga-ju (35:23), ki je v Ormožu slavil že četrtič zapored. V teku na 1200 m, kjer so imeli pravico nastopa letniki 1994 in mlajši, je pri dekletih zmagala domača atletinja Mateja Pokrivač, pri fantih pa Luc Zalokar iz AD Kladivar. V teku na 600 m, kjer so imeli pravico nastopa letniki 1996 in mlajši, je pri dekletih slavila Katja Petek iz OŠ Tomaž, pri fantih pa Niko Goršič iz OŠ Ormož. Zelo zanimivo je bilo tudi na prestižnem štafetnem teku osnovnih šol,
8-ORMOŠKl MARATON
Bernarda Ivančič (AK Ormož) - 2. mesto na 21,098 km
Start 8. ormoškega maraton
Foto Hozyan
kjer se šole borijo za prehodni pokal, ki gre po treh zmagah v trajno last. Pri dekletih in fantih je zmaga pripadla OŠ Miklavž pri Ormožu. Najbližje prehodnemu pokalu so deklice iz OŠ Miklavž pri Ormožu, ki so na štafetnih tekih za osnovne šole zmagale drugič.
Najstarejša udeleženka 8. ormoškega teka je bila Lojzka Bratuša (1939), najstarejši udeleženec pa Polde Dolenc (1931).
V atletskem klubu Ormož, kjer je na sami prireditvi delo-
Rokomet • RK Gorišnica
Najmanj ena zmaga za dodatne kvalifikacije
Rokometno prvenstvo v moških ligah je tik pred končnim razpletom. Do konca prvenstva v 1. B SRL sta samo še dva kroga, Gorišničani pa so pred težko nalogo, saj v soboto gostujejo v Grosupljem, naslednji vikend pa doma gostijo Ajdovščino (to je praktično združena ekipa Nove Gorice in Ajdovščine). Za osvojitev predzadnjega mesta v 1. B SRL je potrebno osvojiti več točk kot njihov tekmec Mitol iz Sežane
(le-ta igra še z ekipama Šmartno in Grča Kočevje).
Trener Moškanjcev-Gorišni-ce Vlado Hebar je pred gostovanjem v Grosupljem dejal: »Mi smo izkoristili malo daljši odmor za dobre priprave, saj vemo, kaj nas čaka v zadnjih dveh krogih. Ne dvomim, da bomo dali vse od sebe, saj še imamo upanje na obstanek. Lepo bi bilo, če bi iz teh zadnjih dveh srečanj šli kot zmagovalci.«
Danilo Klajnšek
Bowling • Podjetniška liga
Izenačeno, z eno izjemo ...
V ligi za prvaka smo bili priča izjemno izenačenemu krogu, v katerem so bili doseženi kar trije neodločeni rezultati. Izjema je bil dvoboj med Avtoprevozništvom Novak in Projektisom, v katerem slednji niso uspeli doseči nobene točke. Glede na to, da so bili kar trije igralci vodilne ekipe med najboljšo deseterico posameznikov, to niti ni veliko presenečenje.
Do konca prvenstva so še trije krogi, v katerih pa bodo tekmeci izjemno težko ujeli trenutno prvo-uvrščeno ekipo Avto prevozništva Novak, saj so že precej zaostali. Zato pa bo toliko bolj zanimiv boj za drugo oz. tretje mesto, kjer so ekipe precej blizu skupaj. V drugi skupini prvo mesto še vedno nekoliko presenetljivo drži ekipa MP Ptuj, ki pa ima za seboj tekmece, ki prežijo na vsak njen spodrsljaj ...
Skupina 1-8
Rezultati 4. kroga: Tames - Ra-dio-Tednik Ptuj 4:4, DaMoss - Bowling center Ptuj 4:4, Talum - VGP Drava 4:4, Avto prevozništvo Novak - Projektis 8:0.
1. AVTOPREVOZNIŠTVO NOVAK25178,0
Najboljši posamezniki kroga: 1. Bojan Klarič (Avto. Novak) 798, 2. Romana Čuček (Avto. Novak) 782, 3. Seba-stijan Kotnik (Projektis) 725, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 719, 5. Janez Rakuš (PSS) 696, 6. Dušan Kostanjevec (Avto. Novak) in Marjan Kokol (db Transport) 690, 8. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 688, 9. Igor Vidovič (Tames) 687, 10. Andrej Vajda (DaMoSS) 686.
Skupina 9-16
2. DAMOSS	19	174,9
3. VGP DRAVA	19	168,5
4. TAMES	16	168,8
5. TALUM	16	163,1
6. BOWLING CENTER PTUJ	14	162,7
7. PROJEKTIS	11	163,6
8. RADIO-TEDNIK PTUJ	8	153,2
Rezultati 4. kroga: Garant zavarovanje - MP Ptuj 5:3, Ilkos - PSS 2:6, db Transport - Mestna občina Ptuj 6:2, Boxmark - Projekta ing. 8:0 (b. b.).
9.	MP PTUJ	21 146,9
10.	PSS	20 147,8
11.	ILKOS	19 150,0
12.	BOXMARK	18 145,7
13.	DB TRANSPORT	17 1 62,5
14.	MESTNA OBČINA PTUJ 15 152,3
15.	GARANT ZAVAROVANJE 10 134,5
16.	PROJEKTA ING.
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Bojan Klarič (Avto. Novak) 189,9, 2. Sebastijan Kotnik (Projektis) 188,1, 3. Dušan Kostanjevec (Avto. Novak) 183,8, 4. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 180,7, 5. Marko Drobnič (Talum) 180,5, 6. Romana Čuček (Avto. Novak) 178,4, 7. Branko Kelenc (VGP Drava) 178,4, 8. Silvester Strauss (DaMoSS) 176,5, 9. Jani Kramar (DaMoSS) 171,4, 10. Gregor Miložič (BC Ptuj) 170,9.
JM
REZULTATI:
Ženske:
21 km: 1. Daneja Grandovec, 2. Bernarda Ivančič, 3. Jožica Šiftar 10 km: 1. Nevija Leljak, 2. Božica Selinšek, 3. Ana Peček 1200 m: 1. Mateja Pokrivač, 2. Kaja Bajda, 3. Katja Špiclin 600 m: 1. Katja Petek, 2. Diana Ozmec, 3. Nika Petelinšek Moški:
21 km: 1. Igor Šalamun, 2. Mario Vračič, 3. Milan Zupanc 10 km: 1. Bojan Purgaj, 2. Zdenko Klemenčič, 3. Miran Dovnik 1200 m: 1. Luc Zalokar, 2. David Vrbančič, 3. Matej Viher 600 m: 1. Niko Goršič, 2. Tomaž Žganec, 3. Primož Kosi Štafete:
Dekleta: 1. OŠ Miklavž pri Ormožu, 2. OŠ Ormož I, 3. OŠ Tomaž Fantje: 1. OŠ Miklavž pri Ormožu, 2. OŠ Tomaž, 3. OŠ Ormož I
Foto Hozyan
valo okrog 50 prostovoljcev, so bili zadovoljni z izpeljavo prireditve, zdaj pa so že vse misli usmerjene k novi prireditvi - 6. ormoškemu uličnemu teku, ki bo potekal v sredo, 24. junija, po ulicah mesta Ormož.
Edino črno piko 8. ormoškega maratona si zaslužijo vodilni možje Občine Ormož, saj kljub temu, da je bila Občina Ormož generalni pokrovitelj prireditve, na startu ali ob zaključku prireditve ni bilo nobenega izmed mož, ki bi svečano odprl
Foto Hozyan
OŠ Miklavž pri Ormožu - zmagovalci štafetnih tekov
ali zaprl to zanimivo in eno naj- ormoškem koncu.
večjih športnih prireditev na	Uroš Krstič
Planinski kotiček
Na Slavnik
Zbrali se bomo v soboto, 16. maja 2009, pred Železniško postajo Ptuj ob 5. uri in se z avtobusom odpeljali do vasi Prešnica pri Kozini. Od tam bomo pot nadaljevali peš proti Tumovi koči na Slavniku (1018 m). Koča je poimenovana po znanem alpinistu in politiku Henriku Tumi in leži neposredno pod vrhom Slavnika. Za vzpon na vrh bomo potrebovali dve uri. Z vrha Slavnika je čudovit razgled od Kamniških do Julijskih Alp s Triglavom. Vidi se Nanos in Vremščica, Gorski Kotor z Risnjakom, Čičarije z Učko itd. Proti zahodu se nam ustavi pogled ob obali Jadranskega morja in zdrsi ob njej v Umag, Piran, Koper, Trst in ob ugodnem vremenu vse do Benetk.
Po daljšem postanku pri koči se bomo spustili do kraja Hrpelje-Kozina, kjer nas bo čakal avtobus. Z avtobusom se bomo odpeljali do vasi Slope, kjer si bomo na Turistični kmetiji pri Filetu potešili lakoto s pravim kraškim pršutom. Sledi še vožnja do doma. Predviden prihod na Ptuj je do 22.30. Skupne hoje bo cca. 5 ur. Potrebna je planinska oprema za sredogorje. Cena izleta znaša 45 EUR in vključuje prevoz, pogostitev na Turistični kmetiji, vodenje in organizacijo.
Prijave do torka, 12. 5. 2009, v pisarni PD Ptuj. Izleta se lahko udeležijo samo člani PZS s plačano članarino za leto 2009. Izlet bo v vsakem vremenu. Če bo slabo vreme, bomo izlet prilagodili trenutnim vremenskim razmeram. Vodil bo Bojan Kolednik - Boka s sovodniki.
7. tradicionalni pohod po ormoški planinski poti
Planinsko društvo Maksa Meška Ormož organizira 7. tradicionalni pohod po Ormoški planinski poti, ki bo v soboto, 9. maja 2009, na odseku Kostanj-Sv. Tomaž-Gomila-Savski ribnik. Pohod bo organiziran ob vsakem vremenu. Tudi planinci iz Ptuja se bomo tega pohoda udeležili. Zbrali se bomo ob 7.30 na železniški postaji na Ptuju ter se z vlakom ob 7.46 odpeljali v Ormož. Ob 8.35 nas bo organizator pohoda odpeljal s posebnim avtobusom na Kostanj, kjer se bo pri gostišču ob 9.15 pričel pohod in zaključil ob Savskem ribniku pri Sv. Tomažu. Hoje bo 5 ur. V Ormož se bomo vrnili z avtobusom do 17. ure in ob 18.43 z vlakom proti Ptuju. Na pohodu bo poskrbljeno za napitek in malico, ne bo pa manjkalo tudi kulturnega programa.
Za organizacijo pohoda bo potrebno prispevati 3 €, za malico 2 € in avtobusni prevoz 7 €. Za prevoz z vlakom bomo odšteli 5 €.
Pot bo potekala med goricami in sadovnjaki in ne bo zahtevna. Oprema naj bo primerna glede na terenske in vremenske razmere. S seboj vzemite tudi kakšen sendvič in ustrezno tekočino. Izlet vodi Tone Purg.
T. Radek
Čez goro k županu
Planinsko društvo Hajdina vabi v soboto, 9. 5., na pohod čez goro k županu občine Hajdina. Pohodniki se zberemo pred občino Hajdina ob 14. uri, odhod avtobusa pa je predviden ob 14.30.
Dodatne informacije: Jože Majerhofer (041 326 915) in Jakob Ko-kol (031 806 678).
Planinski tabor 2009 bo v Lepeni
Letos že tridesetič
Planinsko društvo Maksa Meška Ormož pripravlja od 6. do 13. julija vsakoletni planinski tabor za predšolske otroke, osnovnošolce, dijake in študente, dobrodošli pa so tudi starši otrok. mlajših od 7 let, ter planinci, ki bi želeli teden dni preživeti v naravi.
Planinski tabor je vrhunec doživetij za vsakega mladega, ki svoj prosti čas namenja zahajanju v gore, so prepričani v društvu. Seveda pa gre tudi za logičen zaključek celoletne planinske dejavnosti. Ali pa še za nekaj več: „Biti nekaj časa med prijatelji, ko izza šotorskega krila pokukaš v zvezdnato nebo ali pa se stiskaš, ko zunaj divja nevihta, ko so ti za tiste dni vodniki starši, ki ti odkrivajo lepote gorskega sveta in s katerimi se igraš igre brez meja ter zapoješ zvečer ob tabornem ognju in zraven še poveš kakšen vic ali prigodo z izleta, ko si enostavno srečen," je izkušnje iz prejšnjih let povzel predsednik društva Marjan Kukovec.
Letošnji, 30. počitniški tabor bodo izvedli v ozki, 5 kilometrov dolgi dolini Lepena, ki jo obdajajo Črni vrh, Kaluder, Lemež, Lipnik, Hudi vrh ter severni rob Golobarja. Potok Lepenica v koncu doline izvira s slapom in je idealno planinsko izhodišče, sama dolina pa je zelo lepa za krajše sprehode. Prav na koncu doline stoji planinski dom dr. Kle-menta Juga, ki je izhodišče za Kočo pri Krnskih jezerih. Cena šestdnevnega taborjenja znaša 110 evrov in vključuje prevoz, vodenje, prehrano, zavarovanje ter ostale stroške, ki so povezani s pripravo in izvedbo tabora. Starši, ki bodo prijavili dva otroka (100 evrov) ali več otrok (80 evrov), imajo popust. Za člane, ki se želijo priključiti taboru, je izdelan cenik in cena za posamezni dan znaša 18 evrov. Za nečlane Planinskega društva Ormož je cena taborjenja 158 evrov oziroma sorazmerno številu dni. Rok prijave je 10. junij. S prijavami velja pohiteti, saj bodo na tabor sprejeli prvih 70 prijavljenih otrok.
Viki Klemenčič Ivanuša
Strelstvo • Trap
Na Olimpijskem strelišču Gaj v Pragerskem se je v soboto in nedeljo odvijalo tekmovanje za evropski in svetovni pokal v disciplini Universal Trap, ki šteje tudi za državno prvenstvo. Tekmovanje je potekalo v vseh kategorijah, v moški, ženski in ekipni.
Naši strelci so bili dobro razpoloženi, stopničke pa so za las ušle Denisu Vatovcu iz SD Koper z osvojenimi 189 točkami. Presenetljivo dober izkupiček nastreljanih tarč je uspel tudi nekdanjemu državnemu prvaku in rekorderju v Trapu Igorju Rakušu (SK Central), ki je kljub pomanjkanju dobrih treningov nastreljal 188 točk in se uvrstil na odlično 7. mesto. Med posamezniki je bil najboljši Raul Formoso (IMF, rezultat 195), najboljša pa je bila tudi njegova ekipa IMF.
Naslednja večja strelska prireditev v SC Gaj bo tekmovanje za GP Slovenije po pravilniku ISSF, in sicer od 22. do 24. maja.
UR
Odbojka • Tomi Jagarinec, kondicijski trener NKBM Branik
Ravno na finalu blizu maksimuma
Foto: Črtomir Goznik
Tomi Jagarinec: »Lahko rečem, da me je odbojka navdušila do te mere, da jo priporočam tudi mladim v naši športni šoli.«
Tomi Jagarinec, ki ga na ptujskem območju poznamo predvsem kot vodja športne šole Ju-huhu in kondicijskega trenerja Dejana Zavca, se je pred kratkim veselil osvojenega naslova državnih odbojkarskih prvakinj z ekipo NKBM Branik. Se sliši čudno? Morda, a samo za tiste, ki ne vedo, da je Tomi že leto in pol kondicijski trener Mariborčank, ki so po sedmih sušnih letih vrnile odbojkarski naslov med ženskimi ekipami v mesto ob Dravi.
Kako je sploh prišlo do sodelovanja?
T. Jagarinec: »Bolj kot ne slučajno: s ŠŠ Juhuhu imamo vadbo tudi v Draš centru pod Pohorjem, kjer so vedeli, da pri mariborskem odbojkarskem klubu iščejo kondicijskega trenerja. Navezali smo stike in po pogovorih z njimi sem izziv sprejel. Dobil sem namreč občutek, da bom lahko sodeloval z drugimi trenerji v klubu, kar je bilo zame seveda primarnega pomena. Takoj smo se dobro ujeli; lahko rečem, da sem se tudi sam veliko naučil. Klub je organizacijsko precej dobro urejen, dela se na daljši rok, vse to pripomore k dobremu delu. Moja zadolžitev je kondicijska priprava deklet, zato sem z njimi delal trikrat tedensko, večinoma v fitnesu, nekaj tudi v telovadnici.«
Treniranje deklet se zagotovo precej razlikuje od dela s fanti.
T. Jagarinec: »Kar se tiče same metodike kondicijskega treninga, je zgodba precej podobna pri fantih in dekletih; seveda z nekaj izjemami, saj imajo dekleta nekoliko drugačno konstitucijo od moških. Pojavljajo pa se velike razlike v pristopu k treningom glede motivacije in vsega ostalega. Moja opažanja so tudi ta, da je pri dekletih težje tempirati formo in da splošne formule za uspeh ni. Izredno pomembna je psihološka priprava, ker pa gre za ekipni šport, pa še toliko bolj: dobro vzdušje v ekipi je pol uspeha.
S trenerjem Brunom Najdi-čem, ki je pred tem že treniral tudi odbojkarje, se strinjava, da je potrebno z dekleti včasih delati v rokavicah', včasih pa je treba tudi povzdigniti glas; treba pa je izredno previdno izbrati pravi trenutek za to. Za pravilno se je včasih pokazala
tudi obrnjena logika: ko bi nepoučen opazovalec pričakoval pohvalo, smo igralke grajali, ob kakšnih slabih trenutkih pa tudi pohvalili. Ves trenerski tim tukaj se tudi zaveda, da se nam je letos vse zasukalo v pravo smer: morda državnega naslova ne bi osvojili tudi večji trenerski mojstri z bolje plačanimi igralkami - nam je na srečo šlo. Naša glavna zasluga je, da smo ob ustreznem strokovnem delu ustvarili primerno klimo znotraj ekipe. To je prišlo do izraza predvsem na tekmah finala končnice, ko so Gori-čanke vedno pretile in se niso predale niti po zaostanku 0:2 v tekmah: še v zadnjem nizu odločilne tekme v Mariboru so se poskušale vrniti v igro in preobrniti rezultat, naše igralke pa so tudi ustrezno reagirale in še enkrat več odbile napad tekmic. Po tekmi sem jim dejal, da je to naša največja zmaga in da je ta rezultat ravno zaradi odličnih tekmic vreden še toliko več. To je potrebno ceniti.«
V finalnih obračunih so vaše odbojkarice pokazale največ.
T. Jagarinec: »To še ni bilo vseh 100 %, ki jih je ta ekipa sposobna prikazati, vendar smo bili res blizu maksimuma. Tudi po porazih z Goričankami v polfinalu Interlige in na finalu Pokala Slovenije smo verjeli, da smo lahko prvi v prvenstvu, kar je bil naš glavni cilj sezone.
Skupaj z navijači nam je uspelo ta cilj uresničiti, čeprav še zdaleč ni bilo lahko. Glavna ovira pri tem je bila psihološke narave, saj se je nekako čutilo teh šest let neuspešnih poskusov naskoka na vrh. Druga težava je bila ta, da so bile edino merilo uspešnosti tekme proti ekipi Gorice. Psihološka blokada je definitivno padla po zmagi na prvi tekmi finala, ko smo jih premagali v gosteh. Treningi so bili potem bistveno lažji in bolj optimistični. Sedaj je to za nami in morda bo ravno zaradi tega v prihodnosti lažje.
Pri tem bi omenil še eno stvar: treningi in celotna priprava sestavljajo po moji oceni 90 % uspeha, preostalih 10 % pa doda psihološki del. In ravno teh 10 % lahko pomeni proti enakovredni ekipi, kot je npr. Gorica, tesen poraz ali tesno zmago. Tukaj bi poudaril veliko delo trenerja Najdiča, ki je znal te odločilne odstotke dodati svoji ekipi.«
Kako ste proslavili ta uspeh?
T. Jagarinec: »Bučno! Po zmagi nam je padel velik kamen s srca, zato smo si takoj po tekmi, četudi je bilo sredi tedna, privoščili izhod. Bilo je prisotno zadovoljstvo in veselje. V soboto smo imeli še večerjo s sponzorji in s tem smo zaključili uspešno sezono.«
Po delu v nogometu, boksu, v športni šoli si sedaj
pristal še v odbojki. Ti je 'zlezla pod kožo', kot radi rečemo?
T. Jagarinec: »Lahko rečem, da me je odbojka navdušila do te mere, da bi jo priporočal tudi mladim v naši športni šoli. Na začetku vadbe je z devet-, desetletniki res potrebno veliko dobre volje in strpnosti, ker se lahko prava igra razvije nekoliko pozneje, ko mladi že obvladajo osnove.
Poznam tudi precej drugih vrhunskih klubov in športnikov in glede zdravja in dopinga lahko rečem, da je odbojka najbolj čist šport. Eni v odbojki res pogrešajo fizični kontakt, vendar je njena lepota tudi drugje: predvsem pride do izraza, ko igrata dve vrhunski ekipi.«
Kakšno je sodelovanje med trenerji? Poleg Najdiča je tu še njegov pomočnik Sebastijan Zorenč.
T. Jagarinec: »Jaz bi ga ocenil za zelo dobro: smo dnevno v kontaktu in si lahko svobodno izmenjamo vse vidike. Če smo imeli kdaj različna stališča, smo jih uskladili in delovali enotno ter si vedno krili hrbet'. Seveda se ve naš odnos: glavni trener odloča o treningih in igralkah in tudi odgovarja za to. A pomembno je, da sprejema moj način dela na področju, ki ga jaz pokrivam.«
Jože Mohorič
Rokomet • Dečki letniki'95
Ptujčani osvojili turnir v Kopru
Dečki, igralci RK Drave, rojeni leta 1995, lanski državni podprvaki, so tokrat po spletu dokaj nesrečnih okoliščin v polfinalu razigravali za uvrstitev od 9. do 12. mesta. Turnir je potekal v Kopru. Z igro in rezultati na tem turnirju so dokazali, da si zaslužijo mnogo več kot 9. mesto. Tokrat z nasprotniki niso imeli težav. Tudi ne s Slovenj Gradcem, ki jih je v polfinalu kar dvakrat premagal. Ptujski fantje so na turnirju prikazali všečno in borbeno igro. V tekmi turnirja s Slovenj Gradcem nasprotniku niso dovolili kaj več kot vodstva z 1:0 in 2:1. Na turnirju so se dokazovali prav vsi igralci. Vsi so dosegali gole in vratarji ubranili nevarne strele. V Kopru so zapustili odličen vtis tako pri nasprotnikih kot tudi pri sodnikih. V vseh treh tekmah so si prislužili le eno izključitev, kar tudi pri-
ča v korist kvalitetnejših igralcev. Po turnirju so bili vsi fantje mnenja, da je ta za njih grenka izkušnja, pravi izziv za naslednjo sezono. Torej za bodočnost ptujskega moškega rokometa ni skrbeti, saj prihaja nova, sicer odlična generacija, ki je praktično ponižala dva slovenska velikana moškega rokometa, in sicer domačina Cimos Koper in slovenjegraški Prevent. Upamo lahko samo, da bodo ti mladi rokome-taši na Ptuju v eni izmed zibelk rokometa v Sloveniji imeli vsaj podobne pogoje za delo, kot jih imajo drugod, v večjih rokometnih centrih v Sloveniji REZULTATI EKIPE DRAVE: CIMOS KOPER - DRAVA PTUJ 16:23 (7:10)
Valetni Zupanič, Blaž Kuhar, Luka Reisman 4, Aljaž Mori, Mario Kenda 1, Marko Žuran 3, Martin Vrbančič 3, Teo Prapotnik, Nejc Korošec 2, Davorin Levanič 7 (1), Rok Šalamun 3, Martin Ovčar. Trener: Ladislav Sabo. DRAVA PTUJ - PREVENT 21:15
Mladi ptujski rokometaši pred dvorano v Kopru
(8:7)
Valetni Zupanič, Blaž Kuhar, Luka Reisman 6, Aljaž Mori, Mario Kenda
1,	Marko Žuran 1, Martin Vrbančič 6 (4), Teo Prapotnik, Nejc Korošec, Davorin Levanič 5, Rok Šalamun
2,	Martin Ovčar. Trener: Ladislav Sabo.
ALPLES ŽELEZNIKI - DRAVA PTUJ 12:29 (6:13)
Valetni Zupanič, Blaž Kuhar 2 (1), Luka Reisman 3 (1), Aljaž Mori 4, Mario Kenda 2, Marko Žuran 1, Martin Vrbančič 1, Teo Prapotnik 4, Nejc Korošec 2, Davorin Levanič 7 (1), Rok Šalamun 3, Martin Ovčar. Trener: Ladislav Sabo.
KONČNI VRSTNI RED: RK Drava, RK Prevent, RK Cimos, RD Železniki.
DK
Nogomet • Turnir v Jarenini
Ekipa U-10 zmagala
V Jarenini je domači klub organiziral tradicionalni nogometni turnir za mlajše selekcije. Na njem so nastopile tudi tri selekcije mladih nogometašev Aluminija iz Kidričevega,
Skupinska fotografija mlajših kategorij NK Aluminij
Mali nogomet • ŠD Seian
Memorial Srečka Tominca
selekcija U-10 pa je v svoji kategoriji osvojila prvo mesto (v konkurenci U-8 so Kidričani zasedli četrto, v konkurenci U-7 pa sedmo mesto). To je vsekakor potrditev dobrega dela in smernic kluba, kjer veliko pozornost namenjajo vzgoji lastnega kadra.
Varovanci trenerja Boruta Kolarja, nekdaj odličnega nogometaša, so v svoji pred-tekmovalni skupini premagali hrvaški Kamen Ingrad (3:1) in domačo Jarenino (2:1), z združeno ekipo Dobrovce-Mi-klavž pa so igrali neodločeno. V finalnem delu so premagali Simer šampion s 3:1, Muro pa z 2:1, s čimer so postali zmagovalci turnirja.
ALUMINIJ U-10: Matic Dobnik, Marko Panikvar, Aljaž Kaisesber-ger, Marko Pernat, Uroš Krajnc, Jan Bračič, Dejan Petrovič. Trener: Borut Kolar.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
V četrtek, 30. aprila, je Športno društvo Selan organiziralo drugi nočni turnir v malem nogometu, ki so se ga udeležile ekipe mladih od blizu in daleč. Po lanskoletni uspešni izvedbi se je novo vodstvo, izvoljeno marca na občnem zboru, s še večjim navdušenjem lotilo organizacije tega dogodka. Odločili so se, da se turnir v prihodnje prireja kot memorial v spomin na pred desetimi leti tragično preminulega sovašča-na Srečka Tominca, ki je veliko prispeval k delovanju raznih
društev v vasi. Na turnirju je sodelovalo 12 ekip. V polfinalu so se pomerile domača ekipa ŠD Selan z ekipo Avtoservisa Stra-šek iz Podplata (0:6) ter ekipi ŠD Draženci in ŠD Rim (1:0). V tekmi za 3. mesto je ekipa ŠD Rim premagala domačine, ŠD Selan, s 4:2. V finalu je svojo zanesljivost potrdila ekipa Avtoservisa Strašek in visoko, s 4:0, premagala ŠD Draženci ter zasluženo osvojila prvo mesto ter prehodni pokal.
Kljub slabemu vremenu je bil odziv ekip in gledalcev do-
Ekipa Avtoservisa Strašek s prehodnim pokalom in pokalom za prvo mesto.
ber. Organizatorji verjamejo, da jim bo vreme v prihodnje bolj služilo in da bo dogodek postal tradicionalen, saj je to
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14
1. SML
REZULTATI 26. KROGA: NS Poli Drava - Mura 05 1:2, Maribor -Aluminij 4:1, Domžale - Triglav 1:3, Bilje Primorje - Luka Koper 1:2, Simer šampion -HIT Gorica 3:2. Zaostalo srečanje 22. kroga: Rudar Velenje - NŠ Poli Drava 3:1 (2:1).
1.	INTERBLOCK	25 18	6 1	61:19	60
2.	ALUMINIJ	26 18	1 7	70:41	55
3.	DOMŽALE	26 16	5	5	72:33	53
4.	LUKA KOPER	26 13	8 5	55:32	47
5.	MARIBOR	26 14	5	7	55:35	47
6.	HIT GORICA	26 13	6 7	53:29	45
7.	TRIGLAV	26 14	3	9	60:37	45
8.	MURA 05	26 13	5	8	44:43	44
9.	MIK CM CELJE	25 11	5	9	60:44	38
10.	SIMER ŠAMP. 26 10	5	11	50:47	35
11.	BILJE-PRIMOR. 26 7	5	14	48:62	26
12.	DRAVOGRAD 24 6	5	13	31:58	23
13.	POLI DRAVA 25 5	3	17	32:55	18
14.	SLOVAN 25 4	3	18	15:59	15
15.	KRKA 25 4	3	18	26:81	15
16.	RUDAR (V) 25 1	6 18	18:75	9 NŠ POLI DRAVA - MURA 05 1:2
(0:1)
STRELCI: 0:1 Bohar (1), 1:1 Pej-noovič (50. avtogol), 1:2 Pavel (65) MARIBOR - ALUMINIJ 4:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Sprečo (24), 2:0 Kavčič (33), 2:1 Milec (52), 3:1 Črnic (62), 4:1 Kavčič (80)
RUDAR VELENJE - NŠ POLI DRAVA 3:1 (2:1)
STRELCA: 0:1 Frumen (30), 1:1 Jamnikar (32), 2:1 Jamnikar (44), 3:1 Jamnikar (87)
1.	MARIBOR 26 19	6 1	64:13	63
2.	DOMŽALE 26 16	3 7	48:30	51
3.	LUKA KOPER 26 14	5 7	46:26	47
4.	INTERBLOCK 25 13	5 7	50:35	46
5.	HIT GORICA 26 13	5 8	36:28	44
6.	ALUMINIJ 26 12	5 9	43:23	41
7.	SIMER ŠAMPION 26 12	5 9	47:35	41
8.	MURA 05 26 12	5 9	31:29	41
9.	RUDAR VELENJE 25 11	6 8	43:40	39
10.	MIK CM CELJE 25 11	4 10	41:35	37
11.	POLI DRAVA 24 8	5 11	30:28	29
12.	SLOVAN 25 5	6 14	21:55	21
13.	TRIGLAV 26 5	6 15	30:56	21
14.	KRKA 25 5	6 14	21:55	21
15.	BILJE-PRIMOR. 26 2	5 19	21:73	11
16.	DRAVOGRAD 24 1	6 17	19:54 9
NŠ POLI DRAVA - MURA 0:5 0:1
(0:1)
STRELEC: 0:1 Gruškovnjak (33)
MARIBOR - ALUMINIJ	2:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Žurej (50), 1:1 Ploj (56), 2:1 Ploj (75)
RUDAR VELENJE - NŠ POLI DRAVA 2:1 (1:0)
STRELECA: 1:0 Čirič (34), 1:1 Matjašič (45), 2:1 Čirič (79)
LIGA U-14 VZHOD
REZULTATI 26. KROGA: NŠ Poli Drava - Dravograd 0:2, Maribor -Aluminij 4:1, Tehnostroj Veržej - AHA EMMI Bistrica 8:1, Mura 05 - Radgona 13:0, Simer šampion - Nafta 4:0, Brežice - Železničar 1:4, Rudar Velenje - Ljutomer 3:0.
1.	MARIBOR 26 22	2	2	124:14	68
2.	DRAVOGRAD 26 22	0	4	68:20	66
3.	MURA 05 26 20	3	3	101:17	60
4.	RUDAR VELENJE 26 17	4	5	81:28	55
5.	MIK CM CELJE 26 16	3	6	60:20	51
odlična priložnost za druženje mladih, ne le iz Sel, ampak tudi iz bližnje in daljne okolice.
Matjaž Klasinc
6.	SIMER ŠAMP 26	14	4 8 89:28	46
7.	ŽELEZNIČAR 25	14	4 7	88:30	46
8.	TEHNO. VERŽEJ 26	14	3 9	62:28	45
9.	NŠ POLI DRAVA 25	12	0 13	54:51	36
10.	ALUMINIJ 26	8 6 12	26:35	30
11.	NAFTA 26	8 2 16 16:45	26
12.	BREŽICE 26	8 1 17	31:90	25
13.	F. JARENINA 25	6 3 16 44:59	21
14.	A. E. BISTRICA 26	4	0 22	26:125	12
15.	LJUTOMER 26	2	2 22	9:109	8
16.	RADGONA 26	0 1 25	2:195	1
NŠ POLI DRAVA - DRAVOGRAD 0:2 (0:2)
STRELCA: 0:1 Plesec (30), 0:2 Štruc (32)
MARIBOR - ALUMINIJ 4:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Ribič (3), 2:0 Ribič (44), 2:1 Špehonja (47), 3:1 Kočar (61), 4:1 Narič (67)
Danilo Klajnšek
1. SKL
REZULTATI 26. KROGA: NŠ Poli Drava - Mura 05 0:1, Maribor - Aluminij 2:1, Domžale - Triglav 2:1, Bilje Primorje - Luka Koper 1:1, Simer šampion - HIT Gorica 1:1. Zaostalo srečanje 22. kroga: Rudar Velenje - NŠ Poli Drava 2:1.
Foto: Črtomir Goznik
Kadeti NŠ Poli Drava Ptuj so v tem krogu minimalno izgubili na domačem igrišču z vrstniki Mure 05.
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 33. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Luka Koper - Labod Drava; SOBOTA ob 20.00: Maribor - MIK CM Celje, HIT Gorica - Nafta, Rudar Velenje - Primorje; PONEDELJEK ob 17.00: Interblock - Domžale.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 24. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Krško - Olimpija; NEDELJA ob 17.00: Mura 05 - Aluminij, Triglav Gorenjska - MU Šentjur, Zagorje
-	Livar.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 23. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Koroška Dravograd - Mons Claudius, Črenšovci - Simer šampion, Dravinja Kostroj - Kovinar Štore, Paloma - Čarda, Trgovine Jager - Odranci, Tehnostroj Veržej - Maleč-nik; NEDELJA ob 17.00: Stojnci - Šmartno.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 17.00: LKW Jack Gerečja vas - Zreče, GIC Gradnje Rogaška - Bukovci, Pohorje - Tehnotim Pesnica, Peca -Šoštanj, AHA EMMI Bistrica - Partizan Fram, Jarenina Šentilj - Brežice; NEDELJA ob 17.00: Holermuos Ormož - Podvinci.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 18. KROGA - NEDELJA ob 16.30: Dornava - Maribor, Ptuj - Rudar Škale, Senožeti - Krka, Pomurje - Slovenj Gradec.
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
27. KROG: Aluminij - Rudar Velenje (sobota ob 16.30), Triglav - NŠ Poli Drava (sobota ob 16.30)
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
27. KROG: Aluminij - Rudar Velenje (sobota ob 14.30), Triglav - NŠ Poli Drava (sobota ob 14.30)
LIGA U-14
27. KROG: NŠ Poli Drava - Mura 05 (sobota ob 11.00), Aluminij - Rudar Velenje (sobota ob 11.00)
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Boč - Skorba, Oplotnica - Apače, Središče - Dornava; NEDELJA ob 17.00: Gorišnica - Rogoznica, Haj-dina - Videm, Pauman Pragersko - Cirkulane.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Markovci - Slovenja vas, Lovrenc - Tržec, Spodnja Polskava - Podlehnik; NEDELJA ob 10.30:Haj-doše - Zgornja Polskava; NEDELJA ob 17.00: Zavrč -Makole, Grajena
-	Leskovec.
VETERANSKA LIGA - VZHODNA SKUPINA
PARI 19. KROGA - PETEK ob 18.00: Dornava - Videm, Leskovec
-	Grajena, Tržec - Podvinci.
VETERANSKA LIGA - ZAHODNA SKUPINA
PARI 15. KROGA - PETEK ob 18.00: Polskava - Prepolje, Apače
-	Zgornja Polskava, Hajdina - Lovrenc, Pragersko - Skorba, Boč - Pod-lehnik.
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA LIGA (od 1. do 6. mesta)
PARI 5. KROGA: Prevent - Celje Pivovarna Laško, Cimos Koper - Slovan, Trimo Trebnje - Gorenje
Od 7. do 11. mesta
PARI 5. KROGA: Rudar EVJ Trbovlje - Jeruzalem Ormož, Ribnica Riko hiše - Krka.
1. B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 21. KROGA: Grosuplje - Moškanjci Gorišnica, Ajdovščina - Sviš Pekarne Grosuplje, Istrabenz plini Izola - Alples Železniki, Klima Petek Maribor - Grča Kočevje, Radeče MIK Celje - Krško, Mitol Sežana - Šmartno 99.
S kolesom po Kobanskem
Kolesarski trim med vinogradi in gozdovi
Člani Športnega društva Kobansko iz Kamnice pripravljajo svojo že tretjo letošnjo prireditev. To nedeljo, 10. maja, bodo na svoj račun prišli kolesarji. Verjetno najbolj priljubljeno izletniško točko Mariborčanov in okoličanov so organizatorji naredili privlačno tudi ljubiteljem kolesarjenja.
Start kolesarskega trima S kolesom po Kobanskem bo v Kamnici pod cerkvijo med 8.30 in 10.30. Pot je po začetnem vzponu na Medič preprosta, primerna za mlade, starejše in družine. Vodi mimo domačije Krajnc na Šober do vinotoča Bobič, prek Loga na Gaj do vinotoča Ha-uptman in nato na Urban, kjer bo med 11. in 13. uro cilj pri vinotoču Krampl.
Čas vožnje ni pomemben, potrebno bo le prekolesariti 16 kilometrov dolgo pot in zbrati podpise na kontrolnih točkah. Pogoj za udeležbo je tehnično brezhibno kolo, za otroke do starosti 8 let spremstvo starejših in obvezna čelada, za otroke od 8 do 14 let pa potrdilo o opravljenem kolesarskem izpitu. Organizatorji pripravljajo nagradno žrebanje za vse udeležence, posebne nagrade pa bodo prejeli najstarejša udeleženka in udeleženec, najmlajši in največji udeleženec ter najmlajša 4-članska družina. To nedeljo torej vsi na kolo za zdravo telo - start kolesarskega trima je v Kamnici pod cerkvijo med 8.30 in 10.30.
DK, JM
Foto: DK
Športni napovednik
Rokomet
Turnir mlajših dečkov na Hardeku
RK Jeruzalem Ormož vabi v soboto, 9. maja, ob 13. url v športno dvorano na Hardeku, kjer se bo odvijal turnir mlajših dečkov B. Spored:
13.00: Trsat Reka - Gorišnica 13.35: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje 14.10: Trsat Reka - Gorenje Velenje 14.45: Jeruzalem Ormož - Gorišnica 15.20: Gorenje Velenje - Gorišnica 15.55: Jeruzalem Ormož - Trsat Reka 16.30: podelitev pokalov.
Namizni tenis
Zveza za šport Invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite (ZŠIS-POK) tudi letos organizira mednarodno prvenstvo v namiznem tenisu za invalide. 6. odprto prvenstvo Slovenije - Thermana Laško bo potekalo od 6. do 9. maja 2009 vsak dan med od 9. in 19. uro v dvorani Tri lilije v Laškem.
Vabljeni na ogled tekmovanj, saj se bodo pomerili skoraj vsi paraolimpijski in svetovni prvaki. Organizatorji še posebej vabijo na razglasitev rezultatov in slavnostni zaključek, ki bo v soboto, 9. maja 2009, ob 20.30 v hotelu Wellness Park Laško.
Strelstvo
2. turnir lige z VK v Mariboru
V soboto, s pričetkom ob 8.30, se bo na strelišču Maribor-Melje, v organizaciji SK Ptuj, odvijal 2. turnir lige v streljanju s pištolo in revolverjem VK.
2. turnir MK Interlige v Postojni
Prav tako v soboto se bo, v organizaciji DSBV iz Izole, v Postojni odvijal 2. turnir Interlige v streljanju z MK pištolo proste izbire.
Tek svetovne harmonije
Tek svetovne harmonije - World harmony run (leta 1987 ga je ustanovil vizionar miru Šri Činmoj), je netekmovalna prireditev, kjer tekači v skupini tečejo s Plamenico. Gre pravzaprav za globalni štafetni tek s plamenico, ki simbolizira pomen mednarodnega prijateljstva, razumevanja in univerzalno stremljenje po bolj harmoničnem svetu. Ekipo sestavlja 12 tekačev iz večjih evropskih držav. Tek svetovne harmonije, najdaljši štafetni tek s plamenico, letno obišče več kot 100 držav po vsem svetu.
Na poti plamenice se ljudje od otrok do upokojencev, od navadnih ljudi do svetovnih voditeljev - pridružijo tekačem Teka in ponesejo plamenico nekaj korakov ali kilometrov. Tako vsak doda svoje upanje in hrepenenje v skupni cilj prijateljstva in dobre volje.
12. maja 2009 bo plamenica prišla v Ptuj. K sodelovanju je bilo letos povabljenih kar nekaj osnovnih šol in vrtec Ptuj. Na sprejemu bo prisoten tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, ki bo izrekel dobrodošlico tekačem. Organizatorji upajo, da bo sporočilo teka, mir in prijateljstvo po svetu, doseglo vse, ki se bodo prireditve udeležili: »Vse kar je potrebno je, da si pripravljen tudi sam narediti korak za svetovno harmonijo.« Spored teka na Ptuju: torek, 12. maja: ob 9. do 10. ure v OŠ Ljudski vrt, ob 10. do 11. ure - OŠ Mladika, ob 11. do 12. ure - Občina Ptuj, ob 12. do 13. ure - OŠ Olge Meglič, ob 13.15 - OŠ Breg.
Dodatne informacije: 041 637-194 (Janko)
8. ptujski triatlon
Tekaški klub Maraton Ptuj in Terme Ptuj organizirata 8. Ptujski triatlon, ki bo v nedeljo, 10. 5. 2009, v Termah Ptuj. Tekmovalo se bo v naslednjih kategorijah:
akvatlon:
A - 50 m plavanja in 400 m teka; B - 100 m plavanja in 800 m teka; super sprint triatlon:
300 m plavanja, 8 km kolesarjenja in 2 km teka; sprint triatlon:
750 m plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka. URNIK TEKMOVANJA:
7:30-11:00: dvig čipov in zapestnih trakov za vse udeležence
10:00: start AKVATLONA
10:30: start SUPER SPRINT TRIATLONA
11:50: start SPRINT TRIATLONA
13:50: zaključek tekmovanja
15:00: objava neuradnih rezultatov
UK, SG, JM
Nogomet • Mladinski pokal Slovenije
Kidričani izgubili v Murski Soboti po streljanju enajstmetrovk
Mladinci Aluminija so v Murski Soboti igrali četrtfinalno srečanje mladinskega nogometnega pokala proti domači Muri 05 in srečanje izgubili po dveh podaljških in streljanju enajstmetrovk 6:4 (2:2, 1:1). Za Aluminij sta zadetka dosegla Milec v regularnem delu in Pislak v podaljšku.
ALUMINIJ: Zajc, Jovič, Lončarič, Draškovič, Pislak, Mlakar, Medved, Rešek (Črnčič) Milec, Gašperšič (Greifoner), Krajnc (Ostroško). Trener: Bojan Flis.
DK
Triatlon • Pred 8. ptujskim triatlonom
Ko poči pištola, gre zares
Veliki dan se približuje, do osmega ptujskega triatlona sta zgolj še dva dneva. In da bo počutje v nedeljo čim boljše, telo spočito in pripravljeno na napore ter »nabito« z energijo, smo vam s ptujskim triatloncem Markom Rajhom pripravili nekaj napotkov, ki bi jih bilo morda pametno upoštevati.
Priprava na pomembno tekmovanje, kar uvodni triatlon sezone in dokazovanje pred domačim občinstvom zagotovo je, se v športni govorici imenuje »zoževanje« ali »tapering«. V preprosti razlagi to pomeni usklajevanje dveh diametralnih ali nasprotnih stanj telesa, na eni strani utrujenosti zaradi intenzivne vadbe in na drugi strani čim boljše kondicije. V zadnjem tednu pred tekmovanjem z dolgimi in intenzivnimi treningi lahko naredite več škode kot koristi. V tem času je celo bolj priporočljivo poležavati kot pa vaditi, če ste seveda bili prejšnje mesece aktivni. Utrujenost namreč izzveni hitreje kot kondicija in zato si bo telo odpočilo, forma pa bo ostala. Pa vendar je še vedno potrebno trenirati, da mišice ostanejo pripravljene na napore. Intenzivnost je sicer potrebno ohraniti, obseg pa precej zmanjšati. »Dobre stvari so vedno tri, zato lahko pripravo na tekmovanje strnemo v tri sestavine: vadbo, počitek in prehrano,« pravi Marko Rajh. Ves trud, ki ga vložite v pripravo, lahko z nepravilno prehrano splava po vodi. Pomemben je zadostni vnos beljakovin, mikroelementov, vitaminov ipd. Maščobnih zalog za tekmovanje imajo dovolj tudi »suhci«, in to toliko, da bi lahko tekli od Ptuja do Pariza, pravi Rajh. Telo je potrebno napolniti z gorivom, ki sliši na ime glikogen. Sprint triatlon (750 metrov plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka), najtrši oreh na ptujski prireditvi, je kratko in visoko intenzivno tekmovanje, kjer pride gliko-gen zelo prav. Polnjenje zalog ogljikovih hidratov, tako imenovani »carbo loading«, pomeni povečano uživanje krompirja, riža, žitaric, sadja in muslijev za zajtrk ter seveda testenin. A ne smemo pozabiti na proteine in vitamine, opozarja Rajh. Pa kakšna masaža v tem času tudi ne škodi.
Dan D
Na tekmovanju ni priporočljivo preizkušati nove tekmovalne opreme, saj je lahko kolo neudobno, tekaški copati
Foto: Črtomir Goznik
Poleg plavanja in teka je del triatlona še kolesarstvo.
lahko ožulijo, druga hrana in pijača pa prinese slabost. Tudi precej boljše kolo lahko zaradi nevajenosti, drugačnega položaja slabše izkoristite, vse pa se bo poznalo na štoparici, ki se bo ustavila ob vašem prihodu v cilj. Ta izgovorov ne pozna.
»Spanje naj bo naravno, brez uspavalnih tablet ali zvarkov. Tudi če noč pred tekmovanjem slabo spite, je veliko bolj pomembno, kako ste spali v zadnjem mesecu. Utrujenost bo z dozo adrenalina pred startom hitro izginila. Če ne morete jesti, tudi prav, nujno je, da popijete nekaj tekočine in ne pozabite na elektrolite, ki se skrivajo v izotoničnih pijačah. A ne preveč, le toliko, da ne bo suhih ust. Nikoli pred startom ne smete uživati sladkanih pijač,« priporoča Rajh.
Prihod na tekmovališče
Na prizorišču tekme triatlona se je potrebno pojaviti vsaj dve uri pred startom. Menjalni prostor je odprt le kratek čas in se zapre dvajset minut pred startom. Opremo si je potrebno prej pripraviti, nato pa primerno ogreti telo. S tem se poskrbi za boljšo prekrva-vitev mišic, povečanje gibljivosti v sklepih ter zmanjšanje možnosti poškodb in, kar je še pomembneje, dvig maščob kot goriva med tekmovanjem. Ogrevanje običajno poteka z lahkotnim tekom, po petnajstih minutah pa vključite še nekaj kratkih sprintov (na primer 4 x 80 metrov). Ker je prva disciplina plavanje, se je priporočljivo nato ogreti še v
Kolesarstvo • DOS 2009
59 udeležencev, med njimi Zvone Hasemali iz Hajdine
V četrtek, 7. 5., se je ob 19. uri zvečer v Postojni začela 3. Dirka okoli Slovenije - DOS. Gre za zahtevno štiridnevno neprekinjeno preizkušnjo, dolgo kar 1190 km. Na njej bo letos nastopilo 56 kolesarjev in 3 kolesarke, ki prihajajo iz devetih držav (Avstrije, Hrvaške, Italije, Švice, Francije, Nemčije, Češke, Kanade in Slovenije).
Dirka velja za eno izmed najmočnejših v Evropi, zato privablja številne znane ultramaratonce iz celega
bazenu na podoben način, kot to izvajate pred treningom plavanja. Pripravljeni bodite vsaj deset minut pred startom.
Pok pištole
Adrenalin na višku. Boljši plavalci se postavijo na čelo kolone, malce slabši jih opazujejo in se jim poskušajo »prilepiti«, spet tretji se ne bi radi prehitro utrudili in si izberejo svoj ritem. Ali je boljše pričeti kar najhitreje ali počasi in stopnjevati tempo? Si poskušati na začetku priplavati čim večjo prednost ali proti koncu močno finiširati? Večna dilema ostaja. Izbira taktike ostaja čar športa. A nekaj je zagotovo, prehiter start se kaj hitro zaključi s hlastanjem za zrakom, le malo tekmovalcev pa jih ob koncu tekme lahko pove, da jim je ostalo še kaj energije. »Kako hitro začeti, moramo ugotoviti že med treningom, med fazo »zoževanja«. Tempo kolesarjenja in teka lahko kontroliramo s srčno frekvenco in ritmom dihanja, med plavanjem pa se moramo zanesti na občutke. Pri kolesarjenju nas zlahka »potegne« kakšen slabši plavalec in boljši med kolesarji. Začetek teka naj bo prej počasen kot hiter, koraki naj bodo praviloma krajši, da iz pedali-ranja čim prej preidete v tek. Posvetite se predvsem tehniki teka,« svetuje Rajh.
Za nadomeščanje izgubljene tekočine je triatlon zelo prijazen šport. Na kolesu se lahko zelo udobno pije, za sprint triatlon je dovolj pollitrska plastenka. Po potrebi se kaj spije tudi med tekom, tekočino in izgubljene kalorije pa le čim-
prej nadomestite po prihodu v cilj. Pa ne pozabiti za lahkoten iztek, hojo, sproščeno plavanje in masažo. S tem boste zmanjšali bolečino v mišicah in pospešili regeneracijo.
Oprema
Oprema je kot za vsak drug šport lahko zelo draga, z nekaj zdrave pameti pa se stroški lahko bistveno znižajo. »Smiseln je nakup triatlonskega dresa, da med preoblačenjem ne izgubite več časa kot na samem tekmovališču. Z najdražjim karbonskim kolesom zagotovo ne boste ujeli najboljših, zato pri tem delu opreme, ki je najdražji, ni smiselno pretiravati. Čelada in čevlji so isti kot pri navadnem kolesarjenju, copati za tek se za rekreativce ne razlikujejo, uporablja se »navadna« plavalna kapa in očala. Če se boste prvič udeležili triatlona, je o opremi najbolje povprašati koga od prijateljev ali znancev, ki se s tem že ukvarja,« razlaga Rajh.
Merilec srčnega utripa že dolgo ni več modna muha, vendar se tistim, ki ga tudi drugače med vadbo ne uporabljajo, ne priporoča. Še vedno je bolj prijetno poslušati lastno hropenje kot ušesa parajoči zvok preobremenjenega srca.
Od vseh pravil eno še posebej velja. Ne glede, če je šport za zabavo ali želja po čim boljšem rezultatu, tekmovanje iz človeka vedno potegne še zadnji atom moči. Zato se kar pripravite na nekaj dni počitka in regeneracije. V službi ali v šolski klopi.
Uroš Gramc
sveta. Tudi letos bosta med favoriti najbolj znana slovenska kolesarja tega tipa Jure Robič in Marko Baloh. Nastopil bo tudi Hajdinčan Zvone Hasemali, ki se te dirke udeležuje tretjič. Zvone s svojo ekipo načrtuje krajši postanek na Hajdini in Ptujski Gori v soboto dopoldan. Udeleženec dirke bo tudi Ivan Župec iz Benedikta. Dirka ima sicer nekaj zelo zahtevnih vzponov, kraljevski pa je zagotovo vzpon na Vršič.
JM
Zvone Hasemali se bo Dirke okoli Slovenije udeležil tretjič.
Miklavž pri Ormožu • Ohranjajo ljudsko pesem
Veselje do petja
Miklavževski ljudski pevci, ki ustvarjajo v okviru Društva upokojencev Miklavž, so prvič pričeli delovati kot pevski zbor leta 1990. Čez čas so se člani razšli, nekaj jih je zbolelo, umrlo, nekaj prenehalo peti in leta 2003 so začeli drugič.
V sedanji zasedbi Miklavže-vskih ljudskih pevcev poje sedem pevk in štirje pevci. Vodi jih Cilka Lah, pomaga pa ji tudi mož Jože. Lani se je pevcem pridružilo še nekaj mlajših upokojenk. »Mladih smo
se zelo razveselili, radi smo jih sprejeli, starejši že skoraj odpovedujemo, čeprav ne bi radi, zato moramo v svoje vrste dobiti mlade, da ta dejavnost ne bo propadla, ljudske pesmi so cenjene,« je povedala Cilka
Lah.
Sicer pa so člani povedali, da radi vadijo, radi pridejo skupaj, se tudi poveselijo. Ko sem jih obiskala, so imeli še en razlog več za veselje, saj je Cilka Lah praznovala 80. rojstni dan. Vaje
Miklavževski ljudski pevci so si nabavili nove obleke, na katere so upravičeno zelo ponosni.
Polenšak • Z občnega zbora SDGM
Kupili bodo svoj prapor
Potem ko se je lani januarja v Polenšaku ustanovilo Slovenjegoriško društvo generala Maistra (SDGM) in že v prvih dneh pridobilo kar 52 članov, so letos po dobrem letu od nastanka na prvem občnem zboru pregledali delo in si zastavili plane.
SDGM vodi Jožef Hojnik, ki je ob prvi obletnici obstoja povedal: »Ob lanski ustanovitvi smo imeli kar nekaj administrativnih težav, tako da je bila pravna ureditev statusa urejena šele novembra. Šele tretja izdana odločba o registraciji je bila namreč točna. S podpisoma pogodbe smo se nato vključili v Zvezo društev generala Maistra, sicer pa smo sodelovali na skupščini Zveze DGM v Mariboru,
Foto: SM
Predsednik Slovenjegoriškega društva generala Maistra Jožef Hojnik je pozitivno presenečen nad številom članstva, ki se še povišuje.
predsedniki društev smo se udeležili tudi srečanja s predsednikom Danilom Turkom. Novembra lani so se naši člani udeležili tabora ZDGM v Ptuju. Delujemo pa tudi znotraj naše občine; kjer se povezujemo z drugimi društvi, sodelovali smo med drugim tudi pri čistilni akciji, ob koncu leta pa smo vse naše člane obdarili s knjigo Rudolfa Maistra.«
Na letošnjem občnem
je bilo ta dan bolj malo, je pa bilo toliko več druženja. Prav tega se pevkam zdi, da je danes premalo. »Preveč smo vsi zadržani, včasih pa so komaj čakali, da je bilo kožuhaje ali kakšno podobno opravilo, pri katerem so bili skupaj in so kakšno zapeli,« so povedale pevke.
Vendar v zasedbi tudi resno delajo, saj so izdali tudi svojo zgoščenko z naslovom Mi-klavževski ljudski pevci. Veliko tudi nastopajo, lani so imeli kar 14 nastopov, sodelujejo na občinskih srečanjih, martino-vanjih, radi pridejo, če jih kdo povabi. Letos so si ženske nabavile tudi nove obleke. Izdelane so po navodilih Mirka Ramovša in dr. Marije Makarovič, ki sta raziskovala oblačilno kulturo Ivanjkovcev in okolice. Zato so njihove obleke v veliki meri takšne, kot so jih dejansko nosile njihove prednice v Miklavžu pri Ormožu. Imajo obleko za vsak dan, za bolj svečane priložnosti pa jim dodajo bele bluze in rute. Še posebej pa so ponosni na svoj televizijski nastop, saj so zapeli v oddaji pri Smilja-nu Greifu.
Njihov repertoar obsega pesmi, ki so jih podedovali od mater, nekaj pa je takšnih, ki so jih vzeli iz različnih pesmaric. Vedno pazijo, da je vsega po malem - nekaj veselega, nekaj smešnega, nekaj žalostnega. Čeprav se zdi, da je v slovenski ljudski pesmi veliko žalostnega. Ljudsko pesem je namreč pisalo življenje, ki je pogosto bolj žalostno kot veselo.
Viki Klemenčič Ivanuša
zboru, ki so se ga udeležili tudi predstavniki nekaterih drugih društev generala Maistra z območja Ptujskega in Prlekije ter Ljutomera, med njimi tudi predsednik Zveze DGM Milan Lovrenčič, so število članstva še povečali s sprejemom novih privržencev, izvolili novega podpredsednika Jožeta Mundo in si zastavili plan dela za letos. »Nadaljevali bomo s krepitvijo stikov in skupnih srečanj z ostalimi tovrstnimi društvi, ki se povezujejo v Zvezo in jih je skupno 13 v državi, pa tudi z ostalimi društvi, se udeleževali proslav, prirejali kvize in tekmovanja, za letos pa načrtujemo tudi nakup prapora društva,« je na kratko povzel načrte predsednik Jožef Hoj-nik.
SM
Ljutomer • LTO Prlekija lani uspešna v trženju
Vedno boljši rezultati
Po ugotovitvah direktorja Lokalne turistične organizacije (LTO) Prlekija Ljutomer Andreja Vršiča je bilo poslovanje tega javnega zavoda občine Ljutomer v lanskem letu uspešno, še zlasti so bili zelo dobri poslovni rezultati doseženi na področju trženja.
Povečala se je prodaja blaga in storitev ter s tem število domačih in tujih turistov, ki obiske prleške pokrajine sklenejo z nakupom spominkov. Vršič je prepričan, da so vedno boljši rezultati v turizmu odraz odlične promocije na sejmih in turističnih borzah doma ter v tujini. LTO Prlekija Ljutomer je tudi lansko leto skupaj s številni turističnimi ponudniki iz Pr-
lekije obiskala sejme in borze v Avstriji, Nemčiji in Sloveniji. V sklopu LTO delujejo trije turistično informacijskih centri - na Glavnem trgu v Ljutomeru, na Cvenu in Jeruzalemu. Skupaj so centri zabeležili 36.697 gostov, kar je dobrih šest tisoč več kot leto poprej. Največ gostov še vedno obišče Jeruzalem - v lanskem letu jih je tam bilo okoli 33 tisoč, od tega skoraj
Najboljši spominki
23 tisoč tujih.
Tudi v letošnjem letu bo LTO turistično ponudbo Pr-lekije predstavljala na sejmih doma in v tujini, za tovrstne namene pa so v petih jezikih natisnili 30 tisoč izvodov kataloga Park Jeruzalem Slovenija, v katerem se predstavlja 36 turističnih ponudnikov.
Opravljen je bil tudi izboru turističnih spominkov Prleki-je, kjer je na četrtem javnem natečaju sodelovalo devet izdelovalcev s 16 spominki. Najboljši so bili nagrajeni -po oceni komisije se je na prvo mesto uvrstila keramična buča (Milan Hramus, Kra-pje), drugo mesto je pripadlo višnjevemu žganju (Milan Belec, Železne Dveri), tretje pa kovaško stojalo za buteljke (Anton Semenič, Ljutomer).
NŠ
Foto: NS
Od tod in tam
Lenart, Sv. Trojica • Pevska revija
Foto: ZS
V drugi polovici aprila je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Lenart, organiziral območno in regijsko revijo. Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov iz OŠ Benedikt, OŠ Jurovski Dol, OŠ Lenart, OŠ Sveta Ana, OŠ Sveta Trojica in OŠ Voli-čina je potekala v Večnamenski dvorani pri Sveti Trojici. Organizatorji so jo poimenovali Čričkov in slavčkov gaj 2009. Revijo je strokovno spremljala Alenka Korpar. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Lenart, in KD Gili Lenart sta v sodelovanju z občino Lenart organizirali Linhartovo srečanje ali regijsko revijo otroških gledaliških skupin iz območij J SKD Lenart, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Revija je potekala v Domu kulture v Lenartu v petek, 24. aprila. Na reviji so nastopili gledališka skupina Ostržki OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, gledališka skupina OŠ Sveta Trojica, gledališka skupina Žogice VIZ Vrtec Ormož, dramska skupina OŠ Velika Nedelja, gledališka skupina OŠ Juršinci in gledališka skupina OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica.
Lenart •Tradicionalni pohod na Zavrh
Foto: Franci Ornik
Tudi letos je za praznik dela potekal tradicionalni prvomajski pohod na Zavrh, ki ga vsako leto skupaj organizirajo občina Lenart, Turistično društvo Rudolfa Maistra Vojanova iz Zavrha in Planinsko društvo Lenart. Pohodniki se vsako leto zberejo na Trgu osvoboditve v Lenartu, od koder se v skupinah odpravijo na Zavrh. Prehodijo okrog sedem kilometrov. Pohod ima tradicijo, saj se ga vsako leto udeleži vedno več pohodni-kov. Tako se je letos na pohod odpravilo več kot 1200po-hodnikov. Zanimivo je tudi to, da na ta dan na Zavrh prihajajo skupine pohodnikov tudi iz drugih sosednjih krajev. Organizatorji so na Zavrhu poskrbeli za zabavo in prigrizek, s katerim so se pohodniki lahko okrepčali ter se zadržali v prijetnem druženju na prazničen popoldan.
Cerkvenjak • Najvišja ocena za jagodni izbor Simona Druzoviča
V torek, 28. aprila, so člani in članice Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak organizirali že 7. ocenjevanje vina, ki je potekalo v Gostišču pri Antonu v Cerkvenjaku. Ocenjevanje je vodila petčlanska ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval mag. Anton Vodovnik, člani pa so bili Klavdija Topolovec, Cvetka Bunderla, Milivoj Trstenjak in Rastko Tement. Ocenjenih je bilo 57 vzorcev. Najvišja ocena redne trgatve je znašala 18,50, predikatnih vin pa 19,03. Povprečna ocena redne trgatve je bila 17,91, za predikate pa 18,06. Lastniki vzorcev so si tako prislužili eno veliko zlato medaljo, 23 zlatih, 24 srebrnih, 5 bronastih in 4 priznanja. Po posameznih sortah so najboljše dosegli, in sicer: za zvrst - Izletniška kmetija Breznik (18,20), zeleni silvanec - Milan Žmauc (18,13), sivi pinot - Jože Braček (17,96), beli pinot - Ivan Satler (18,03), šardone - Jože Gregorec (18,33), renski rizlig - Mirko Lukavečki (18,26), sovinjon - Jože Gregorec (18,30), traminec - Vinogradništvo Veberič - Kozar (18,50), rumeni muškat - Ivan Žmauc (18,23). Pri predikatnih vinih je prvak sorte pri šardoneju pozna trgatev Vinogradništvo Pučko (18,29), traminec - pozna trgatev Vinogradništvo Veberič - Kozar (18,66) in laški rizling - jagodni izbor Simon Druzovič (19,03). Kot je povedal predsednik Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Cer-kvenjak Ivan Janez Pučko, bodo medalje in priznanja podeljeni na postavitvi klopotca v mesecu avgustu.
Zmago Šalamun
Odločite se za OPA!, edino premoženjsko zavarovanje z dodano osebno in pravno asistenco ter asistenco doma. Ob izbiri zavarovanja na novo vrednost si namreč zagotovite zamenjavo poškodovane ali uničene stvari z novo in dva nasveta letno pri odvetniku - na katero koli temo!
Z OPA! imate torej poleg varnosti svojega doma poravnane tudi stroške odvetnikov, zagotovljeno medicinsko oskrbo in prevoz v bolnišnico ter pomoč pri osebnih nezgodah in strokovno pomoč pri nujnih hišnih popravilih, varovanje premoženja v hiši ali stanovanju in asistenco še v mnogih drugih škodnih primerih. Doma, na poti ali v tujini.
ZAVAROVALNICA MARIBOR
080 19 20 . www.ZavarovalnicaMaribor.si
Piše: Uroš Žajdela • V Senegalu (6.)
Sveto mesto Touba
Temelji velike mošeje, kjer se danes med drugim nahaja grobnica preroka šejka Bambe, so bili položeni šele leta 1926. Sprva namreč francoska kolonialna oblast ni imela posluha za besede preroka Mohameda, ki je obiskal Bambo v sanjah in mu naložil gradnjo zahodnoafriške "Meke", a so se ob pomoči Bambe pri novačenju senegalskih fantov v francosko vojsko za časa prve svetovne vojne naposled le omehčali. Velika mošeja je danes ponos celotnega Senegala.
Kljub dejstvu, da se venomer poskušam izogniti "kvazi" vodičem, pa takšna stavba z izjemnim duhovnim in zgodovinsko-kulturnim pomenom zahteva dobrega lokalnega
znalca. Knjige in drugi prospekti ti preprosto ne pričarajo v zadostni meri veličine in slave islamskega relikvija. Velika mošeja v Toubi, po besedah vodiča z izjemno velikimi sončnimi očali, letno privabi čez milijon romarjev. Osrednji minaret, ki označuje grobnico Bambe in dominira mestu, se dviga 90 metrov k Alahu. "To je središče našega univerzuma," pripoveduje Mouride vodič. Sicer pa mošeja v skladu s tradicijo ne bo nikoli prav povsem dokončana, saj vsak nov marabout doprinese delček k njeni slavi in s tem za venomer zapiše svoje ime v zgodovino Mouride bratstva.
Pogled se za trenutek ustavi na številnih vernikih, ki v globokem
prepričanju kličejo k bogu. Obuvala seveda nosimo v roki. Italijanski marmor je izredno prijeten za utrujena stopala. Vendarle pa nas izjemne zunanje temperature prosijo za osvežilen napitek. Pred nami se odpre pogled na vodnjak. Gre za kraj, kjer je Bamba sanjal vizijo o svojem poslanstvu in je druga najsvetejša znamenitost mošeje. "Pazi to, sredi puščave, kjer sicer ni drugih znakov oaze, se nahaja izvir kristalno čiste vode," tuhtam pri sebi. Tale Mohamed, ki je, sicer po naročilu Bambe, oblikoval to izvirsko čudo, je res bil fant od fare. Želim si, da bi bil muslimanske vere, saj se ateistom nikakor ni dovoljeno niti približati, kaj šele zaužiti sveto vodo. Rahla omotica in neizmerno suha usta so narekovala odhod v smeri prve lesene trgovinice po "svežo" pijačo. Predhodne besede o neobstoju alkoholnih pijač in zavojčkov cigaret v Toubi se
Foto: Uroš Zajdela
Vhod v glavni del zgradbe, saj se za temi vrati skriva grobnica velikega šejka Bambe. Mošeja v skladu s tradicijo ne bo nikoli povsem dokončana, saj vsak Marabout prispeva k njeni veličini.
razblinijo le nekaj korakov vstran, saj trgovinica ne premore le ustekleničene vode in piškotov, ampak prav vsako "grozno navado" zahodnega sveta.
Sprehod se je končal v zasebni molilnici Velikega Marabouta, kar seveda predstavlja nepredstavljivo čast za vsakega nevernika. Če naredimo primerjavo z rimskokatoliško cerkvijo, so Veliki Marabouti na stopnji vatikanskih kardinalov. Ob pogovoru sem dobil občutek globoke intelektualne odtujenosti in brezpogojne predanosti svojim nazorom, ki pa vendarle ne prestopijo okvira vljudnosti. "Ljudje bijemo hude boje v imenu religije in božjega," pripoveduje imam, "pa
vendar verujemo v istega boga," zaključi. Pogled usmeri na majhno ročno uro, saj je bil čas molitve. S to gesto se poslovi od naju. Pomislim, kakšna verjetnost bi bila, da bi naš izjemno "toleranten" kardinal Franc v Vatikanu sprejel v svojo prebogato rezidenco ateista iz muslimanskega sveta.
Pozno popoldan sva se odpravila v bližnjo "garažo", od koder sva se popeljala na 10-urno vožnjo v smeri Saint Louisa. Touba je nedvomno pustila v nama nepozaben duhovni pečat, hkrati pa prebudila dvome v številne besede imama in vodiča. Tudi v tako svetem kraju, je še vedno vladar vsega denar.
Nadaljevanje prihodnjič
Islamsko bratstvo Mouride (mouridism ) izhaja iz dejanj in naukov šejka Ahmadouja Bamba, ki ga številni prebivalci Senegala postavljajo ob rob velikemu Mohamedu. Bamba je bil rojen leta 1850 v majhni vasici Mbacke-Baol, dobrih 15 kilometrov od Toube. Ker je bil njegov oče Marabout Xaadir bratstva, je Bamba podedoval družbeni položaj učenjaka in religijskega voditelja. Zanj je bila, v asketskem smislu, mnogo pomembnejša meditacija ter učenja Korana kot gradnja tehnokratskega imperija. V svojih pogledih je bil izrazit pacifist in je posledično nasprotoval nasilju nad neverniki (tradicionalnimi verovanji), kar je bil eden izmed vzrokov odtujitve od bratstva Xaadir. Bamba sebe ni razumel kot preroka, temveč kot nosilca besede Mohameda. Zaradi izjemne karizme in modrosti je njegovim besedam sledilo vse več privržencev, kar je francoske kolonialne voditelje spodbudilo k njegovemu izgonu med letoma 1895 in 1902 (Gabon) ter 1903 in 1907 (Mavretanija). Nasprotno od pričakovanih posledic se je sloves Bambe le še povečal, k čemur so v veliki meri pripomogle legende o njegovem čudežnem preživetju mučenj, zaničevanj in poskusov usmrtitev. Vsako leto se, 48 dni po islamskem novem letu, v Toubi odvija Grand Magal (veliko romanje), ki slavi vrnitev šejka Bamaba v Senegal leta 1907. Šejk Bamba je umrl leta 1927 v svetem mestu Touba. Njegov pozitivni prispevek k razvoju senegalske družbe je v zadnjem obdobju prav tako prepoznala francoska kolonialna oblast in ga nagradila z dvema odlikovanjema.
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Koncert vokalnega ansambla Nlusica in vokalne skupine Pegazove muze
8.5. ob 20. uri, Klub Gemina XIII Vstopnina 7 EUR, dijaki in študentje 5 EUR
Večer z zvezdami: Večerja v družbi Alenke Gatar
22.5. ob 20. uri
Cena vstopnice: (za koncert z večerjo) 40 EUR
Sezonske karte za Termalni Park
Izkoristite ugodnost v predprodaji do 31.5.2009 Odrasli 240 EUR (redna cena 280 EUR) Otroci (5-15 let) 99 EUR (redna cena 198 EUR)
Sezonska karta se izda na ime in je opremljena s sliko ter velja za neomenjeno število vstopov v Termalni Park v obdobju od 25.4.-15.9.2009
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
GEMINA
K-L- U-B
GEMINA
K • L • U ' B
Sm HOTELS & RESORTS
Kuharski nasveti
Solata s puranjimi prsi
Sestavine:
40 dag popečenih puranjih prsi 30 dag stebelne zelene 2 rumeni papriki
1	čebula
4 žlice lahke majoneze
2	dl jogurta
1 žlica gorčice sol, poper Priprava:
Stebla očistimo in narežemo na debele kolobarje. Papriki razpolovimo in očistimo. Puranje prsi narežemo na 1 cm debele rezine, nato pa še na 1 cm široke paličice. Čebulo olupimo, narežemo, zmešamo z majonezo, jogurtom in gorčico ter solimo in popramo. V omako vmešamo še vse sestavine za solato in pustimo stati približno 10 minut. Solato ponudimo s krekerji ali s toplim ajdovim kruhom.
Koruzni narastek s porom in klobaso
Sestavine:
1 zavitek zamrznjenega listnatega testa
1 rdeča čebula 1 por
10 dag klobase
1/2 pločevinke koruze
4 jajca
1/8 l mleka
10 dag sira gauda
so, poper, muškatni orešček,
olje, maslo ali margarino
Priprava:
Listnato testo odtalimo in ga na tanko razvaljamo. Pekač za narastke namažemo z maslom ali margarino in prekrijemo s testom, tako da robovi vise od pekača približno 2 cm. Pečico segrejemo na 180 stopinj C. Koruzo odcedimo. Čebulo očistimo, razpolovimo in narežemo na tanke lističe. Por očistimo, narežemo na manjše rezance in operemo. Klobaso narežemo na tanke lističe. Olje ali maslo segrejemo, dodamo klobaso in čebulo ter vse skupaj po-dušimo. Nadev odstavimo z ognja in ga porazdelimo po pekaču. Jajca zmešamo z mlekom, sirom, soljo, poprom in naribanim muškatnim orešč-kom ter s tem prelijemo zelenjavo. Narastek pečemo v pečici 3/4 ure. Poleg ponudimo zeleno solato.
Solata s puranjimi prsi
Žleza ščitnica leži ob grlu, ima obliko črke H in proizvaja dva ščitnična hormona T3 in T4. Ščitnična hormona vplivata tudi na delovanje drugih zelo pomembnih žlez v organizmu, predvsem hipo-fize in hipotalamusa, žlez, ki ležita v lobanjski votlini.
Pikantne rulade
Foto: Iz knjige Jedilniki
Foto: Iz knjige Jedilniki
Pikantne rulade
Sestavine:
4 goveji zrezki iz carskega dela so, poper 1 žlica gorčice 3 korenčki
15 dag svežih šampinjonov 8 s papriko nadevanih oliv
Priprava:
Zrezke potolčemo, jim po-režemo žile, solimo, popra-mo in premažemo z gorčico. Korenček in gobe očistimo, operemo in narežemo na drobne kocke. Olive narežemo na kolobarje, čebulo pa drobno sesekljamo. Zrezke nadevamo s korenjem, gobami, olivami in čebulo, nato jih zavijemo v rulade. V ponvi se-grejemo maščobo ter rulade opečemo. Preostanek nadeva dodamo k ruladam v omako in poleg podušimo. Zalije-mo z vodo ali juho in rulade dušimo pokrite kakšno uro. Nato dodamo še sok od pečenke. Vse skupaj začinimo. Krompir olupimo in skuhamo. Solato očistimo, opere-mo, prelijemo jo z dresingom (olje, sol, poper, gorčica, kis). Rulade narežemo na enake dele, jih prelijemo z omako in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Postrežemo s krompirjem in solato.
Široki rezanci z lečo
Sestavine: 2 čebuli 2 stroka česna
2	žlici sončničnega olja 1/21 zelenjavne juhe 15 dag leče
1,5 dl sladke smetane 24 dag različnih rezancev (rdečih, zelenih in rumenih) sol, poper
1 žlica limoninega soka 1 ščep sladkorja
3	žlice sesekljanega peteršilja
4	vejice peteršilja za krasitev naribani parmezan po okusu Priprava:
Čebulo in česen očistimo in sesekljamo. V ponvi segre-jemo olje, dodamo čebulo in česen ter nekoliko prepra-žimo. Zalijemo z zelenjavno juho in kuhamo še 10 minut. Lečo preberemo in operemo ter jo dodamo k juhi. Medtem v slanem kropu skuhamo še rezance in jih oplaknemo s toplo vodo. Omaki dodamo smetano, solimo, popramo ter dodamo limonin sok. Na koncu dodamo še sesekljani peteršilj. Rezance na cedilki osušimo, jih damo na krožnike in prelijemo s pripravljeno omako. Jed okrasimo in postrežemo z naribanim parmezanom.
Janez Štrukelj
Tačke in repki
■ v	v V|, ■
Težave s scitrnco
Danes bom opisal razmeroma pogosto obolenje naših kosmatinčkov, in to je zmanjšano delovanje žleze ščitnice, žleze z notranjim izločanjem. Bolezen je sorazmerno pogosta predvsem pri psih, pri mucah pa se pojavlja redkeje. Ščitnica je žleza z mnogoterimi funkcijami, najpomembnejša je uravnavanje presnove. Bolezen se imenuje hipotiroidizem in je stanje, ko žleza proizvaja premalo šči-tničnih hormonov.
Bolezenski znaki so zelo raznovrstni in nespecifični. Pravzaprav ni prav nobenega specifičnega bolezenskega znaka, po katerem bi lahko trdili, da gre za to bolezen. Ščitnični hormoni vplivajo na presnovo v celicah in pri pomanjkanju le-teh pride
Foto: Emil Senear
do motenj presnove v vseh organskih sistemih. Lastniki kužkov, obolelih za hipoti-roidizmom, najprej opažajo nabiranje telesne teže oziroma debelost pri svojih ljubljenčkih. Pojavijo se številne kožne težave, od srbenja do prhljajaste izsušene kože, predvsem pa kužek močno izgublja dlako. Dlaka lahko na določenih delih popolnoma izpade, drugje pa je povsem redka. Pogosto je rep popolnoma gol in govorimo o tako imenovanem podganjem repu. Zaradi slabe odlakano-sti, take živali težko prenašajo mraz. Pri obolelih živalih zelo pogosto najdemo povišan holesterol v krvi, pojavlja se tudi slabokrvnost. Pogosta je tudi bradikardija, upočasnjeno bitje srca. Pri več kot polovici primerov najdemo tudi prekomerno pigmentacijo kože, koža postaja temna, celo črna. Psihično stanje živali se tudi spreminja, pojavijo se znaki duševne otopelosti. Žival se ne zanima za okolico, kot se je nekdaj, pogosto po-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
staja tudi razdražljiva.
Najpogosteje obolevajo psi srednje starosti, od četrtega leta do desetega leta. Prizadete so srednje velike in velike pasme, bolezen je redka pri malih in pritlikavih pasmah.
Izkušen veterinar posumi na hipotiroidizem na podlagi skupka omenjenih bolezenskih znakov in znamenj. Bolezen dokažemo z merjenjem ščitničnih hormonov v krvi, obstajajo tudi hitri testi, vendar so precej nezanesljivi.
Zdravljenje je dokaj preprosto, kužek mora vse življenje dobivati ščitnične hormone v obliki tablet. Zdravljenje je po večini zelo učinkovito in prav prijetno je pogledati kužka po mesecu ali dveh zdravljenja, ko se ponovno bohoti v vsej svoji lepoti kosmatega kožuščka in je normalnega in veselega razpoloženja. Bolezenski znaki izginejo, terapijo s tabletkami pa moramo nadaljevati do konca življenja. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt v maju
Maj je mesec, ko v vrtu vse cveti, zeleni in bujno raste. Z biserno svetlečo roso na vrtnem rastju, spremljano s ptičjim petjem, se prebujajo majniška jutra in rojevajo prijetni majniški dnevi, v katerih spomladansko sonce ogreva in daje moči zeleni naravi ter vrtnemu rastju, da v vsej svoji prelesti in prešernosti raste, zeleni in cveti, in šmarnični opojnosti majniških večerov.
V SADNEM VRTU sadnih sadik z golo korenino več ne sadimo, ker so že olistane v stanju vegetacije. Za sajenje med vegetacijo so primerne le sadike, pridelane v vsebniku s koreninsko grudo. Vlončeni sadiki previdno odstranimo posodo, da se ne vsuje zemlja od korenin ob presajanju. Posajeno sadiko v vegetaciji pogosto zalivamo; dokler ne prične rasti, ne sme oveneti. Plodove, ki so se zavezali na sadikah, sajenih v letošnji sadilni sezoni, odstranimo, da hranila, ki bi jih porabili plodovi, preusmerimo v rast korenin in mladik. Zemljo mladim drevescem v kolobarjih okopljemo za boljšo rast korenin ter uničenje plevelov.
Nadaljujemo z varstvom sadnega drevja pred sadnimi boleznimi in škodljivci. Da bosta rast in razvoj sadnega drevesa ves čas vegetacije neovirana in uspešna, mu je potrebno ob redni obdelavi, prehrani ter ostali negi in vzgoji zagotoviti popolno varstvo. Sredi pomladi, ko se je pričelo obdobje najbujnejše rasti in razvoja plodičev, so mladostni organi sadnega drevesa - listi, mladike in plodiči - občutljivi za okužbe rastlinskih bolezni in okusni za objedanje sadnih škodljivcev. Vreme je bilo v dneh na prehodu iz meseca malega v veliki traven z ozi-rom na količino padavin z mokroto listja ugodno za močne okužbe po sadnem škrlupu, ob toplih in sončnih dneh pa za razvoj pepelnice. Plesnive poganjke pred škropljenjem pore-žemo, odstranimo ter neškodljivo uničimo, škropivu, namenjenemu za varstvo pred škrlupom, pa dodamo žveplen pripravek proti pepelnici. Škropimo s kemičnimi ali naravnimi pripravki po navodilih o količini ter načinu njihove uporabe vsakih 7 do 10 dni, da zavarujemo pred okužbami novi prirastek ter utrjujemo sadno drevo na odpornost.
V	OKRASNEM VRTU v začetku meseca maja, ko se umikajo obdobja hladnega vremena, na prosto premestimo še poslednje posodovke in okrasne trajnice, hranjene pred pozebo v zavetnih prostorih, ocvetličimo z balkonskim cvetjem ter posadimo okrasne gredice s toplotno zahtevnejšimi rastlinami. Posodovke premeščamo postopoma, da jih prilagodimo na zunanje razmere, pri dokončni namestitvi na prostem pa jih zastiramo pred sončno pripeko, dokler se ne prilagodijo in utrdijo na spremembe, ki jih prinaša vreme. Premeščene posodovke ter trajnice na prostem za začetek vegetacije po-gnojimo z organskimi rudninskimi gnojili, ki jih plitvo za-grebemo v zemljo, po površini pa še plitvo nasipljemo sveže kompostovke ali šotovke. Rastline v tem obdobju obraščanja in tvorbe cvetnih popkov naj bodo oskrbljene v dobro prera-hljani in zračni zemlji z dovolj hranil ter vlago. Za presajanje posodovk in lončnic uporabimo svežo zemljo, staro, ki je izčrpana rastlinskih hranil in okužena od koreninskih glivičnih bolezni, pa zavržemo oziroma pomešamo s svežimi organskimi odpadki za kompostiranje.
Cvetlične gredice po zasaditvi plitvo prerahljamo, da v zemlji zavarujemo izhlapevanje talne vlage, ilovnato zemljo, ki se po dežju ali zalivanju zaskorji, po takem stanju plitvo prerahljamo, da hkrati tudi uničimo kaleče plevele, ki so še posebej nadležni, dokler se gojene rastline ne sklenejo in prekrijejo zemlje. Pri sajenju smo pozorni na medsebojno razdaljo med rastlinami, bolje je, da so doraščene redkejše, ker se pregoste v nasadih počasneje posuše, v vlagi pa se hitreje širijo rastlinske glivične bolezni.
V	ZELENJAVNEM VRTU na prosto sadimo v rastlinjakih vzgojne sadike plodovk, paradižnika, paprike, jajčevcev, bučk, kumaric ter raznih dišavnic, kuhinjskih ter zdravilnih zelišč. Posevke vzniklih vrtnin pa čim prej oplevemo ter pričnemo pregoste redčiti.
Miran Glušič, ing. agr.
Ekkúháan 8. maja-14. maja
8-petek	9-sobota	10-nedelja	11 - ponedeljek
12-torek #	13-sreda «k *	14-četrtek S*	
Ali trgi res kažejo prve znake stabilnosti? 1. del
Borzni tečaji so seveda izredno slabe poslovne rezultate v prvem tromesečju letošnjega letu »vračunali« že proti koncu leta 2008. Kot kažejo podatki, se je vsaj na nekaterih področjih morebiti le pokazala luč na koncu tunela, ki smo jo čakali oz. iskali skoraj dve leti. Kljub vsemu je pomembno to, da so trenutni podatki samo nekakšna »sprostitev krča« potrošnikov po svetu, saj so le-ti do neke mere spet začeli trošiti. Še v lanskem letu je namreč nakupovanje skoraj popolnoma presahnilo. Sedaj je potrošnik počasi prešel nazaj na bolj ustaljeno potrošnjo in začel kupovati tudi izdelke, katerih nakup je bil še v lanskem letu preložen za nedoločen čas. Vseeno to ne pomeni, da bo potrošnja kmalu spet dosegla nivoje izpred krize, saj je bil to praktično eden izmed glavnih vzrokov za pok nepremičninskega balona. Potrošnik, še posebej ameriški, je namreč v letu 2007 potrošil 140 % svojih prihodkov in jasno je bilo, da se bo ta zgodba kmalu končala.
Bančni sistem je kljub temu, da je vse potihnilo, še vedno v močnem krču tako v ZDA kot v Evropi, čeprav se je likvidnost za odtenek popravila. Nedvomno ne dovolj za normalno delovanje oz. kreditiranje gospodarstva, ki denar krvavo potrebuje. Tudi sestanek G20 (20 gospodarsko najmočnejših držav sveta, ki ustvari približno 90 % vse svetovne proizvodnje oz. BDP), je bil »uspešen«. Prvič so se namreč uspeli dogovoriti o koordinirani akciji in nekaj čez trilijon dolarjev vrednem svežnju pomoči državam, ki so resno zašle v krizo in kjer se lahko ponovi islandska zgodba, »uspešen« (v narekovajih) pa zato, ker dejansko s tem svežnjem krize še zdaleč ne bomo mogli odpraviti, poleg tega pa je ukrep še vedno samo na ravni dogovora in do uresničitve še ni prišlo. Še vedno se torej gasi požar, do obnove pa je še dolga pot.
Glavni razlog za skok borze v ZDA je delitev denarja iz prvega izglasovanega svežnja v ZDA, zloglasnih 700 milijard dolarjev se je sedaj začelo prelivati v projekte. V ta namen je Bela hiša celo odprla svojo spletno stran, kjer bodo poročali o porabi, in kot pravijo, celoten sveženj odprto predstavili vsem, ki to želijo pogledati. Javnost, gospoda r-stvo in posledično tudi borze so to pozdravile z rastjo in vzdrževanjem tečajev brez močnejših padcev. Gospodarstvo pa še vedno kaže izredno slabo sliko, nadaljujejo se tudi odpuščanja in propadi podjetij. Ena izmed najbolj udarnih novic je zelo verjeten stečaj General Motorsa. Eno izmed najmočnejših podjetij v svetu, ki pa je z leti zaradi svoje okornosti začelo zahajati v težave, je ta kriza dokončno potopila.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Beli gaber
Vprašanje: Pravijo, da je življenje eno samo dogajanje, polno izzivov in nepredvidljivih sprememb. Ta fikcija se mi dogaja v intervalih in ne morem je doseči. Vedno bolj imam občutek, da sem na nekakšni prelomnici in iz tega izvira moje vprašanje, kakšna bo moja prihodnost.
Odgovor: Spoštovana bralka moje rubrike, ilustracije življenja in njegove prispodobe so lahko zelo številčne. V celi zgodovini človeštva so različni narodi izdelali različne sisteme, s katerimi so si pomagali na razpotjih usode. Seveda ima sleherni posameznik svojo pot. V vašem primeru je jedro problema v tem, da ste mnogokrat prepričani, da vam je vse usojeno vnaprej. Toda vsakemu je dodeljena svobodna volja, ki ima različno moč glede na zgodbe, ki jih piše življenje. Zelo dobro bi bilo, da ne bi več toliko analizirali in prebirali različne literature, ampak bi preprosto začeli živeti. Ko boste pripravljeni sprejeti dejstvo, da je vsaka sprememba dar in da tako najdete v sebi notranjo moč, se vam
odpira paleta novosti in nek nov svet razsežnosti. Kdaj so spremembe nepredvidljive? Posebej tedaj, ko menite, da vas nič ne more presenetiti in da pravzaprav vse veste. Na drugi strani se morate zavedati, da celo svoje življenje duhovno in osebno zorite. Vsak trenutek je tako lahko nekaj posebnega. Kaj vas čaka v prihodnosti? Vsekakor tisto, kar vam je namenjeno. Toda to še ne pomeni, da bo nekaj slabega in težkega. Kajti prav po vsaki nevihti posije toplo sonce in pokaže prijazen obraz. Tisti ljudje, ki vas bremenijo in vam niso všeč, bodo morali oditi. Spremljala vas bo paleta novosti in novih pogledov, toda to bo zato, da dobite trdno vero. Kajti tistega, v kar verjamete in vzamete za svoje, ne morete znova in znova spreminjati. Če se boste poslušali, boste v in-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
tuiciji vedno našli določeno novo in svežo energijo in z njo tudi pot preobrazbe. Včasih seveda ni lahko, toda vsekakor tam, kjer je pot, je tudi volja. Pravzaprav prihodnost niti ni tako pomembna, kajti če znate uživati v vsakem trenutku, se vam bo nasmehnila sreča. Nekoč boste prišli tudi do spoznanja, da je naše življenje samo potovanje in da se pot z zemeljskim ne konča. Kajti duša je tista, ki je večna. Torej se vedno znova in znova trudite, da najdete smisel in da se tako potrudite, da vsak trenutek, vsako uro in minuto uživate. Srečno!
Šifra: Rdeči flamingo
Vprašanje: Zanima me
Ob svetovnem dnevu tiska
Letos bo nagrado prejel januarja umorjeni šrilan-ski novinar in urednik Lasantha Wickrematun-ge. Posmrtne nagrade so pravzaprav najbolj skrajno in zadnje opozorilo, da je z demokracijo nekaj hudo narobe, če se morajo novinarke in novinarji pri opravljanju poklicnih dolžnosti ukvarjati predvsem s svobodo izražanja in pravico javnosti do obveščenosti. A niti v manj skrajnih okoljih, kot Evropski uniji, današnja politična sporočila niso nič manj dramatična v zavzemanju za ohranjanje demokratičnih svoboščin v medijih, češ da brez svobodnih, neodvisnih in pluralnih medijev ni demokracije.
Pred volitvami v Evropski parlament Evropska zveza novinarskih združenj nagovarja bodoče poslance, da medijski trg sesuva beg oglaševanja na Internet in k novim generacijam uporabnikov, ki imajo manj časa za tradicionalni tisk in televizijo. Klasični mediji se odzivajo s kratkoročnim rezanjem zaposlenosti in stiskanjem uredniških stroškov na račun kakovostnega novinarstva. Ravnotežje med
javnimi in zasebnimi informacijskimi servisi se ruši v škodo izvajanja javnega interesa po obveščenosti, kjer trg obvladujejo javni mediji, pa so predmet hujših političnih pritiskov. Evropska stanovska zveza, ki svoje člane sicer opogumlja s poklicnimi etičnimi zavezami, skratka spoznava, da same po sebi ne zadostujejo, odkar se interesi profita in trga več ne ujemajo s pravicama do obveščenosti in svobode izražanja. Politične vodje strank evropskega parlamenta tako poziva k razpravi, ki ne bo omejena le na komunikacijske politike in tehnične vsebine, ampak na prihodnji prispevek medijev k demokraciji.
K omenjenemu pa so se v Evropskem parlamentu pravzaprav k istim usmeritvam zavezali že pred dobrim letom. V svoji medijski resoluciji so ugotovili, da neomejena koncentracija lastništva lahko ogrozi pluralizem in medijsko raznolikost. V določenih okoljih, predvsem nove članice, so že dosegli mejo tržne in lastniške koncentracije, ko prosta tržna konkurenca avtomatično ne zagotavlja medijskega pluralizma. Političnega in ideološkega orodja skratka ni več mogoče obravnavati
in skrbi, če se bo kaj spremenilo v družini in če se bo sin, star 34 let in živi še doma, kdaj poročil.
Odgovor: Vsaka mati ima za svojega otroka skrbi in jo od časa do časa najedajo dvomi. Prav gotovo je v življenju ena od pomembnih vrednot tudi zaupanje.
Stvari v vaši družini se bodo le s težavo uredile. Vaši sosedje so prepričani, da ste zelo zgledna družina in da vam nič ne manjka. Znotraj te celice se dogajajo čudne stvari, kajti vsak po svoje težite k svoji usodi. Z možen imata včasih zelo dober odnos in pridejo obdobja, ko je omenjeno samo iluzija. Vendarle je omenjeno tudi del vaše interpretacije, kajti srečo iščete vsepovsod, in ko je ne najdete, ste razočarani. Če je to upravičeno ali ne je druga zgodba. Prav gotovo pa drži, da sreča ni sestavljena iz milnih mehurčkov, ampak se
skriva v vašem srcu. Sin bo našel svojo srečo in radost, mnenja sem, da se lahko odloči in stopi naprej. Ali si bo ustvaril družino? Na to vprašanje vam ne morem podati odgovora, kajti čas še ni zrel za omenjeno tezo. Toda vsekakor drži, da se vse odvija tako, kot se mora. Iz dneva v dan boste morali biti bolj zadovoljni in hvaležni za tisto, kar imate. Čeprav so vam nekatere reči lahko samoumevne, je vse za nekaj dobro. Konec koncev imate še toliko reči, ki so vam lahko izziv, da se vam ni treba bremeniti s tistim, česar nimate. Vzemite si dneve kot navdih in bodite kreativni. In epilog tega bo dejstvo, da ugotovite, da imate pravzaprav premalo časa tako zase kot za druge.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Duševno zdravje
Zanemarjena vlaganja v človeški kapital
Od leta 1997 dalje na dan svobode tiska podeljujejo tudi nagrado Guillermo Cano, v spomin na kolumbijskega novinarja, ki so ga leta 1986 zaradi pisanja o narko baronih ubili pred vrati novinarske hiše.
le v ekonomskem jeziku. Zanemarjena pa so vlaganja v človeški kapital, znanje in izobraževanje, v novinarstvu se povečuje delež prekarnega dela samozaposlenih, javni mediji so v krizi zaradi načina financiranja in političnih pritiskov, tiskani mediji so ogroženi zaradi rasti internetnega oglaševanja, kršijo se pravila konkurence in podobna opozorila Evropskega parlamenta jasno kažejo, da si politiki močno prizadevajo, da bi tržne in lastniške koncentracije v evropskem medijskem prostoru in medijski pluralizem obravnavali kot dve plati iste medalje.
V slovenskem okolju se vse omenjeno le potencira, ker je stopnja medijske koncentracije zelo visoka, toliko bolj pa je na omejenem in majhnem medijskem prostoru nujna večja skrb za ravnotežje med javnim interesom, obvladovanjem medijev in tržno konkurenco. V preteklem volilnem ciklu smo se bili v novinarskih stanovskih organizacijah prisiljeni odzivati predvsem na problem političnega in lastniškega obvladovanja medijev, sedaj upamo in pričakujemo, da se bosta parlament in vlada usmerila k izpolnjevanju lastnih političnih zavez.
Prezgodnja poroka
Starša sedaj dvajsetletne Silve sta se poročila s sedemnajstimi leti. Letos bosta praznovala že 25 let skupnega življenja. V zakonu so se jima rodili trije otroci. Zdaj sta se znašla v podobnem položaju, kot sta bila sama ob poroki, saj se želi poročiti tudi njuna 17-letna hči, oziroma Silvina mlajša sestra, ki je prepričana, da bo v zakonu s 30-letnim odvetnikom našla srečo. Zaradi poroke je ogenj v strehi, prepiri se vrstijo. Silva, ki se je postavila sestri v bran, ne razume jeze staršev, saj sta bila sama v podobni situaciji, ko sta se poročila. Kaj svetujete?
Morda Silva ne razume najbolje svojih staršev, ki sta proti poroki njene sestre s 30-letnim odvetnikom, saj situaciji nista tako podobni, kot se morda zdi na prvi pogled.
Ko sta se njena starša sicer res premlada poročila, sta bila enake starosti in verjetno tudi enakega izobrazbenega nivoja, verjetno tudi s približno enakimi življenjskimi izkušnjami. Pri njeni sestri pa je sedaj drugače, ona je 13 let mlajša od bodočega moža, ta je tu bistveno bolj življenjsko izkušen in tudi izobražen.
Silvinim staršem pritisk dviga predvsem dejstvo, da je njena mlajša sestra še otrok, ki se bo poročila z odraslim možem, torej še imata vedno vsaj delno odgovornost za njen način življenja.
Seveda lahko vse skupaj pogledamo tudi drugače, kar lahko vlije nekaj upanja tudi Silvini sestri v tem smislu, da pri izboru partnerja, s katerim živiš celo življenje, ob ljubezni štejejo tudi osebnostne poteze, zlasti tiste, ki odgovarjajo na vprašanje, kakšen je človek, k čemu teži, kaj zmore, kakšne so njegove življenjske vrednote in cilji. Seveda je pomembna tudi skladnost teh potez med obema partnerjema in predvsem to, kako se partnerja med seboj razumeta in dopolnjujeta.
Seveda pa je zelo možno, da o vsem tem Silvina sestra ni razmišljala, saj v slepi zaljubljenosti v svojega princa na belem konju vidi vse rožnato in lahko se ji zgodi, da ko ta zaljubljenost mine, spozna, da se je zmotila in jo lahko čaka še kup gorja.
Dobro bi bilo, da se temeljito pogovori s staršema, temeljito razmisli in ne hiti preveč s poroko ter prej dokonča vsaj srednjo šolo in v tem času tudi bolje spozna svojega partnerja ter pridobi tudi nekaj življenjskih izkušenj.
Mag. Bojan Šinko
Odpiranje široke javne razprave o vlogi medijev v demokraciji v evropskem prostoru in volitve v Evropski parlament odlično sovpadajo z njimi. Problemi so enaki: zagotovitev medijske raznolikosti, uredniške in novinarske
neodvisnosti v informiranju, skrb za ravnotežje med kakovostjo obveščanja in tržno konkurenco.
Iztok Jurančič, Sindikat novinarjev Slovenije Grega Repovž, Društvo novinarjev Slovenije
Slo POP novice
Z aktualnega albuma Roka Predina Britev prihaja tretji single. Gre za skladbo Cirkus. In za kakšen cirkus gre? Avtor pravi, da poje o predstavi, ki ji prisostvujemo prav vsi, in sicer na zelo sebičen in brezbrižen način. Ostajamo ravnodušni, čeprav se pred našimi očmi dogajajo krute in krivične stvari. Pesem nas torej vabi, da skočimo skozi ognjen obroč in nič ne bo narobe, če bomo zraven še zapeli.
■k-k-k
Na prodajnih policah je nov singel skupine Bohem Dan za vas. Pesem je že med nastajanjem albuma Manifest ljubezni zbujala globoke občutke med vsemi sodelujočimi. Zadnja na albumu, zadnja posneta, zadnja ustvarjena, a daleč od tega, da bi bila tudi v resnici zadnja. Dan za vas je že peti singel z odlično sprejetega drugega albuma Manifest ljubezni, kije skupino Bohem poleg odličnih koncertov in video spotov popeljal na sam vrh glasbene scene v Sloveniji.
■k-k-k
Aprila je minilo leto dni od izida albuma Forte Balade dolenjske skupine Puppetz. Na radijske postaje pa te dni prihaja že četrti singel s plošče z naslovom V meni. Po skladbah Zakaj, Sanje in jaz ter Naj vidijo (ft. Tomi M.), ki so bile vse podkrepljene tudi z videospoti, za slednjega pa so prejeli celo glasbeno nagrado Diamant za naj videospot 2008, se tudi četrtega lotevajo celostno. Za pesem V meni je spot nastajal malce drugače, in sicer iz arhivskih posnetkov njihovega ustvarjanja, druženja, nastopov v živo ... Želeli so skratka prikazati tudi ozadje skupine Puppetz. Videospot bo kmalu na televizijskih ekranih, skupino boste lahko videli in slišali na Rock Otočcu, obetajo pa se jim tudi koncerti v tujini.
MZ
BTlr
1 O
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. MI2: PORNO ROMANTICA 9,,S&M!WyCAS: KJE SI TI 8. ANJA RUPEL: NISI MOJ 7. ADI SMOLAR: ZGUBU, ZGUBU 6. BB TEATER: OD TRNJA DO ZVEZD 5. TABU: NAMESTO SRCA 4. STEREOTIPI: ELEKTRIKA 3. MARKO VOZELJ: MOJE SRCE JE TVOJE 2. JAN PLESTENJAK: SI OK? 1. GAL: ČAS BO NA MOJI STRANI
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
_
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Nova pesem Natalije Verboten: Ma kje si ti?«
»
»Ste že kdaj svoji dragi nabrali rože kar v parku in se z njimi poskušali za kaj odkupiti? Pri meni tega nikar ne poskušajte,« pravi v smehu Natalija Verboten, ko predstavlja novo skladbo Ma kje si ti?, v kateri čaka na svojega izbranca malce predolgo v noč.
Nataliji ni živeti brez ljubezni, ne v pesmih in tudi ne sicer, priznava. Predvsem pa ji ni živeti brez poskočnih melodij in zabave. Novi glasbeni izdelek je hudomušno avtorsko delo dveh prekaljenih glasbenih mačkov, s katerima je Natalija že nekajkrat sodelovala: Dareta Kauriča in Martina Štibernika. »Single Ma kje si ti? je pesem za ples in zabavo, in prav to mi je bilo že takoj na začetku všeč,« pravi Natalija, ki bo svojemu koncertnemu repertoarju in uspešnicam z zadnjega albuma (Obriši sline, Ko te zagrabi, Pozabi me,
Foto: Internet
Natalija Verboten
Popolna ženska, Bodi moj božiček) ter nenazadnje zadnjemu singlu Strup tako zdaj dodala še eno spevno melodijo, v besedilu katere se lahko najde skorajda vsak. Sladko pričakovanje nežnejšega spola in moški, ki se vedno kje zadrži s prijatelji ...
Za pesem bo Natalija posnela tudi videospot, ki bo na malih ekranih predvidoma konec meseca. Do takrat pa Natalija vikende preživlja delovno in tudi za prvomajske praznike ni počivala. Publiko je namreč zabavala v Trstu.
MZ
Filmski kotiček
Možje X na začetku: Wolverine
Vsebina: sredi 19. stoletja brata Logan in Victor zaradi neurejenih razmer v družini pobegneta v gozd. Fanta sta še otroka, a mutanta, zato zlahka preživita naslednjih 150 let. Ker sta nesmrtna, se udeležita prav vsake vojne. Victorju v tem času začne preveč dišati kri, zato postaja vedno bolj okruten in neusmiljen. Ker je nesmrten, se začne počutiti kot bog, vladar nad življenjem in predvsem nad smrtjo. Kmalu pride do razkola med bratoma, ki sčasoma postaneta smrtna sovražnika. Ko Victor Logana skrajno poniža in mu za povrh ubije še ljubljeno ženo, se Logan pridružini skrivnemu vojaškemu poskusu, s katerim bi dobili super vojake ...
Obnovimo: filmi po stripih nikoli niso bili mišljeni kaj več kot pop-corn zabava
X-Men Origins: Wolverine
Igrajo: Hugh Jackman, Liev Schreiber, Danny Huston, Ryan Reynolds Režija: Gavin Hood Scenarij: David Benioff in Skip Woods Žanr: akcijski film Dolžina: 97 minut Leto: 2009 Država: ZDA
z našimi priljubljenimi junaki v gibljivih sličicah. Ker bi težko govorili o kakšnih umetniških grško tragičnih globočinah, večina filmov se niti ni trudila biti kaj več. A v zadnjem desetletju smo priča kostumiranim herojem, ki so odsev in mestoma tudi kritika trenutnih družbenih in geopolitičnih razmer ali bolnega psihološkega stanja sodobnega človeka. Ta trend se je v vsebinsko popolnoma izžetih stripih začel že v osemdesetih, v filmih pa se je okorno začel kakšnih 15 let kasneje ravno s prvim filmom Možje X iz leta 2000, nadaljeval tri leta kasneje z Možmi X 2, vmes se je zgodil odličen Spider-Man 2, malo manj zanimiv Vitez Teme, ta zanimiv podžanr pa je vrhunec dosegel letos z Varuhi.
Že tretji del Mož X je nakazal, da franšiza postaja vse manj komentar na teptanje manjšin in alternativnih slogov življenja in vse bolj reklama za akcijske igračke, saj je bil eden tistih filmov, kjer ste v dialogih vedno bili en stavek pred junaki na ekranu. Film Wolverine se je kot četrti del popolnoma znebil kakršnih koli aluzij, da bi bil film s sporočilom, zato smo priča običajnemu akcijskemu filmu, ki je dovolj dober, da
ni slab, in je dovolj slab, da ni dober. Sprehaja se na tisti za avtorje najhujši meji, ki v gledalcu ne vzbudi prav nobenih reakcij.
Razlog temu je predvsem zgodba, ki je bila povedana že v Možeh X 2 in je kot takšna le malce razširjena različica. Wolverine je bil osrednji lik vseh filmov, zato ga poznamo že tako dobro, da je zgodba o njegovem nastanku bolj ali manj nepotrebna. Hugh Jackman je v tej vlogi standardno odličen in je že nekakšen Sean Connery kot 007, saj lik pozna do obisti in ga je v četrto zlahka odigral več kot dobro. Škoda le za samo zgodbo, ki se niti ne trudi postreči s kakšnimi presežki,
pa tudi akcijski prizori so običajna standardna košarica eksplozij in pretepov neranljivih. Takšen strip-film bi pred desetimi leti kovali v zvezde, a žanr je od takrat precej napredoval.
Pravzaprav je bila odločitev studia Fox, da posname ta film, malce čudna, saj je že konceptualno zastavljen tako, da si bo demografijo zožal le na poznavalce stripa, hkrati pa so mu namenili kar 150 milijonov proračuna (ki se ga v filmu ne vidi). Nedvomno bo film poslastica za bralce teh stripov, a za razliko od prvih dveh delov ne bo pridobil občinstva izven tega kroga ljudi.
Matej Frece
laZBPflAl
i leve
Z Tole
O J
ftîgcjn^Ofltç öStor^üpor^fcprn^fcTwifitefcr^ pr^
pifos podarto* RÄttniSHS jei»afcjft3(i po «raku opener}* (Mabvi.SnuU, DctUii), ceiöfwsmegs L883JR.Î upttbc «xkvt
SC flfrçjlp í Spteirtíi na www tmîiÔjnîî.'ttAjn{p iili.irçj (Ç nšrotn^lo SC« ttH Iii iprafcnhotfi pttntid fSjfí S ÎÇfW W JTtfSfí kjwesl^	Ceraspcttiötij! 1,68 Elfi, V va «reje víw QCV CW pogodbe,V
je stonjn» ?u sedstu »tfjetpL p ir«s¡no odrcpii tyM^ Odjwa. m «of u 3030 tekijnwjs 0M64AÍ95. reWamapjeSsrnscityiier,
ftmöi*. ¡l-fWV'i vatar&Ca ¡trm. Ig. psírta ??,73JDSix feara Mtob¿ isrgenp uiüw-a ponev In ne cthe ws pmiiNtgp"
Milijonar se vrača! Sedaj ima la najbolj popularna igra na svetu tudi novo grafično podobo in revolucionarno novost, da so vprašanja lematsko prilagojena slovenskemu okolju in občinstvu. Igrajte Hitre prste, uporabite zasilne izhode in osvojite svoj navidezni milijon! j*
Ugankarski slovarček: ETT = nemški skaldatelj (Caspar, 1788-1847); INKVIZIT = preiskovanec inkvizacije; KATUN = tanko surovo bombažno vlakno; KAY = angleški ekonomist (Joseph, 1821-1878); MOTTO = nadpls; OREST = ime slovenskega fizika Jarha; RUKAVINA = slovenski pravnik (Vladimir-Gogo, 1958-); ZAP = levi pritok reke Tigris.
■ASljude 'unie>i '¡upe 'eojsjef
'epu| 'uo>|!u 'dez 'lupi '>mv '>|ez| '^sns 'lsuo>| '>joisoA 'AS 'eusje 'e}4 'sjs 'e^nueiuoj 'soiv '0>l 'e>jU9iny '13 '>j9A0i0gn 'isusjoij. 'uo|/\| oûy 'vjsneuod 'isas 'Asuo 'ba^sj '>|so|d :ouAejopoA :s)|uezij)| 3) A3)is3u
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,20 I04T3MHZ
SOBOTA, 9. maj:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.00 Za male in velike (Mojca Zelenik). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Damjan Zagoršek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
NEDELJA, 10. maj:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem -v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radju Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PRO-
GRAM. (Radio Slovenske Gorice). PONEDELJEK, 11. maj:
5.00 UVOD 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske Gorice). TOREK, 12. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30,
15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc Tarkuš). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slod-njak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje . 17.30 POROČILA. 18.00 Oddaja v živo. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Mojca Zemljarič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program. (Radio Triglav Jesenice). SREDA, 13. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00,
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
ČETRTEK, 15. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Mateja Tomašič). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 OSREDNJA POROČILA RADIA PTUJ. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 OR-FEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi). PETEK, 16. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik prireditev (Majda Fridl z dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM.
Horoskop
OVEN
Iskre sreče se bodo veselo netile v ljubezni. Umirili se boste In pokazali retorične sposobnosti. Blesteli boste v govornem Izražanju, toda ne boste se smeli prehitevati. Na delovnem mestu se vam bo vrnilo nekaj iz preteklosti in popolnoma od vas bo odvisno, ali boste to sprejeli ali ne.
Sn BIK
Ledeni možje, ki se bodo pričeli v začetku tedna, vam bodo podarili upanje In ugodne iztočnice. Končno boste tudi sami morali znati reči bobu bob. Čeprav se boste nekoliko obremenjevali, se odločite, kaj vas veseli. Nekaj nejasnosti bo v povezavi z denarjem.
DVOJČKA
Dokazali boste, da se znate zelo dobro preleviti. Srčni izvoljenec vam bo podal roko In tako boste našli tudi notranjo moč in upanje. Vikend bo primeren za nakupe in odločitev, kaj vas veseli in kaj ne. Sprehod po gozdu vas bo spomnil na preteklost. Zapišite svoje občutke.
RAK
Hiteli boste po svoji poti. Imeli boste polne roke dela in opravil. Pravzaprav vam bo v tem času zelo dobro služila intuicija in zdi se, da se vam bo lahko izpolnila srčna želja. Na delovnem mestu bo vse tako, kot mora biti. Izpolnitev in srečo boste našli v svetu duhovnosti.
LEV
Sledili boste tistim navdihom, ki so vam pomembni že dolgo. Naredili boste korak naprej In uvideli, kaj vas veseli v pogledu službe. Iz preteklosti bo nekaj nerazrešenih zadev in tako bo čas, da daste stvari na svoje mesto. Prosti čas boste namenili umetniškim dejavnostim.
DEVICA
Iskali boste svoje sanje. Blesteli boste v svojih retoričnih sposobnostih. Če boste v tem tednu imeli kakšen pomemben sestanek, bo to priložnost, da se izkažete. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč in vnaprej si boste morali postaviti meje. Odločno boste šli naprej po svoji poti.
TEHTNICA
Prav gotovo ne boste imeli lahkega dela. Problemi iz preteklosti se bodo kopičili In vaša naloga bo, da najdete rešitev. Resnica je, da lažjih poti ni in so zgolj zavajajoča iluzija. Ravnovesje in diplomacija bosta šla z roko v roki. Rešitev vam bo ponudil srčni izvoljenec.
ŠKORPIJON
Pogumno boste stopali po svoji poti. Uvideli boste tudi dobre priložnosti in uspehe. Nekaj zdrave previdnosti kljub temu ne bo odveč v pogledu partnerskega življenja. V ljubezni bo na delu Amorjeva puščica. Sreča čaka samske in vezane. Iz majhnega raste veliko.
STRELEC
V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vam bodo pokazali pravo pot. Želeli si boste drugačnosti in po tem stremeli. Toda vse se zgodi ob pravem času. Tako tudi dogodkov ne gre prehitevati. Romantika in kreativnost bosta šli z roko v roki. Nove priložnosti.
KOZOROG
Jasno in glasno se boste znali postaviti zase. Od tistega, kar menite, da je pravilno, ne boste odstopali. Praviloma najdete smisel in se poglobite v tisto, kar vam pričara izziv. Čeprav boste želeli izstopati, se omenjeno ne bo zgodilo. Bolje bi bilo, da se v ljubezni spremenite.
VODNAR
Želeli boste oditi naprej po svoji poti. Pred tem boste razrešili nekaj, kar je vezano na preteklost. Bremen ne bo dobro prelagati, ampak se bo potrebno odločiti. V samopomoč vam bo partner. Koristne iztočnice bosta imela narava in sveži zrak. Pogovori so ključ do uspeha.
RIBI
Naredili boste osebno spremembo in se prilagodili duhu časa. V tem tednu bo veliko pozitivne energije in volje. Na delovnem mestu se boste znali obračati tako, da se bodo koristi odvijale same od sebe. Blizu vam bodo trenutki tišine in notranjega miru. Bodite ustvarjalni!
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Od pondeljka do petka ob ob 13.45 rubrika Danes v Podravju!
26 Štajerski
Tednikove akcije, bralci pišejo
petek • 8. maja 2009
Iščete svoj stil	^
Katarina v večni eleganci crno-bele
Katarina Rakovec je upokojenka, stara 65 let, doma iz Spodnje Hajdine. Do upokojitve je delala na pošti. Kot vsi upokojenci tudi ona skorajda nima časa. Veliko ga preživi s 7-letno vnukinjo. Sicer pa rade bere in spremlja televizijski spored. Želi si, da bi ji zdravje še najprej služilo. V akciji Iščete svoj stil se je dobro počutila.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Katarina prej ...
... in pozneje
V	kozmetičnem studiu Neda so pri gospe Katarini ugotovili suho in občutljivo kožo. Pri 65 letih je drugič v svojem življenju obiskala kozmetičarko. Po površinskem čiščenju in pilin-gu so ji kožo še dodatno navlaži-li. Vlažnost kože so ji izmerili z aparatom. Kozmetičarka Neda Tokalič ji je priporočila, da negi kože posveti večjo pozornost, še posebej v tem času.
V	frizerskem salonu Stanka je Katarinino novo pričesko oblikovala frizerka Jožica Pepelnik. Sprednje lase ji je postrigla kratko, pobarvala v blond, zadnji spodnji del pa malo temnejše, da se preliva. Posušila jih je s fenom in oblikovala s krtačo.
Vizažistka Minka Feguš je gospe Katarini najprej nanesla kremni puder, nato pa oči poudarila z naravnimi in temnimi toni. Na zgornji del veke je nanesla naravno bež tone, spodnji del veke pa poudarila s temnim tonom rahlo navzven. Poudarila je tudi trepalnice, v nežno rdečem tonu pa tudi lička in ustnice.
»Gospa Katarina je ena od tistih, ki nimajo časa, odkar so prestopili upokojenski prag. Zato smo jo v naši akciji vsaj za nekaj trenutkov odtrgali od vsakdanjega dela in jo malo razvajali, vsak po svoje. Moje razvajanje so bila oblačila. Ob svojih vsakdanjih opravkih je
mosKo m žensKo
FiU2£iiSCV0
Slomškova 22 10 % popust v maju
rada čim bolj udobno oblečena, skoraj je že pozabila, da lahko kdaj pa kdaj obleče tudi kaj bolj elegantnega, tudi krilo ni prepovedano. Tudi doma lahko marsikatero gospodinjsko opravilo opravimo v oblačilu, ki nam bo mogoče celo dalo kaj dodatne moči in energije. Na koncu koncev je tudi predpasnik lahko živih barv in modernega dizajna. Ko sem se odločila narediti pri izbiri oblačil velik preobrat, sem računala samo še na kanček sreče, da bodo moje želje tudi uresničene, kajti gospa Katarina je malce močnejše postave in pogosto naše konfekcijske tovarne pozabijo, da smo na tem svetu zelo različni ljudje, ki pa smo vsi radi zadovoljni in lepi v svojem oblačilu. V Murini trgovini sem se odločila za večno elegantno kombinacijo črne in bele z rdečimi detajli. Izbrala sem belo majico, črno-belo krilo zvonastega kroja in krajši prehodni plašč v črni barvi. Dodala sem še rdeč šal, ki je bil vezna nit s torbico in salonarji, ki sem
Foto: Črtomir Goznik
Katarina v oblačilih iz Mure, s torbico in čevlji iz Alpine.
jih izbrala v trgovini Alpina. Želje so bile uslišane, uspelo mi je najti vsaj teh nekaj kosov oblačil, da sem svojo idejo pripeljala do konca. Gospa Katarina se sicer ni takoj prepoznala, ko se je za trenutek obrnila proti ogledalu, mislim, da bo drugič za kakšno posebno priložnost segla tudi po malce bolj elegantnih oblačilih, v mislih imam predvsem krilo, saj hlače jo bodo tako in tako počakale doma. Gospa Katarina je zablestela v svoji novi podobi,« je po njeni preobrazbi povedala stilistka Sanja Veličk-ovic.
V kozmetičnem studiu Olim-pic je bila gospa Katarina deležna klasične pedikure, ki je je bila zelo vesela. Pedikura je
nega nog in stopal. Primerna je za vse, tako za moške kot za ženske. Otiščanci, boleča kurja očesa, vraščeni nohti povzročajo neznosne bolečine, je med drugim povedala vodja studia Silva Čuš. Pa to niso edine težave z nogami. Mnogi trpijo zaradi glivičnih obolenj, pri katerih koža med prsti poka, krvavi in je vneta. Sčasoma se zadeve ne izboljšajo, ampak le poslabšajo, zato se ob prvih naštetih znakih priporoča obisk pedikerja. »Tudi z leti si človek sam to težko uredi, zato pedikuro priporočam še posebej upokojencem. V bistvu so noge lahkotnejše in počutje je boljše,« smo po opravljeni pe-dikuri slišali gospo Katarino.
MG
Podlehnik • Srečanje ljudskih pevcev, godcev, plesalcev in narečnih skupin
Pesem in vino združujeta ljudi
Ljudska pesem, muzika, ples in narečje so kot iskrica, ki zažari, ko se srečajo duh in srce zanesenjakov. Ljudsko izročilo ni samo spremljevalka življenja, marveč zrcalo, ki odseva podobo naroda in spremljevalka kmečkega človeka. Ljudskega izročila se je ohranilo največ med kmečkim prebivalstvom.
		PS^íStvB \ WÍHÍÍ5V i« ■ [ f__SMW»^^"
:, ■¡■ JLf ^Hp, ■	H!i ■■j;	
T:íJÍI9		
	EpR^ Sfei^r'':-»^;	
	«P«' '	
Foto: ZG		
Utrinek s srečanja
Turistično društvo je veselo prizadevnosti skupin v turističnem društvu. Na letošnjem srečanju so se predstavile štiri sekcije domačega društva: Ple-sno-ritmična skupina, ljudske pevke, ljudski godci Haloški veseljaki in skupina za ohranjanje šeg in navad. V uvod v srečanje sta zaigrala frajtonarja turističnega podmladka OŠ Podlehnik Denis in Mitja. Nato je zaigrala domača citrarka Petra Grabro-vec. Na srečanje pa so povabili še deset drugih skupin: pevke ljudskih pesmi Društva Trsten-ke in ljudske pevce KFD Kopače, Podgorske vaške pevke DU Podgorci, ljudske pevce FD Rožmarin iz Dolene, plesalce FD
iz Lancove vasi, Fante iz Jurov-cev KD Videm, Ložniške ufarce TD Zgornja Ložnica in ljudske pevke iz Stoperc, ljudske pevce DU iz Vidma in Pobreške ljudske pevke. Vse navzoče sta pozdravila predsednik društva Milan Vidovič in župan Marko Maučič.
V drugem delu prireditve so podelili priznanja vinogradnikom za ocenjevanje vina. O samem ocenjevanju je spregovoril vodja projekta Ludvik Maučič in na koncu zrecitiral še haloško Zdravico.
Program so zaključili z družabnim delom in pogostitvijo.
Zdenka Golub
Od tod in tam
Tržec • Zlata poroka Julijane in Martina Zajška
Foto: Langerholc
V krogu svoje družine in prijateljev sta zlati poročni jubilej proslavila Julijana in Martin Zaj-šek iz Tržca. Poročno slavje je bilo 4. aprila v občini Videm tako kot pred natanko petdesetimi leti. V videmski poročni dvorani je zlati par poročil župan Friderik Bračič, v cerkvi sv. Vida pa je zlati poročni obred vodil p. Cristian Balint.
Zlati ženin Martin Zajšek se je rodil 26. oktobra 1932 v Hajdošah, zlata nevesta Julijana, z dekliškim priimkom Purg, pa 27. decembra 1938 v Jurovcih. Skupen dom sta si uredila v Tržcu, tukaj pa jesen življenja preživljata še danes. Martin je delal v mariborskem Koteksu, kjer je dočakal upokojitev, žena Julijana pa je bila doma, gospodinjila in skrbela za družino. V zakonu sta se jima rodila hčerka Sonja in sin Milan, ponosna pa sta tudi na svoji dve vnukinji in vnuka, pravnukepa, kot pravita, še z veseljempri-čakujeta.
UR
Podlehnik • Praznovanje 1. maja
V Podlehniku so tradicionalno postavili majsko drevo gasilci PGD, krajani Golega Vrha z družinami Večerič -Vaupo-tič in še marsikatero drevo je postavljeno po domačijah. Drevo v Golem Vrhu je gotovo najvišje daleč naokrog, saj meri 33 m. Tudi okrasili so ga lepo, s prav posebnim vencem. Na predvečer pred 1. majem so zagoreli tudi kresovi, najve-Foto: zg čjega v Golem Vrhu sta prižgala župan Marko Mučič in Franc Večerič, ki ga je s prijatelji ter sosedi pripravljal celi mesec. Ob tem lepem in družabnem dogodku se je v Golem Vrhu zbralo veliko število krajanov, saj so drevo postavili že devetič zapored. Zadržali so se do jutranjih ur, saj se je v prijetni družbi težko posloviti. Zjutraj pa so godbeniki KD Podlehnik zaigrali budnico in krajane popeljali v lepo praznovanje.
Zdenka Golub
Ptuj • Gasilski blagoslov
Foto: Franci Voglar
V nedeljo, 3. maja, so se v počastitev praznika svojega zavetnika svetega Florijana gasilci prostovoljnega društva Kicar in Podvinci udeležili tradicionalnega blagoslova gasilcev in gasilskih avtomobilov v cerkvi svetega Leopolda Madni-ča v Novi vasi pri Ptuju. Blagoslov je opravil pater Milan Kvas, somaševal pa je pater Marjan Marucelj, prav tako iz župnije sv. Ožbalta. Pater Milan Kvas je ob blagoslovu povedal, da vsekakor ne gre pozabiti požrtvovalnosti gasilcev ob lanskoletnem neurju ter da jim želi prijetno delo še vnaprej, predvsem v vzdušju medsebojnega spoštovanja in ljubezni.
PK
Vozili smo • toyota avensis sedan 2,0 D-4D sol
Novi, dinamicnejsi avensis je narejen za Evropo
Tretja generacija avensisa je dobila izboljšano tehniko oziroma motorje s poudarkom na nižjem onesnaževanju okolja, dinamičnejši izgled ter evropski značaj. Novi Toyotin predstavnik srednjega razreda dohiteva rivale na večini področij, o tem, da je naredil korak naprej, pa ni več dvoma. Avensis je za Japonce toliko pomembnejši, ker večina proizvajalcev beleži nižje povpraševanje po novih avtomobilih, zato je meja njegovega uspeha postavljena zelo visoko.
Upam, da mi pri Toyoti in nemškem Volkswagnu ne bodo zamerili, če zapišem, da sta to edina proizvajalca, ki uspešno prodajata »dolgočasno« oblikovane avtomobile. Zanesljivost ima torej tudi svojo senčno plat, hkrati pa zvesti kupci ne potrebujejo oblikovnih revolucij, ki so se večkrat izkazale za zgrešene; zato avensis nikoli ni izstopal.
Na pogled je novi model živahnejši, kljub dejstvu, da je namenjen tistim, ki med kriteriji za izbiro novega vozila na prvo mesto ne postavljajo športnosti. Toyotini oblikovalci so imeli pri snovanju nove generacije avensisa več poguma in odločnosti - očitno so jim zadržani Japonci dali proste roke, tako da so avtu vdihnili atraktivnejšo in všeč-nejšo obliko. Prav vzdihovali zaradi nje nismo in tudi mimoidoči se ob avensisu niso ustavljali, a nova podoba zna obdržati dosedanje lastnike Toyot pri tej blagovni znamki ter seveda ustvariti nove.
V prečiščeni notranjosti najdemo podobne merilnike, kot se vgrajujejo v bolj žlahtne lexuse ter na otip prijetne materiale. Snovalci so se očitno zgledovali po nemški trojki (BMW serije 3, audi A4, Mercedes C) in premišljeno postavili elemente upravljanja, pri tem niso pozabili na potnike, le tisti na zadnji klopi ne smejo biti višji od 190 centimetrov. Dovolj prestiža prispeva izbrana oprema sol, ki zna razvajati. Avensis
je opremljen z električnim pomikom vseh štirih bočnih stekel, prednja sedeža sta izdatno električno nastavljiva, elektrika zloži tudi zunanji ogledali, samodejno klimatsko napravo si lahko voznik in sopotnik nastavita po svoje, notranjost je odeta v usnje, elektrika pa poskrbi tudi za to, da se ob pritisku zagonskega gumba volan postavi v izbrani položaj, ko motor ugasnemo, se dvigne in odmakne. Pogruntavščina sicer ni nova, prav gotovo pa je bodo veseli nekaj obilnejši gospodje. Nekaj podrobnosti se je snovalcem vendarle izmuznilo: odprtina za pločevinko med sedežema je prevelikega premera, in če je tam pollitrska plastenka, bo voznik pri prestavljanju ob njo udarjal z roko, tudi potovalni računalnik bi lahko prikazoval podatke ne le enosmerno.
Na to, da avensis cilja med premijske proizvajalce srednjega razreda oziroma želi biti znotraj tega avtomobilskega razreda vsaj nekoliko prestižnejši od tekmecev, kaže (še vedno) limuzinska zasnova, ki pri nas ni tako zaželena kot recimo karavan ali kombilimuzina. To obenem pomeni slabši dostop do 509-litrskega prtljažnika, ki je po zaslugi prekucljivega naslonjala zadnje klopi še po-večljiv, a veliko več od tega, kot je recimo dvojno dno, ne ponuja.
Med vožnjo sem dobil vtis, da se nova toyota pelje lago-
dno in zanesljivo. Z dolgim medosjem in natančno vodenimi kolesi je lega na cesti zanesljiva in nedvomno bolj razgibana kot pri minuli generaciji avensisa. Podvozje je hkrati naravnano na udobje, v ovinkih pa zlahka sledi ukazom volana.
Kombinacija 2.0-litrskega dizelskega motorja in ročnega šeststopenjskega menjalnika bo pogosta izbira na slovenskem trgu, saj naj bi se zanjo zaradi ugodne(jše) cene odločila večina slovenskih kupcev. Vsekakor je primerna za lagodno vožnjo, sicer ji primanjkuje nekaj športnosti in tistega, tako prepoznavnega dizelskega potiska. Kdor
Foto: Danilo Majcen
je vajen starejših nemških dizlov tipa TDI, bo ob temle zmajeval z glavo, saj ne kaže pretirane živahnosti, a to je davek uglajenosti sodobnih »common rail« dizlov, ki so okolju prijaznejši in tišji. Če bi izbiral zase, potem bi nedvomno posegel po 2,2-li-trskem dizlu, ki stane 2200 evrov več in razvije 150 KM. Res je tudi, da vsak voznik ni dirkač - tisti preostali ponavadi iščejo ugodno porabo goriva in takole motoriziran avensis glede tega zagotovo navduši. Dizlu količino vbrizganega goriva odmerjajo pi-ezo vbrizgovalne šobe, hkrati so posodobljeni tudi drugi deli sistema skupnega voda,
zato se poraba goriva vrti okoli 6,6 litra na sto prevoženih kilometrov!
Toyota je v svojih načrtih za prihodnost navedla, da bodo pri izdelavi avtomobilov (in avensis tukaj ni izjema) uporabljali več okolju prijaznih materialov, zato že sedaj uporabljajo posebno ekološko plastiko, iz katere izdelujejo odbijače in druge sestavne dele, ki jih lahko reciklirajo celo večkrat. Plastiko bodo v bodoče uporabljali tudi pri izdelavi pragov, sedežev, strehe z notranje strani in drugih delov notranjosti vozila.
Želja Toyote je, da preide iz povprečnega proizvajalca av-
Foto: Danilo Majcen
tomobilov v vrh srednjega avtomobilskega razreda, v tisti luksuzni oddelek, kjer se ubadajo z inovativnostjo, užitki v vožnji in še posebej s podobo vozila. Avensis je v marsičem boljši od predhodnika, v določenih pogledih celo povsem drugačen, a nekega bahaštva od japonskih inženirjev ne pričakujte. Še zmeraj šteje njihova pregovorna zanesljivost, ki je pri preizkusnem modelu začinjena z izjemno bogato serijsko opremo (celo volan se nastavlja s pomočjo elektrike) in okolju prijaznim agregatom pod oznako »Toyota optimal drive«.
Danilo Majcen
toyota avensis sedan 2,0 D-4D sol	
gibna prostornina v ccm / največja moč v KM pri v/min	1998 / 126 pri 3600
največji navor v Nm pri v/min	310 pri 1800-2400
največja hitrost v km/h / pospešek 0-100 km/h v s	200 / 9,7
poraba goriva v 1/100 km	6,6 / 4,3 / 6,6
splošno jamstvo v letih / jamstvo zoper prerjavenje v letih	3 (ali 100.000 km) / 12
izpušne emisije CO2 (g/km)	135
vrednost osnovnega modela toyota avensis sedan 2,0 D-4D sol v evrih	29.800
doplačila	
kovinska barva v evrih	480
vrednost preizkusnega modela toyota avensis sedan 2,0 D-4D sol v evrih	30.280
Foto: Danilo Majcen
Zdravstvo • Pandemija nove (»prašičje«) gripe
Virus se širi, panika ne več
Potem ko smo bili pred nekaj leti priča (precej neupravičeni) paniki zaradi ptičje gripe, je letos pred prvomajskimi prazniki udarila t. i. prašičja gripa. Očitno gre tokrat zares, saj se je svetovna zdravstvena organizacija (WHO) po vedno novih potrjenih primerih človeške okužbe s to boleznijo, ki zna biti tudi smrtna, tik pred prvim majem odzvala z razglasitvijo pete stopnje nevarnosti pandemije, kar je le še ena stopnička pod najvišjo možno stopnjo.
Foto: latimes.com
V Mehiki, kjer je virus izbruhnil in doslej zahteval največ življenj, večina ljudi zaradi nevarnosti okužbe nosi obrazne maske.
Kaj pomeni šesta stopnja nevarnosti?
Medtem ko trenutno razglašena peta stopnja nevarnosti pomeni, da se nov virus gripe, ki se širi s človeka na človeka, pojavlja v najmanj dveh državah regije (večina držav v tej fazi še ni prizadeta, pričakuje pa se, da bo), šesta stopnja nevarnosti pomeni fazo širjenja novega virusa influence med ljudmi po vsem svetu. Pandemija je v teku in bo trajala nekaj mesecev. Po tej fazi sledi obdobje umirjanja, zmanjševanja števila primerov. Po določenem času pandemija izzveni, saj se številni ljudje prekužijo z novim virusom in razvijejo imu-nost. Nov virus influence se v tej fazi širi podobno kot običajna sezonska gripa.
Virus prašičje gripe se uradno imenuje AH1N1 in strokovnjaki že opozarjajo, da je »prašičja gripa« neprimerno.
Foto: SM
poimenovanje
Peta stopnja pomeni širjenje bolezni s človeka na človeka na širšem območju, medtem ko bi šesta stopnja pomenila popolno pandemijo. Direktorica WHO Margaret Chan poudarja, da je svet danes bolje pripravljen na pandemijo gripe kot kdaj-koli prej, vendar virus zelo hitro mutira, njegovo delovanje je zelo nepredvidljivo, cepivo proti prašičji gripi pa še razvijajo. Chanova je v Ženevi priznala, da bo v primeru pandemije oziroma 6. stopnje ogroženo celo človeštvo.
Virus prašičje gripe je bil najprej odkrit v Mehiki, kjer so prejšnji teden našteli 159 smrtnih primerov in okrog 2500 primerov okužbe z novim virusom, ki se je dobesedno v nekaj dneh razširil po skoraj vsem svetu. V Evropi so doslej potrdili okužbo z virusom v Nemčiji, Veliki Britaniji, Avstriji, Španiji in tudi v Švici, o sumih obolelosti pa poročajo še iz nekaterih držav. V ZDA so uradno potrdili 91 primerov okužbe v desetih državah, največ v New Yorku, zaradi omenjenega virusa pa je konec preteklega tedna umrl tudi 23-mesečni otrok. Nove primere okužb so odkrili tudi že v Afriki, egiptovske oblasti so tako že odredile zakol vseh prašičev v državi.
Kaj je prašičja gripa
Po pojasnilih Urške Ka-loper s službe za odnose z javnostmi pri Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) je prašičja gripa nalezljiva akutna virusna okužba dihal prašičev, ki jo povzroča virus influence A. Oboleli prašiči običajno izgubijo tek, imajo povišano telesno temperaturo in kašljajo. Smrtnost pri prašičih je nizka (1-4 %), največkrat ozdravijo v 7 do 10 dneh. Bolezen se med njimi širi po zraku, z neposrednim in posrednim stikom ter s prašiči-prenašalci, ki ne kažejo značilnih znakov bolezni. Izbruhi med prašiči se lahko pojavijo vse leto,
več jih je (v zmernem temperaturnem pasu) jeseni in pozimi. V številnih državah prašiče rutinsko cepijo proti prašičji gripi. Najpogostejši povzročitelj prašičje gripe je virus influence A H1N1, med prašiči pa krožijo tudi drugi virusi influence A (npr. H1N2, H3N1, H3N2). Prašiči se lahko okužijo tudi z virusi ptičje gripe in virusi sezonske gripe pri človeku. Včasih se lahko prašiči okužijo tudi z več kot enim virusom naenkrat, zaradi česar se lahko geni iz teh virusov pomešajo. Posledica je lahko virus gripe, ki vsebuje gene različnih virusov. Izjemno redko se bolezen iz obolelih prašičev prenese na ljudi, ki delajo na prašičjih farmah in so z njimi v tesnem stiku.
Kakšni so znaki obolelosti pri ljudeh?
»Najverjetneje ljudje, zlasti tisti, ki niso v rednem stiku s prašiči, niso imuni za viruse
prašičje gripe, da bi tako bili sposobni preprečiti okužbo. Ko se virus prašičje gripe začne prenašati s človeka na človeka, je pandemija možna. Posledice takšne pandemije pa je težko napovedati: odvisna je od nalezljivosti virusa, odpornosti ljudi, navzkrižne zaščite s protitelesci, ki se razvijejo ob sezonski gripi, in človeka samega. Nov virus prašičje gripe se prenaša enako kot virus sezonske gripe s kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju, govorjenju ipd., torej ob tesnem stiku z osebo, ki je okužena z novim virusom prašičje gripe,« še pojasnjujejo na IVZ.
Kot že rečeno, cepiva, ki bi vsebovalo zaščito proti novemu virusu, ni. »Obstaja določena podobnost med virusi sezonske gripe A (H1N1), ki so v običajnem cepivu proti gripi, in novim virusom prašičje gripe H1N1. Pri osebah, cepljenih z običajnim cepivom proti sezonski gripi, verjetno obstaja navzkrižna - delna imunost tudi proti novemu virusu prašičje gripe. Omenjeno hipotezo bodo potrdili z raziskavami, ki že potekajo, vendar so dolgotrajne. Priporoča pa se uporaba ozeltamivira ali zanamivira za zdravljenje in ali preprečevanje okužbe. Ta zdravila zavirajo razmnoževanje virusa. Protivirusna zdravila skrajšajo in omilijo potek bolezni ter preprečujejo zaplete. Z zdravljenjem
je treba pričeti 48 ur po začetku simptomov,« opozarjajo na IVZ.
Zdravilo proti prašičji gripi ima rok uporabe do leta 2011
Zdravilo ozeltamivir, ki učinkuje proti prašičji gripi, ima rok uporabe najmanj do leta 2011, so pojasnili na ministrstvu za zdravje. Kot je namreč povedala predstojnica centra za nalezljive bolezni na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) RS Alenka Kraigher, je zdravilo skrb državnih rezerv. Zdravilo ozelta-
Prvi del naloge (razselitev) je bil opravljen, saj je na tem območju Slovenskih goric nastalo okoli sto manjših rejcev prašičev, toda do zaprtja farme ni prišlo. Po besedah župana občine Gornja Radgona Antona Kampuša je njihova prednostna naloga zagotoviti delo sedanjim 37 zaposlenim delavcem, to pa bi bilo omogočeno, če bi bil kdo
mivir je v državnih rezervah, država pa med drugim skrbi za dobro prakso njegovega skladiščenja, katere sestavni del je tudi rok uporabe, je na sredini novinarski konferenci pojasnila Kraigherjeva. Na zalogi je 500.000 doz zdravila, kar zadostuje za četrtino
pripravljen farmo prevzeti in jo adaptirati. V nasprotnem bo potrebno poskrbeti za prekvalifikacijo delavcev in razporeditev na primerna delovna mesta. Ob najbolj verjetnem scenariju (zaprtje farme) je občina pred nadaljnjo veliko obvezujočo nalogo - saniranje območja, kjer se farma nahaja. Župan pravi, da gre za ekološko bombo in
prebivalstva Slovenije. Strokovnjaki ocenjujejo, da ga je dovolj.
V Sloveniji so bili sicer doslej zaradi suma okužbe s prašičjo gripo pregledani trije ljudje, vendar je bil sum ovržen.
SM (vir: STA, IVZ, 24 ur)
ogromen zalogaj, ki ga po njegovem mnenju mora prevzeti ali stečajni upravitelj ali država. Ob izpraznitvi bazenov in vzpostavitvi normalnega stanja bi bilo potrebno zagotoviti nemajhna finančna sredstva, občina pa bi nastalo območje namenila športnim in turističnim dejavnostim.
NŠ
Kako se lahko zaščitimo pred okužbo?
Širjenje okužbe lahko preprečujemo s pogostim umivanjem rok, tudi z robčki z alkoholnim razkužilom, kadar ka-šljamo ali kihamo, si usta obvezno zakrijemo z robcem, ki ga po uporabi odvržemo v koš, z izogibanjem stikov z bolnimi ljudmi, vsekakor pa je nujno, da ob pojavu bolezni ostanemo doma. Če opazite znake bolezni, podobne gripi, z mra-zenjem, vročino, bolečinami v mišicah in kosteh, nahodom, bolečinami v žrelu pokličite svojega zdravnika, ki vam bo svetoval. Bojazen, da bi se lahko okužili z virusom preko uživanja svinjskega mesa, je odveč.
Svinjsko meso neoporečno
Ameriški minister za kmetijstvo Tom Vilsack je medije prepričeval naj bolezni ne rečejo prašičja gripa, ker je svinjsko meso povsem neoporečno, saj se bolezen širi od človeka na človeka, ne pa z uživanjem mesa. Medtem ko ameriška vlada uvaja ime virus »2009 H1N1«, pa mediji še naprej uporabljajo izraz prašičja gripa. Vilsack poudarja, da tega ne bi smeli početi, ker ima to po nepotrebnem resne gospodarske posledice za živinorejce.
Gornja Radgona
Prašičja farma v Pod-gradu pred zaprtjem?
Čeprav je družba Prašičereja v Podgradu (občina Gornja Radgona) v stečajnem postopku, še vedno posluje, vendar v zmanjšanem obsegu. Znano je, da je država že pred leti načrtovala razselitev farme in njeno zaprtje.
Mali oglasi
STORITVE
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, ww(w.ramainox.si.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 9. do 18. ure. Tel. 041 317 361.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, Destrnik, GSM 031 666 751.
STROJNI ESTRIHI in ometi. Nudi Slavko Plošinjak, s. p., Gajevci 7 a, tel. 041 378 464 ali 041 378 475.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
^fntlumed
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www. Milumed.si.
IZPOSOJA OBLEK: krst, obhajilo, birma, poroka, valeta ... Šiviljstvo Neja, 031 258 704. Šešerko Silvester, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Modni dodatki zastonj. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 887 281 in 031 812 580.
-^AST^
Izvajamo krovsko, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter Gerard kritine. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
Prireditvenik
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
VARČNA - okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
SPOŠTOVANE KMETOVALCE obveščajo, da imajo do konca meseca maja na zalogi umetno gnojilo KAN po akcijski ceni 15,49 € za 50-kg vrečo. Pri naročilu nad 5 palet možnost brezplačne dostave. Polje dom, d. o. o. - prodajalna Kidričevo, tel. 799 00 80.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
KMETIJSTVO
UGODNO prodamo les za ostrešje, deske late, brune ter opaže z dostavo. Tel. 041 642 055.
KUPIM traktor in kmetijske priključke, tel. 041 358 960.
PRODAM luščilnik in drobilnik koruze. Tel. 766 73 81, 041 327 034.
V OKOLICI JURŠINCEV oddam 6 ha košnje, vse v enem kosu. Telefon 031 451 529.
PRODAM telico, brejo v devetem mesecu. Telefon 769 39 41.
PRODAM rotacijsko kosilnico SIP 165 in kupim slamoreznico, obračalnik pajek in bikca, starega od 10 do 30 dni. 041 588 741.
PRODAM teličko, staro 14 dni, simen-talko ter bukova drva in kupim traktor Deutz 48 ali 55. Tel. 031 83 3 974.
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Telefon 051 667 170.
PRODAM žrebičko, staro eno leto, zelo mirno in naučeno vseh osnov, mati holštajn, oče mešanec hano-veranec-lipicanec. Pevenci, tel. 041 730 857.
PRODAM AŽ-panje, 10 saterje, malo rabljene. Tel. 040 977 385.
PRODAM drva z dostavo. Tel. 051 632 814.
PRODAM trda mešana drva, možen tudi razrez. Tel. 031 848 466.
PRODAM pujske, težke okrog 20 kg. Tel. 051 305 113.
PRODAM hrastove plohe, debeline 8 cm. Tel. 041 558 979.
PRODAM kozje mleko po 2 €/l. Tel. 753 11 81.
PRODAMO tri odojke ter večje prašiče. Tel. 764 51 81.
PRODAM drva, bukova ali mešana, možnost dostave in razrez. Tel. 031 775 996.
PRODAM luščeno koruzo. Tel. 031 257 514.
PRODAM Sip-nakladalko 22. Inf. na tel 041 831 611.
MOTORNA VOZILA
PRODAM SKUTER, vozen eno sezono. Telefon 031 873 598.
Petek, 8. maj
18.00 Ptuj, športna dvorana šolskega Centra, 25. praznik Vrtca Ptuj, prireditev otrok Tak' je včasih blo
18.00 Središče ob Dravi - v Sokolani, dobrodelna prireditev vrtca Navihanček
18.00 Maribor, Muzej narodne osvoboditve, odprtje stalne razstave Spomenik mariborski industriji - industrijski Maribor v 20. stoletju
17.30 Ptuj, Center za socialno delo Ptuj, Trstenjakova ulica 5/a, 2. srečanje enostarševskih družin
19.00 Ivanjkovci, dvorana KS, javna prireditev Pomlad prebudi
- ustvarjalnost živi, predstavili se bodo učenci OŠ Ivanjkovci in njihovi mentorji s svojimi kreativnimi in vedno zanimivimi nastopi
19.00 Ptuj, CID, potopis, Tibet, dežela, ki nikogar ne pušča ravnodušnega
19.30 Cirkulane, zbiranje pred večnamensko dvorano, pohod ob polni luni, vabi Društvo gospodinj Cirkulane
20.00 Ptuj, Klub Gemina XIII, Glasbeni večer z uveljavljenimi slovenskimi vokalnimi skupinami
-	Ptuj, CID, sodelujete lahko v tečajih in delavnicah: tečaj bas kitare, tečaj igranja na afriške djembe, literarna skupina, novinarska skupina, elektro delavnica
-	Breg - Majšperk, 4. mednarodni glasbeni sejem, predstavitev dela in izdelkov na rokodelski tržnici
Sobota, 9. maj
8.00 9.00
19.00
19.30 20.00
Borl, zbiranje na gradu, čistilna akcija
Podlehnik, zbiranje pred krajevno dvorano, 10. tradicionalni
pohod po občini Podlehnik
Velika Nedelja, dvorana Elizabetine hiše - župnišče, koncert
ljudskih pevcev in godcev Porini pa počini, z vami bodo Ivo
Mojzer, Tamburaška skupina KUD Ivan Lončarič - Trniče
Maribor, SNG, balet, Turandot, VelDvo, za izven
Ormož, dom kulture, območna revija odraslih pevskih zborov in
malih vokalnih skupin Kdor poje ... 2008
Breg - Majšperk, 4. mednarodni glasbeni sejem, predstavitev
dela in izdelkov na rokodelski tržnici
Nedelja, 10. maj
8.30 do 10.30 Kamnica, pod cerkvijo, start kolesarskega trima S kolesom po Kobanskem, vzpon na Medič, preprosta pot, primerna za vse generacije 10.00 Ptuj, mestni park, prireditev z zahvalo donatorjem na obnovljenem otroškem igrišču -	Breg - Majšperk, 4. mednarodni glasbeni sejem, predstavitev
dela in izdelkov na rokodelski tržnici
TV Ptuj
Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Koncert Alfija Nipiča, na koncertu Alfi predstavlja svoje najlepše pesmi. Vabljeni pred male ekrane.
Kino Ptuj
, 9. in 10. maj ob 17.30 Pošasti proti Neze-
mljanom - animirana pustolovščina. Ob 19.20 Strastna zapravljivka - komedija. Ob 21.10 Art program: The international: Mednarodna prevara - triler.
Ples
DOM-STANOVANJE
V	NAJEM oddam 1,5-sobno delno opremljeno stanovanje z uporabo garaže. V stanovanju so priključki za internet in kabelsko. Tel. 041 428 673 ali 041 478 476.
PRODAM ali oddam starejše 4-sob-no stanovanje, 129 m2, v drugem nadstropju v centru Ptuja. Tel. 051 348 278.
V	NAJEM ODDAM 112 m2 stanovanjske hiše z opremo. Dravinjski Vrh 36, 2284 Videm, za 380 €/mesec, inf. na tel. 041 706 237.
V	NAJEM ODDAM popolnoma opremljeno garsonjero na Ptuju. Telefon 051 240 314.
PRODAMO enosobno stanovanje, II. nadstropje, v Gregorčičevem drevoredu 11 v Ptuju, 35 m2, cena po dogovoru. Telefon 041 487 534.
NEPREMIČNINE
PRODAM zazidljivo parcelo, 12 a, Vrhe-Majšperk, skupna dovozna cesta, mirna lokacija, na parceli je 2000 trsov in nekaj sadnih dreves. Tel. 041 764 426.
PRODAM zazidljivo parcelo in kmetijsko zemljišče v skupni velikosti 4800 m2 (gradbeno 1000 m2). Parcela leži ob regionalni cesti Muretinci-Gorišnica. Telefon 031 293 172.
RAZNO
euronautic
Na Ptuju organiziramo tečaj in izpit za voditelja čolna, ki bo 22. in 23. maja. Prijave: Navtika Čarter, d. o. o., tel. 02 780 11 50 ali 041 359 505, info@euronautic.eu
Tara Gašič in Dejan Gašparič na plesnem finalu
Učenke in učenci OŠ Velika Nedelja so se konec meseca aprila v Murski Soboti udeležile področnega tekmovanja v plesu. Letošnji projekt, ki poteka v okviru Šolskih športnih tekmovanj pod okriljem Ministrstva za šolstvo in šport, se imenuje »Šolski plesni festival« in poteka že osmo leto zapored. Udeleženci projekta tekmujejo posamezno in ekipno v treh plesih: hip hop, pop
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
UGODNO PRODAM hladilno komoro LTH 650 l, globoko pomivalno korito - dvojno, nerjavečo, gostinski plinski štedilnik, nerjaveče vinske sode, gostinski servisni voziček ter kostanjevo kolje za vinograd. Tel. 041 245 054.
PRODAMO poceni čoln Maestral 9 in motor Tomos 4. Vprašajte na 031 566 845.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJl/TRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČEIR1KA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. Številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.sl, za večje objave predhodno pokličite.
in latino. V plesnih parih tekmujejo v plesih: angleški valček, cha cha in swing.
V	njem sodelujejo učenke in učenci I., II., in III. triletja OŠ, ki se skozi plesni tečaj naučijo predpisanih plesnih koreografij za njihovo starostno kategorijo, v katerih kasneje tudi tekmujejo. Učenci OŠ Velika Nedelja so nastopali v dveh tekmovalnih kategorijah in sicer v kategoriji plesnih parov ter v kategoriji plesnih koreografij. Tara Gašič in Dejan Gašparič sta med plesnimi pari zasedla odlično 3. mesto in se uvrstila na državno tekmovanje, ki bo 22. maja v Mariboru.
V	Murski Soboti so OŠ Velika Nedelja zastopale še naslednje tekmovalke: Lisa Henkel, Ana Jurgec, Urška Žnidarič, Janja Pučko, Sara Bolčevič, Špela Šo-štarič, Špela Vičar, Katja Žalar in mentor Stanko Bezjak.
UK
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanom 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obročnega odplačila_
DELO
V UGLEDNI restavraciji v Gradcu - Avstrija - zaposlimo samostojnega kuharja. Urnik dela 5 dni + 2 dni prosto. Nočitev in hrana v hiši. Milena 0043/69910003289.
IŠČEMO VARSTVO za leto in pol staro punčko na našem domu v Apačah za cca. tri do štiri ure dnevno, predvsem v popoldanskem času. Zaželene osebe z izkušnjami, cena po dogovoru. Za več informacij pokličite na telefon 051 425 120.
Spomladanske ugodnosti
Adriatica Slovenice na Ptuju in v Ormožu!
Za vas smo pripravili dva bona, ki ju lahko uveljavljate ob sklenitvi novega stanovanjskega in avtomobilskega zavarovanja.
Pričakujemo vas na predstavništvu AS-a na Ptuju in v Ormožu.
AS, Predstavništvo Ptuj
Trstenjakova ulica 1, Ptuj T: 02 780 6800
AS, Predstavništvo Ormož
Vrazova ulica 5, Ormož T: 02 740 0204
AdriaticSlovenica n
Zavarovalna družba dd. • Članica Skupine KD Group
30 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • S. maja 2009
PETKOV VEČER
Bodite nocoj i> družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.rad¡o-tedn¡kj¡
PRODAJA IN SERVIS KOLES
Vinarski trg 6, 2250 Ptuj, tel.: 02/749 37 39, e-mail: velo.volan@velo.si
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena '
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ
Servisne storitve le 24 EUR z DDV
Cena veLja za vse tipe vozil starejših od 3. leti
Znamka	Barva	Letnik	Cena (C)
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI	ČRNA	2004(T)	10.190,-
BMW320D	ČRNA	2001	7.790,-
FIAT CROMA 1.9 MULTIJFT, 5V	SREBRNA	2006	10.990,-
FIAT PANDA 4X41.2 8V CUMBING, 5V	SREBRNA	2008(T)	9.990,-
FIAT PUNT01.216V,3V	SREBRNA	2003	4.190,-
FIAT PUNTO 1.2,3V	RDEČA	2003	3.390,-
FIAT PUNTO 1.48V ACTIVE, 3V	BELA	2008	8.500,-
FIAT SCUDO 2.0 JTD.5V	ZLATA	2008(T)	22.500,-
LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC..5V	SIVA	2003(T)	7.990,-S
OPEL CORSA 1.3 0T1,3V	BELA	2006	6.490,-1
RENAULT ESPACE 1.9 DCI.5V	T. SIVA	2004	9.590,-1
ŠKODA FABIA COMB11.4 TDI 5V	SREBRNA	2007(T)	9.490,-1
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V	SREBRNA	2005	10.990,- ? 1—
			
			
j Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000 |			
revija za
sacfjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
• prilogo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko meseca maja med ostalim preberete o mehanskem redčenju plodičev jablan, o ukrepih v nasadih borovnic, o slovenskih klonih vinske trte, o zelenih delih oz. pletvi vinske trte; v prilogi Vrtnine pa o objektih zavarovanega prostora.
Revija Sad - 20 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
Alojz Cugmajster s.p.,
Cesta v Železnike 8,3215 Loče e-mail: alojz.cugmaister@siol.net
V našem podjetju lahko kupite les raznih dimenzij in vrst:
-	tramove
-	deske
-	morali
-	ladijski pod
-	mizarski les
-	drva za kurjavo
-	sekance ter
-	žagovino.
Možna je dostava na dom I
Telefon: 03/ 759 21 70 GSM: 041/ iiS 373,031/ 343 209, 031/709744
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
PETEK 8.5.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 9.5.
8.00 Oddaja Občine Markovci 9.30 Mini zvezda - otroška oddaja 11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica-odd. 14.00 VRATA MED ZVEZDE 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Kronika Občine Markovci 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja
NEDELJA 10.5.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Florjanova maša na Hajdini 11.00 Oddaja Občine Videm 12.00 Oddaja ŠKL
13.00 Koncert kitare Iz gradu Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Kronika Občine Destrnik 18.00 VRATA MED ZVEZDE 19.00 5 noč -
PONEDELJEK 11.5.
8.00 Koncert skupine Osti Jarej 9.00 VRATA MED ZVEZDE 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja Občine Videm 19.00 Oddaja ŠKL 20.00 Kronika Občine Markovci
BM-MOBIL
Sakelšek Bernarda s.p.
Rajšpova ulica 14 Ptuj Tel.: 02/ 620 88 67, 051/ 654 925
Ugodno financiranje do 7.iet, možnost kredita ali leasinga na položnice, prepisi.
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	BARVA	OPREMA	CENA
MEGANE 1,5 DCIGRANDTOUR	2006	SREBRNA	DIGIT. KLIMA	7.690,00
C MAX 1,6 TDCI	2004/05	SREBRNA	GHIA	8.690,00
GOLF 1,9 TDI	2002	ČRNA	KLIMA	6.500,00
GOLF 1,416V	2000	MODRA	KLIMA	4.390,00
FOCUS 1,6 TDCI	2005	SREBRNA	KLIMA	8.500,00
MEGANE 1,416V	1999	BELA	KLIMA	2.990,00
HONDA CR-V 2,0	2003	MODRA	KLIMA	11.350,00
				
POLO 60	1997	ZELENA	SERVO VOLAN	1.600,00
CLIO 1,5 DCI	2004	MODRA	KLIMA	4.950,00
1WING0	2002	BORDO RDEČA	KLIMA	3.500,00
A31,8	1998	ZELENA	SERVO VOLAN	2.990,00
CLIO 1,2	2004	SREBRNA	KLIMA	4.740,00
MERCEDES CLK 200	1999	MODRA	KLIMA	6.300,00
TWINGO	2002	RDEČA	PLATNENA STREHA	2.900,00
ASTRA 2,0 D	2002	ČRNA	DIGIT. KLIMA	4.750,00
Maribor
Tržaška c. 23 2000 Maribor 02/613 01 00 051 610 080
Celje
Mariborska c. 88 3000 Celje 03/600 12 20 031 288 936 070 857 403
Ljubljana
Dunajska c. 421 1000 Ljubljana 01/561 32 39 031 891 321
Ljubljana Maribor Celje info@obenauf.si www.obenauf.si www.obenauf
arhitektura
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENAc	OPR.	BARVA
ALPA1471,9 JTD	2005	8.680,00	KLIMA	KOV. SIVA
AUDI A41,9 TDI KARAVAN	2000	5.650,00	AVT.KUMA	SREBRN
BMW 510 i LIMUZINA (PUN)	2000	6.580,00	AVT.KUMA	SREBRN
FIAT CROMA 1,9 JTD MUUTWAGON	2006	10.550,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
JAGUAR X-TYPE 2,0 DTM6V	2006	13.750,00	KLIMA	KOV. ZLATA
KIA CARNIVAL 2,9 CRDIZX	2002	6.980,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
OPALAGILA 1,216V	2004	5.800,00	KLIMA	KOV. MODRA
OPEL VECTRA 2,0 Dil UMUZINA	2002	6.980,00	KLIMA	BELA
OPEL ZAFIRA 2.0 DTI	2003	7.700,00	KLIMA	KOV. ČRNA
OPEL ZAFIRA 1,9 COI	2005	11.400,00	KLIMA	KOV. MODER
PEUGEOT 3071,6 HDI EXECUTIVE	2006	8.980,00	AVT.KUMA	SIVA
RENAULT MEGANE SCENIC 1,616V	2002	4.790,00	AVT.KUMA	SREBRN
ŠKODA FABIA 1,4 TDI	2007	8.100,00	KLIMA	BELA
VW GOLf 1,9 TOI UMUZINA	2003	7.390,00	KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN BERUNG01,9 D	2003	4.600,00	DRSNA VRATA	BELA
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA«, OPREMA BARVA			
AUDI A3 SPORTBACK 1.9 TDI 20	05 14.590,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
AUDI ALLR0AD 3,0 TDIQ 20	)7 55.900,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
AUDI Q7 QUATTRO 3,0 V6 TDI DPFTiptr. 20	06 52.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
BMW SERIJA 3:320 D TOURING AVT. 20	06 15.900,00	KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN C41,6 HDI 20	06 11.900,00	KLIMA	KOV. ČRNA
FIAT STIL01,9 JTBDYNAMIC 20	06 7.590,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
FORD F0CUS1.6 TUCi FUTURA 20	05 7.190,00	KLIMA	KOV. MODRA
MITSUBISHI PAJERO 3.2 DIO 20	03 14.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASIRA 2,0 20	01 5.290,00	STREŠNE SANI	BELA
PEUGEOT 206 1,41 20	05 5.990,00	KLIMA	KOV. SV. SIVA
RENAULTTWINGD DYNAMIQUE 1,2 20	03 4.490,00	KLIMA	K0V.SRERRNA
SEAT TOLED01,9 D 19	06 1.290,00	AVTO RADIO	KOV. SREBRNA
VW PASSAT 1,9 TDI HIGH. 20	05 14.490,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW POL01,4 TDI 20	06 9.190,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cei^ Oprema Barva
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT.PRIMERA	2002	7.500,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
SEAT CORDOBA VARI01,4 MPI	2002	4.120,00	KLIMA	RDEČA
RENAULT THALIA 1,416V RT	2001	3.450,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
VW NEW BEETLE 2,0 HIGHLINE	1999	5.680,00	KLIMA	RUMENA
FIAT PUNT01,2 SX	2000	2.990,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 406 COUPE 2,2 HDI	2002	6.990,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
VW PASSAT 1,9 TDI BASIS VAR.	1999	4.390,00	AVT. KLIMA	BELA
VOLKSWAGEN GOLF 1,4 BASIS	1999	3.650,00	SERVO VOLAN	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.980,00	SERVO VOLAN	ZELENA
RENAULT MEGANE BREAK 1,616V	1999	2.900,00	PRVI LAST.	KOV. SIVA
CITROEN C31,1 IX	2003	4.750,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
VW T0URAN1,9 TDI C0NCEPTL.	2006	10.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. T. MODRA
R MEGANE 1,9 DCI PRIV. LUXE SEDAN	2004	7.290,00	PRVI LAST.	KOV. ZELENA
RENAULT MEGANE SCENIC 1,6 ERN	1998	2.740,00	KLIMA	KOV. T. MODRA
PEUGEOT 4061,8 ST	1996	1.490,00	SERVO VOLAN	KOV. T. MODRA
BMW 3181 UMUZINA	2001	8.450,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
CHEVROLET AVE01,416V	2006	5.990,00	PRVI0 LAST.	KOV. SV. MODRA
AUDI TT 1,8 T ROADSTER	2002	14.690,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
RENAULT GRANDESPACE 1,9 DCI	2004	8.950,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1,6 KARAVAN	1998	3.350,00	KLIMA	KOV. BELA
OPEL VECTRA 1,616VIGL PLUS LIM.	1997	2.850,00	PRVI LAST.	KOV. B. RDEČA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2001	5.350,00	KLIMA	KOV. RDEČA
FIAT PUNT01,2	2004	4.700,00	SERVO VOLAN	RDEČA
SKODA FABIA 1,4 MPI CLASSIC	2001	3.990,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUSTI
prodajalna notranjih in vhodnih vrat ter oken
wstLotmz&KGtms
NOTRANJIH IN VHODNIH VRAT,
OKEN, PARKETOV PRIZNANIH PROIZVAJALCEV...
Osoinikova ulica 12, Ptuj (pri gasilskem domu) Tel.: 02/ 78 00 424, www.tuning.si
BAR - RESTAVRACIJA
Anfora
Osojnikova cesta 12, Ptuj (pri gasilskem domu) Tel.: 02/ 78 00 425 www.tuning.si
Ponudba:
-	dnevne malice,
-	kosila,
-	mesne in ribje jedi po naročilu,
-	hišne specialitete: jedi iz odprtega žara (pleskavica v lepinji, čevapčiči, kotleti, hobotnica, ...).
Sprejemajo tudi zaključene družbe do 40 oseb.
NOVO: SLADICE ZA VROČE DNI!
MLADI POZOR: vsak petek in soboto do 24. ure PARTY PONUDBA: PLESKAVICA + VELIKO PIVO!
Otvoritev letne terase bo 16. maja od 17. ure dalje. Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno! Hladile vas bodo vroče hostese in razna presenečenja!
PE PTUJ, Zabovci 85, 2281 Markovci, tel.: 02/788 88 12
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila In leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
fllMiHIMiJiMiWIIf
CMIM
C 02/2280110
SoliS d. Raz lag ova 24, Maribor
I
lor I
[M iml®!»^
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/25246-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor

ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
Že leto dni v grobu spiš, bolečin več ne trpiš, vse ure, dneve in noči, vedno si v srcu z nami ti.
V SPOMIN
9. maja mineva leto, ko se je poslovila od nas draga žena, mama, babica, prababica
Anica Krajnc
Z ZAGREBŠKE C. 104, PTUJ
Hvala vsem, ki se je spomnite in postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Vsi tvoji domači
Niti zbogom nisi rekel,
niti roke nam podal,
a v naših srcih za vedno boš ostal.
SPOMIN
Danes, 8. maja 2009, mineva eno leto, odkar nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast
Andrej Fekonja
IZ KAJUHOVE ULICE 5 NA PTUJU
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Simona Čeh Šmigoc, dr.dent. med. v Zdravstven domu na Ptuju
Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič, pozabo ... Po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo.
T. Pavček
SPOMIN Zvonko Težak
10. 5. 2006 - 10. 5. 2009
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, se ustavite ob grobu in prižgete svečko.
Njegovi najdražji
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh med nami še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli, ko zavemo se, da te več ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata, vnuka in nečaka
Daniela Arnuša
IZ VIDMA PRI PTUJU 15
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Hvala kolektivu Perutnine Ptuj, Zavodu dr. Marijana Borštnarja Dornava ter patru g. Stermšku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Ko živela sem, ljubila sem vas vse. Zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage matere, tašče, babice in prababice
Marije Pihler, roj. Pukšič
IZ LEVANJCEV
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, vežico in cerkev, izrazili sožalje in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku Jožetu Škofiču za darovano sveto mašo zadušnico in opravljen cerkveni obred.
Zahvala pevcem za odpete žalostinke, govornici Julijani Černe-zel za ganljive besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Almaja iz Lenarta za opravljene storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala za vse molitve in lepe misli, ki so bile in še bodo namenjene naši dragi.
Vsi njeni najdražji
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine. Tam srce se mirno zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Umrl nisi zato, da nehal bi živeti, ampak zato, da nehal bi trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, brata, tasta, strica in botra
Janka Kovačca
IZ JURŠINCEV 16
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so ga imeli radi in so nam v teh težkih dneh stali ob strani ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za izrečena pisna in ustna sožalja, stisk rok, besede tolažbe, molitve, darovane sveče, cvetje, sv. maše ter dar za cerkev. Posebna hvala g. Frasu za opravljen cerkveni pogreb, g. Casarju in ge. Veri za molitve, LD Juršinci za opravljen lovski pogreb. Zahvaljujemo se govornikom za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, rogistom, zvezi lovskih družin, zastavonošem, nosilcem praporjev in pogrebnemu podjetju Mir. Iskrena hvala dr. Viktoriji Košorok, sorodnikom in prijateljem iz Ljubljane, še posebej g. Ivanu.
Hvala KZ Ptuj, KZ Lenart, vsem društvom, sodelavcem podjetja RM Vuk, vsem sošolkam in sošolcem ter Aleševim prijateljem. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala!
Z ljubeznijo in bolečino v srcu: njegovi najdražji, ki te pogrešamo
V	neskončno praznino,
ki jo je ustvaril neizbežen trenutek minljivosti, se zliva tvoja brezmejna ljubezen, moč dajanja, tvoja nežna roka in mila duša, tvoje bogato srce. Dal si nam mnogo, mnogo več, kot si sam sanjal... Del nas odhaja s teboj, a del TEBE ostaja v nas, ZA VEČNO.
ZAHVALA
V	43. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi in nenadomestljivi sin, brat in stric
Štefan Podgajski
IZ ŽABJAKA 52
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem SCT-ja in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo, mnogo prerani zadnji poti, nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Prav posebna zahvala ge. Marici za molitev, ge. Veri za besede slovesa, g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj za opravljene storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat ISKRENA HVALA! Ni res, da si odšel - NIKOLI NE BOŠ! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, boš vsak naš korak spremljal v tišini.
Tvoji najdražji: mama Barbara, sestri Danica in Polona z družinama
Ptuj • Organizirano beračenje
Črn kronika
Berači - reveži ali je to donosen posel?
Posameznikov, ki kleče beračijo na vseh možnih krajih v Ptuju, od parkirišč in vhodov v trgovine do samega centra mesta, je iz dneva v dan več. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo so naše mesto dobesedno preplavili. Če je za posameznike to edini način, da si prislužijo kak evro, pa je vedno več takih, ki na račun beračenja dokaj dobro služijo. Predvsem za organizirane berače je to donosen posel, za katerega se je treba primerno obleči in opremiti, največkrat s kakšnimi medicinskimi pripomočki. Eno skupino takih beračev smo ujeli tudi v naš objektiv.
Zodpravoevropskihmeja se je beračenje razmahnilo tudi pri nas, vedno pogosteje pa so se začele pojavljati skupine ljudi, ki organizirano beračijo. Gre predvsem za posameznike iz revnejših, vzhodnoevropskih držav, ki v Slovenijo pridejo iz ekonomskih razlogov. Beračenje na vsiljiv ali žaljiv način z nadlegovanjem oseb je v Zakonu o varstvu javnega reda in miru uvrščeno kot prekršek, a je relativno majhen odstotek takih, ki jih policija dejansko oglobi, saj načeloma beračijo na tih in miren način in niso vsiljivi ali žaljivi.
Precej moderno, čisto in lepo oblečeni so se »berači«pripeljali na eno izmed ptujskih parkirišč.
Kot kaže, enega izmed beračev, ki je kasneje v centru mesta komajda hodil in si je moral pomagati z berglami, noge v resnici niti ne bolijo kaj preveč.
	jfcžjaplfr. ¥ aÉfjT'V/' ■■^mtxfi		
			
			
			
	: im " rt-		
:			
Foto:DB			
Za učinkovitejši videz revščine in služenje evrov so se fantje preo-blekli v umazana in stara oblačila.
Berači veliko mladih moških
Medtem ko je nekoč veljalo, da za nekaj denarja pokleknejo le pravi reveži ali brezdomci, je beračenje danes za marsikoga postalo donosen posel. Vedno pogosteje se pojavlja tudi organizirano beračenje, za katerim ponavadi stojijo precej premožni beraški botri. Takšna oblika služenja denarja se je v zadnjih letih precej razširila, služijo pa ali posamezniki ali organizirane skupine.
Zgovorna pa je tudi starostna struktura beračev, ki se zadnje čase pojavljajo na naših ulicah. V večini primerov gre za mlade, precej zdrave moške, med katerimi je velik odstotek takih, ki so sposobni za delo. Res pa je, da je težko ali nemogoče ugotoviti, kdo prosjači zato, ker mora, kdo si na ta način zasluži le dodatno žepnino in kdo je kot berač praktično »zaposlen«.
Ujeti na delu
Vedno več se govori o tem, da je med berači precejšen del takih, ki v resnici niti niso tako
socialno šibki, kot se kažejo. Pred nekaj dnevi pa smo eno takih skupin na enem izmed ptujskih parkirišč ujeli tudi v naš objektiv.
Precej lepo in moderno oblečeni so se v avtomobilu s slovaškimi tablicami pripeljali štirje moški. Najstarejši je štel kakšnih 50 let, ostali trije pa so bili videti precej mlajši. Nekaj minut so stali na parkirišču, pokadili nekaj cigaret, se nasmejali, nekaj spili in pojedli, nato pa iz prtljažnika avtomobila začeli jemati različne »delovne« pripomočke. Najprej so se preoblekli v stara oblačila, ki dajejo vtis, da so pravi reveži. Nato si je eden zavil roko, češ da je invalid, drugi si je čez ramo dal bergle in se s sendvičem v roki odpravil proti centru mesta. V nekajminutnem razmaku so proti mestu korakali eden za drugim. Preoblečeni v umazana, stara oblačila in opremljeni z medicinskimi pripomočki so šli na »delovna mesta«, vsak na svoj konec Ptuja. Po nekaj urah beračenja so se vsak s svojega konca vrnili na parkirišče, se preoblekli, usedli v avto in prešteli precej lahko zaslužene evre.
Dženana Bečirovič
Napoved vremena za Slovenijo
Velikega travna če pogosto grmi, se kmet dobre letine veseli.
Danes bo večinoma sončno, sprva na vzhodu še zmerno do pretežno oblačno. Pihati bo začel jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, najvišje dnevne od 19 do 24 stopinj C.
Obeti
V soboto bo v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije bolj oblačno, popoldne bodo posamezne plohe ali nevihte. Drugod bo razmeroma sončno. V nedeljo bo sončno in toplo, pihal bo JZ veter.
%
RADIOPTUJ
89,8'98,2«KH3
d.o.o.
| garažna in dvoriščna vrata
pogoni za vrata 3	zapornice
^ ključavničarska dela P manjša gradbena dela
Dupleška casta 10 2000 Maribor
02 48 00 141
Po trčenju avtomobil zagorel
24. aprila ob 14.10 je 74-letni moški iz okolice Ljutomera vozil osebni avtomobil v naselju Koračice po lokalni cesti iz smeri naselja Stara Cesta v smeri naselja Hranjigovci. V križišču lokalne ceste, ki vodi iz Stare Ceste in lokalne ceste, ki pripelje iz smeri Hranjigovci, ni upošteval prometnega znaka »Križišče s prednostno cesto«. Ko je z vozilom zapeljal levo na prednostno cesto, je iz njegove leve strani, iz smeri naselja Hranjigovci, pripeljal 18-letni voznik osebnega avtomobila iz okolice Ormoža, ki se je z vozilom umikal v levo, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Po trčenju je obe vozili odbilo v smeri levega smernega vozišča v obcestni jarek, kjer sta trčili v nasip jarka. Po trčenju je vozilo 74-letnega moškega zagorelo. Požar so pogasili gasilci PGD Koračice. V prometni nesreči je bil 74-letni moški lahko telesno poškodovan, njegova 73-letna sopotnica pa hudo. Oba sta bila z reševalnim vozilom odpeljana v SB Ptuj.
Padel iz kotalečega se traktorja
3. maja okoli 12.30 je 16-letni fant brez vozniškega dovoljenja vozil neregistriran traktor po lokalni cesti Gradišča - Cirkulane. Pri vožnji po klancu navzdol je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na levo stran ceste, kjer je trčil v kovinsko obcestno ograjo. Pri trčenju je utrgalo kolesi traktorja, zaradi česar se je začel prevračati po hribu navzdol in se je po 31 metrih ustavil na boku. Med prevračanjem traktorja je mladenič padel iz njega in se hudo telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v SB Ptuj. Zoper mladoletnika sledi obdolžilni predlog.
Prehitro, brez pasu, a z alkoholom
29. aprila ob 4.35 se je na lokalni cesti Žabljek - Videž zgodila prometna nesreča, v kateri sta bili dve osebi hudo telesno poškodovani, ena pa lahko. 19-letni voznik začetnik iz okolice Slovenske Bistrice je vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Žabljeka proti Videžu. Ko je v bližini Vi-deža pripeljal iz gozda iz desnega nepreglednega ovinka v levi nepregledni ovinek, hitrosti vozila ni prilagodil lastnostim in stanju vozišča, ki je bilo zaradi dežja mokro in spolzko. V izteku desnega ovinka je vozilo zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo v levo izven vozišča, kjer je s prednjim levim delom trčilo v drevo in tako obstalo. V trčenju je 18-letnega sopotnika iz bližine Radizela vrglo v armaturno ploščo vozila, saj ni bil pripet z varnostnim pasom. V nesreči sta se voznik in sopotnik hudo telesno poškodovala, 18-letni sopotnik iz okolice Slovenske Bistrice pa lahko. Vsi so bili z reševalnim vozilom odpeljani v UKC Maribor. Policisti so vozniku odredili preizkus z alkotestom, ki je pokazal 0,49 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka.
Tokrat za dalj časa?
21.	aprila ob 10.15 so policisti PP Ptuj v Grajeni ustavili 33-letnega voznika kolesa z motorjem iz okolice Ptuja. Ugotovili so, da je v vozil v cestnem prometu motorno vozilo brez vozniškega dovoljenja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,45 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Moški je večkratni kršitelj cestnoprometnih predpisov, saj so ga policisti v zadnjih dveh letih zaradi takšnih prekrškov obravnavali že šestkrat. Policisti so zasegli kolo z motorjem in pridržali voznika. Izdali so mu plačilni nalog, sledi še obdolžilni predlog.
Vlomi, tatvine
Med 30. aprilom in 4. majem je neznani storilec z gradbišča na Ptuju odtujil izkopno žlico in nagibno planirno žlico za mini bager. Premoženjska škoda znaša več kot 1.300 evrov.
Med 29. aprilom in 2. majem je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Zgornji Bistrici. V notranjosti je vlomil v stenski trezor in iz njega odtujil gotovino. Premoženjska škoda znaša okrog 2.000 evrov.
Neznani storilec je 3. maja med 13.15 in 13.30 v Slovenski Bistrici vlomil v parkiran osebni avtomobil, tako da je s trdim predmetom razbil steklo na vratih. Z zadnjega sedeža je odtujil žensko torbico z bančnimi karticami, mobilnim telefonom in gotovino. Premoženjska škoda znaša okrog 1.500 evrov.
Neznani storilec je v noči z 28. na 29. april vlomil v trgovino na Ptuju. Iz notranjosti je odtujil kovinsko blagajno, v kateri je bila večja vsota gotovine. Premoženjska škoda znaša več kot 10.000 evrov.
V	noči z 22. na 23. april je neznani storilec iz hodnika stanovanjskega bloka na Spodnji Polskavi odtujil kolesi. Premoženjska škoda znaša več kot 1.000 evrov.
V	noči s 24. na 25. april je neznani storilec iz rastlinjaka v bližini Gori-šnice odtujil 1300 različnih sadik zelenjave. Premoženjska škoda znaša več kot 1.300 evrov.
V	noči z 22. na 23. april je neznani storilec vlomil v trgovino v Slovenski Bistrici. Iz notranjosti je odtujil večjo količino prenosnih računalnikov. Premoženjska škoda znaša več kot 10.000 evrov.
Delavec padel s strehe
29. aprila okrog 13. ure so delavci opravljali krovska dela na objektu v bližini Podlehnika. 19-letni moški iz okolice Ptuja je opravljal zaključna dela, ko mu je na mokri pločevini pričelo drseti. Po pločevini je drsel šest metrov, nato pa je s strehe padel šest metrov globoko na asfaltna tla pred objektom. Z reševalnim vozilom je bil prepeljan v Bolnišnico Ptuj.
Gospodinja sama pogasila požar v kuhinji
22.	aprila okrog 13.45 je pričela 46-letna ženska v stanovanjski hiši v Slovenski Bistrici kuhati na električnem štedilniku. Med kuho je odšla na dvorišče. Ko se je vrnila v hišo, je opazila ogenj v kuhinji in dim. Stekla je v garažo, kjer je vzela vodovodno cev in se vrnila v kuhinjo gasit požar. Pred tem je najbližjemu sosedu naročila naj pokliče gasilce. Ko so prišli gasilci na kraj, so le zaključili gašenje, saj je požar lastnica pogasila sama. V požaru sta zgorela električni štedilnik in hladilnik, uničen je tudi omet v kuhinji. Premoženjska škoda znaša cca 10.000 evrov.
SELITVE OD A DO 2
demontaza • prevoz • montaža
041 748 832 g^s
Roman ZemuariC s.p. Dornava 59,2252 Dornava PE RajSpova uuca 1,2250 Piuj tel: 059 03 03 05 fax : 059 03 03 04 INro@zerox.si
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERAČIJO TALNO IN STENSKO OGREVANJE ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE
Foto: DB
Foto: DB