*
n «j večji ilorensiu dnevnik v Združenih državah
L!
Veli« m m leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za Ne* York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
1
I
GLAS NARODA
list^slovenskih jlelavcev y Ameriki.
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Claw Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Oongreu of March 3, 1870
The largest Slovenian Daily In the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.'
TELEFON: CHelsea »-<871
NO. 184. — ŠTEV. 184.
NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 6, 1932. — SOBOTA, 6. AVGUSTA 1932
VOLUME XXXX. — LETNIK
SMRTNA KAZEN ZA KRŠILCE MIRU NA PRUSKEM
HITLER PRAVI, DA NE MORE NIČESAR GARANTIRATI, AKO BO VLADA PREOSTRO RAVNALA
Ker se nemiri v Prusiji nadaljujejo, je vlada zapre-lila s smrtno kaznijo izgrednikom. — Hitlerjeva stranka hoče biti na vsak način zstopana v ministrstvu. — V zadnjih dveh mesecih je bilo ubitih pri izgredih v Nemčiji stotrideset oseb, več tisoč jih je bi'o pa ranjenih.
Skoro vsi veterani so odpotovali
' BERLIN, Nemčija, 5. avgusta. — Šest mesecev se že vrše po Nemčiji krvavi izgredi, ki jih vprizar-jajo člani nasprotnih si političnih strank.Vladi oziroma predsedniku Hindenburgu ni kazalo drugega, kot odločno nastopiti proti izgrednikom.
Izdal je odlok, v katerem je rečeno, da bo sleherni kaznovan s smrtno kaznijo, kateremu se bo dokazalo, da je netil nemir.
Justično ministrstvo je dobilo naročilo, naj natančno preštudira podrobnosti tega odloka ter naj
ugotovi, če je v soglasju s postavo.
Ker so sinoči dospela poročila o novih izgredih v Vzhodni Prusiji, je prusko notranje ministrstvo i-m^novalo ministrskega svetnika Rudolfa Dielsa v a posebnega kom'sarja. Dobil je naročilo, naj se poda v Vzhodno Prusijo in naj preišče položaj.
Franc Bracht, ki ga je kancler von Papcn imenoval za državnega komisarja Prusije, je rekel, da se je završilo od I. junija do 20. julija vsega sku-pH 322 resnejših političnih izgredov. V dvestotreh slučajih so bili komunisti napadalci, v ostalih pa narodni socijalisti.
Stranka narodnih socijalistov (fašistov) je izdala izjavo, v kateri se določno obrača proti najnovejši Hindenburgovi odredbi. Hitler pravi, da izvaja v svoji stranki najstrožjo disciplino, da pa ne more ničesar garantirati, ako bo vlada preostro ravnala.
Iz raznih delov Nemčije prihajajo poročila, da so obl asti razkrile velike množine orožja. Iz tega se da oklepati, da so narodni socijalisti pripravljeni s silo priti na krmilo, ako bi jim von Papen zlepa ne dal par ministrskih mest.
KOENIGSBERG, Nemčija, 5. avgusta. — O nemirih poročajo iz več krajev vzhodne Pruske navzlic temu, da je predsednik Hindenburg naznanil, di bo ostro nastopil proti nemirnežem.
V	Lycku, Roesselu in Deutschelau je bilo razbitih več oken.
V	lilsitu je bila hiša nekega komunista preluknjana s kroglami. Podružnica državne banke v Til-situ je bila bombardirana. Izgredniki so napadli glavni stan narodnih socijalistov v Freystadtu.
Demokratični governer vzhodne Pruske, Ernst Siehr, ki je bil na svojem mestu od leta 1 920, je
odstopil.
BERLIN, Nemčija, 5. avgusta. — Predsednik Hindenburg je proti Hitlerjevim narodnim socija-iistom in proti vsem onim, ki so vprizarjali krvave izgrede po Nemčiji zadnjih šest tednov, dvignil železno pest.
Kot poroča nemško časopisje, se je Hindenburg po dolgi kabinetni seji odločil, da bo uporabil vso državno silo, ako nemiri takoj ne prenehajo.
Hitlerjev svetovalec polkovnik Herman Wil-helrn Goering je imel dolgo konferenco z zunanjim ministrom baronom Konstantinom von Neu-ra^hom ter se je razgovarja! ž njim, koliko več zastopnikov bi mogla imeti Hitlerjeva stranka v novem ministrstvu.
FARMERJI _NA STRAJKU
En mesec ne bodo ničesar prodali. — Zvišati hoče-ceno pridelkov. — Pol miljona farmer je v organiziranih.
Des Moines, Iowa, .">. avgusta. — Fa tout j i osrednjega za pa (la bodo skušaj i izboljšati mvoj položaj s stavko ali farmerskim praznikom. ki .se bo pričel 15. avgusda.
Predsednik tega pihanja. Milo Reno, pravi, da v tem ni nič revolucionarnega ali neamcrikanske-ga. temveč da je to samo poskus zvišati ceno farmei*.khn pridelkom nad pridelovalno ceno. Praznik bo trajal en mesec.
Reno je predsednik National Fanners Holiday Association.
Dokler ne bodo kupci nudili za poljske pridelke eene, ki bo kazala za farme rja dobiček, farmer j i ne bodo ničesar prodali*. S tem. da n*1 bodo prodajali pridelko»v pod svojo ceno. upajo, da bodo dosegli. višje eene in bodo s tem tudi .pokazali, da je farmer v človeški družbi tudi kaj vreden.
Pol milijona farmerjev v osrednjem izapadu je že podpisalo zavezo za farmenski praznik.
PORTUGALSKA SE KLANJA
MANUELU
Lizbona, Portugalska, ">. avgusta. _ Republikanska Portugalska. ki je pred 22 leti i.zgnala svojega kralja, mu je izkazala v,-e kraljevske east i pri njegovem pogrebu.
Kralj Emanuel je umrl v Londonu 2. julija.
Truplo umrlega kralja je bilo pripeljano na Portugalsko na angleški križarki Concord. Križar-ko sta na. potu spremijevali dve portugalski bojni ladji. Ko se je križarka bližala pristanišču, je oddala 21 strelov in s kopnega je bil vrnjen pozdrav z 21 streli.
Tiho je Ktalo ljudstvo po ulicah. ko je bilo kraljevo truplo na topu peljano v cerkev sv. Vincen-cija. gredoč mimo kraja, kjer sta bila. pred leti ustreljena njegov oče in brat. vsi cd česar je prišel na portugalski prestol.
Za njegovo krsto je bilo mnogo avtomobilov z venci, katero so poslali ljudje vseh poklicev in celo kaznjenci v kaznilnicah. Kraljevska zawtaiva hiše Dragan za je na polrogu bila poleg republikanske izastave.
» Po cekvenem obredu se je velika množica ljudstva zgrnila za kr.sto v velikanski sprevod. Med udeleženci je bil tudi portugalski predsednik Oscar Carmona z vladnimi uradniki.
MACD0NALD0V NAČRT ZA DOLG
Zadovoljne morajo biti tudi Združene države. Je proti skupni fronti proti Ameriki.
London, Anglija, 5. avgusta. — Angleški ministrski predsednik Ranusav MacDonald je izdelal načrt iZH skupni sporazum glede vojnega dolga, ki bo zadovoljil Združene državo, kakor tudi Evropo.
(»lavne .točke njegovega načrta so bile objavljene, ko se je Mac-Donald vrnil s počitnic v Losse-mouth na Škotskem.
V glaivnih točkah je njegov načrt naslednji:
— Kar se tiče Anglije, ne bo ničesar storjenega v obliki ulti-ma<tuma Združenim državam ali pa skupne evropske fronte proti Ameriki.
Karkoli se zgodi. mora biti rešitev v zadovoljstvo Združenih držav in v soglasju z lausansko •pogodbo.
Rešitev mora biti v obliki skupnega sporazuma, ki mora biti sprejemljiv za Ameriko in Evropo.
Do sedaj še nT^^bitn določeno, kako se bodo pričela podajanja, toda pred ameriškimi volitvami se pogajanja tie bodo pričela
Pred nekaj dnevi je izjavil francoski ministrski predsednik Edoardo Harriot, da se Združenim državam ni troha bati skupne evropske fronte proti Ameriki.
BRAZILSKI UPORNIKI IMAJO USPEH
Obkolili so vladne čete in zavzeli dvoje mest. — Zunanji minister pri po-gajanjih ni imel uspeha.
Sao Paulo, Brazilija, 5. avgn-
ista. — Cilavni stan upornikov naznanja, da so uporniki zavzeli mesto Parana, f'amhara in Ribero-claro ter s teni obkolili zvezno armado na jugu.
Prejšnji jnstični minister Mau-rieio Cardoso, ki je prišel pred nekaj dnevi v Sao Paulo v namenu. da se z uporniki pogaja za mir. je zopet odpotoval in j»' izjavil. da je bila njegova pot brezuspešna. Rekel je tudi. da je nanj napravila »velik vtis odločnost upornikov.
Zvezna artilerija je bombardirala uporne vrste na severozapad-ni fronti tekom velikega, naliva, toda ni imela nikakega uspeha.
TISOČ SE JIH BO ODPELJALO
S TOVORNIMI AVTOMOBILI
JOHNSTOWN, Pa.. 5. avgusta. — Tukajšnja
veteranska kempa, kateri so nadeli ime "Camp McCloskey", je bila nocoj skoro popolnoma prazna. Se tisoč ljudi čaka, da jih bodo odvedli z tovornimi avtomobili, kajti Pennsylvania železnica noče prevzeti prevoza.
PREMIRJE MED BOLIVIJO IN PARAGUAYEM
LJUBOSUMNOST
PRINESE SREČO
Naročite se na "Giu Naroda" — največji slovenski dnevnik ▼ IJdra-lesih državah.
Berlin, Nemčija, 5. avgusta.—• "Ako- hočeš biti srečen, bodi ljubosumen !"
To je nasvet, katerega daje možem in ženam nemška filmska iprralka Mariene Dietrich v nekem članku.
—	Nazi ran je. da je ljubosumnost vzrok mnogih polomov v zakonskem življenju, je napačno. Ako med poznanci gledam za dokaze. najdem, da je najsrečnejša žena ona. katere ljubezen je po-poprana z ljubosumnostjo.
—	Lahkomišljena žena. ki se ne briga, kaj dela njen mož in mu pusti vso prostost, kmalu izgubi ž njim vsako izvezo in posledica je medsebojno odtujenje.
Toda Ditriechotva svari pred mejo ženske ljubosumnosti.
—	Xe sme iti tako daleč. — pravi da.lje. — da bi bila razžaljena. ako njen mož igra karte s priiatelji ali pa če gre v klub. Na prijazen način mu mora pokazati, da io veseli njegova družba in da ima pravico iskati pri njej svoje razvedrilo. Po obstoječem redu v današnji družbi ni pravica brez dolžnosti. Ako bi im°la moč. ustvariti popolno ženo. hi na vsak način primešala njenim lastnostim mero ljubosumnosti. Prav gotovo malo ljubosumnosti zelo poveča žensko prikupi ji vost.
Bo!ivija j e pripravljena za mir.— Meja naj ostane po sedanjih postojankah obeh armad.
La Paz, Bolivia, 5. avgusta. — Bolivia je pripravljena takoj prenehati s soražnostnii s Paraguay zaradi Gran Čaco pod pogojem, da se razglasi premirje na podlagi sedanjega stališšča spornega o-zemlja. mcisto stanja 1. junija.
Bol i vijaka poslanica nevtralnim držatvain v Washington.il priporoča eas-topnikom posameznih držav, da ublažijo svoj predJog, da se Bolivija -zadovolji s spanjem 1. junija, kajti vsako premirje se naslanja na obstoječe razmere.
Asuncion, Paraguay, 5. avgusta. Paraguayska vlada naznanja, da Paraguay pripravlja novo obrambo »v CJran faco, dasiravno je vlada privolila, da predloži "prepir v medsebojno pogajanje. Vlada nima nikakih poročil o bombardiranju pokrajine Poloemavo.
Več s.to jih je peš zapustilo me-4 sto. ker so se ustrašili pretnje župana Mi<'loskeya, dn jih bo dal nasilno izgnati, ako pravočasno ne odidejo.
152 avtomobilov je zapustilo z moškmi, ženskami in otroci mesto. Slehernemu arvtomobilistu so napolnili posodo za gazolin. po-lega tega je pa dobil tudi liter o-lja in en dolar v gotovini.
Župan MH'loskey je jako čuden človek, ki hitro izpreminja svoj« nazore. Tako je na primer v sredo podil veterane iz mesta, včeraj je pa imel ginljav govor, v katerem je želel veteranom, da bi dobili čimprej bonus.js tem denarjem naj bi pa zgradili mesto, ki bo najbogate jše na svetu. ^Naj-brže bi C'loskey temu mestu rad županovaJ).
Zvečer so korakali razni oddelki Ameriške Legije v bleščečih uniformah mimo razcapanih vete-
KITAJSKE ČETE ZMAGUJEJO V MANDŽURIJI
Kitajski prostovoljci s o pogna'i Japonce iz Yingkowa. — Kitajska je poslala ultimatum Japonski.
Šanghaj, Kitajska, 5. avgusta. Boji, ki so se tned Kitajci in Japonci zopet pričeli v južni Mandžuriji. no sp zelo razširili.
Kitajska poročila trdijo, da so mandžurski prostovoljci pognali Japonce iz Yingkowa, medtem ko
NA POLETU V ATENE
NEURJE NA POLJSKEM
Varšava, Poljska, 5. avgusta. — V torek je strela ubila v Po\vur-sku šest oseb ter šest ranila, naslednji dan pa je zopet ubila osem otseb.
V Bres.t-Litov.sku je strela ubila štiri osebe. 21 pa jih je poškodovala. v Kjelcu pa je strela ubila štiri otroke.
Odkar so se pred dvema mesecema pričeli nemiri, je bilo ubitih I 30 oseb, nad t?soc pa jih je bilo ranjenih. V tem številu niso vključene osebe, kate rih je več tisoč, pa niso potrebovale zdravniške pomoči v bolnišnicah.
Po novi odredbi je določenavza posebno velike prestopke v izgredih smrtna kazen.
so drugi prostovoljci zavzeli Tun-ranov. Tovariši, ki so se pred šti-lgliao, ki je važno železniško kri-rinajst-imi leti borili proti skup- j iisče severrwzapadno od Mukde-m'm sovražniku, se niso hoteli po- na.
znati.	j Kitajska vlada je poslala ja-
-------[ponskemu vrhovnemu poveljniku
I generalu Šigeru Honjo ultimatum, v katerem zahteva, da se Japonci tekom 4-H ur umaknejo iz < "m-čou-a. (i en era 1 Honjo pa se za ta ultimatum ni zmenil in je razglasil nad Cincowom obsedno stanje.
Vroči boji se vrše tudi južno od Muk »lena. ob južni mandžurski želfiznici. kjer se nahajajo Japonci v veliki stiski in so zaprosili vlado za pomoč.
Tokio, Japonska, 5. avgusta. — Japonska bo v nekaj dneh z«*pet pričela prodirati v provineijo Je-hol in najbrže tudi proti m est 0 -Atene, Grška, 5. avgusta. — Cir- nia pPipLng in Tintsin. ška lepotica, ki je nekdaj pov-" ročila večletno rvojno na viharnih planjavah Troje, bo mogoče zopet povzročila mednarodni spor.
Miss Hellas, katero je poslala Grška na letošnjo tekmo lepotic v Belgijo, se je vrnila v svojo domovino s protestom i n trditvijo, da je bila podeljpna prva nagrada za lepoto Turk in j i po diplomat ičneni posredovanju.
Old Orchard, Me., f>. avgusta. Tri ure za tem, ko sta odletela iz ' New Yorka, sta se Roger Q. Wil-iams ill Elvy Kalep .s svojim aero-planom ustavila v Old Orchard. Elvy Kalpe jo estonska letalka. Oba bosta poletela v Atene na Grškem.
GRŠKA LEPOTICA SE JEZI
RUSKA LETINA JE SLABA
Moskva, Rusija, 5. avgusta. — Ri»ski kmetje ne izročajo vladi poljskih pridelkov v zadostni množini. To je razvidno iz vladnega poročila v juliju.
Obdelanega polja je bilo 7« milijonov akrov, kar je bilo 21 milijonov akrov manj kot v istem času lanskega le«ta. Žit a je bilo izročenega vladi samo 45 odstotkov, kakor je imela vlada načrt.
Časopisi svarijo kmetovalce pred špekulacijo.
DO JANUARJA BO 13 MILIJONOV NEZAPOSLENIH
Washington, D. 0., 5. avgusta. Tukaj je govoril William Green, predsdnik Federation of Labor ter rekel, da bo do prihodnjega januarja v Združenih državoh najmanj trinajst milijonar nezaposlenih. Uvedba petdnevnega delovnega tedna bi bil le prvi korak k izbolšanju. Sedaj je v Ameriki nad enajst milijonov oseb brez dela in zaslužka.
CUNARD CO. BO KUPILA WHITE STAR LINE
SADJE SO ZMETALI V MORJE
Perpignan, Francija, 5. avgusta. — Nmva trgovinska pogodba med Francijo in Španr-ko. ki do-J London, Anglija, 5. avgusta. — loča gotovo množino pridelkov za j Daily Express je sporočil danes, uvoz. je imela za posledico, da so da ne vrše pogajanja za nakup 40 železniških voz sadja, ki je bi-1 White Star Co. Kupiti jo name-lo vredno $40,000, zmetali v Sre- J rava Cunardova iparobrodna druž-dozemsko morje.	ta. Pogajanja so tajna.
MESTO DETROIT BO
DOBILO POSOJILO
Washington, D. C., 5. avgusta. Reparacijska korporacija bo dala mestu Detroit posojilo v znesku $1.300,000. Prošnja (pennsvlvan-skega gorvernerja Pinchota za 1G{ milijonov dolarjev posojila je bilaj zavrajena.
VELIK GOZDNI POŽAR V KANADI
Calgary, Alta., 5. avgusta. — V! bližini pogorja Moose je izbruhnil silen gozdni požar, ki še z ve-gfgUcQ ub j&fiii Wtfccji*
v
V11 O D
HEW YORK, SATURDAY, AUGUST 6, 1938
THE LiiqWff IEOVBT1 PMLf la U.m.M.
of ttu corporation and ad •t IbBhtttea.
of- above officers: T«k City. N. I.
Qtil RABODI" <▼«•« «f tk« Peaple)
imy Day Except Son day« and Holiday*
Wto velja U* aa Ameriko .Za New York sa oeio leto 17.00 M . ........-...........-»6.00H Za	----------------f8.60
•a pol teta--tiJM p Za inozemstvo se. celo ieto_97.00
|a flurt Ista-----JlJtUga pol leta___________________________0
__•ubecrlpUan Yearly $0.00.
AdetrHMm«Bt on Agreement.
naroda" lihaja
dan Imma nedelj ln praznikov.
In osebnosti ss ne prlobfiujejo Denar naj ss bla-Inott pobijati po Money Order. Pri sprememb] Kraja naročnikov, .	tudi prejinje blvaUAče naananl, da hitreje najde-
NABOD4-, 11« w. lltb Street, New
Telephone: CHdsea »—SI7t
Yeek, N X.
NOVO BOJIŠČE
Nikjer s«» vlade tako Litre ne izpreiniiijajo kot ravno po južno-anterihkili in <-cnTraliio-anieriškili republikah.
lie vol uri ja sledi revoluciji, predsedniki se menjajo, in stranka, ki je bila še veeraj (»znaeena kot stranka vstati« v, je danes na krmilu ter priznana od vseh sosed'oy.
Za južno Ameriko pa niso značilni samo notranji državni prevrati, ampak se večkrat pripeti, da tudi dve sosednji republiki udarita druga na drugo.
Baš sedaj sta si v laseh Bolivija in Paraguay.
Iz zadnjih poročil je razvidno, da je dosti večja Bolivija bre/, vsake vojne napovedi začela s sovražnostmi proti manjši republiki Paraguay, ne da bi prej skušala do. &eei mirno poravnavo.
V	Paraguay vlarla baje veliko navdušenje za vojno. Mladi ljudje in oelo ženske prostovoljno vstopajo v armado, toda, ker je Bolivija večja, močnejša in bolj bogata, ne bo imel Paraguay dosti prilike, da bi zmagal.
Kepubliki sta se spopadli zaradi Cliaeo okraja, ki meji na Argentino, Paraguay in Bolivijo. To je nerodovitna puščava, ki bi nobeni državi ne prinesla posebne koristi, liavzlie temu je bilo pa zaradi nje prelite že dosti krvi. Pomisliti je seveda treba, da pri tem ne gre toliko za dobiček kot za narodni ponos.
Republika Paraguay je že poslala pritožbo Ligi narodov v Ženevi.
Zanimivo bo izvedeti, kakšno stališče bo zavzela Liga v tem primeru.
Liga je odpovedala, ko je Mussolini bombardiral Krf: ln istotako je odpovedala, ko si je .Japonska osvojila Mandžurijo.
Najbrž se bo tudi pri sponi med Paraguavem in Bolivijo pokazalo, da Liga nima dovolj moči in vpliva, da bi napravila mir med dvema sovražnima si državama.
Združenim državam je seveda veliko ležeče na tem, da vladajo redne razmere v latinsko-ameriških deželali, toda izkušnja je pokazala, da mora Washington zelo previdno ravnati, če si noče nakopati sovraštva svojih južnih »sosedov.
Edino upanje, da bo ohranjen mir, nudi skupna nota, ki jo je poslal devetnajst ameriških narodov bolivij-ski in paraguayski vladi.
V	noti pravijo, da ne bodo priznali nobene pridobitve ozenilja, ako bo pridobljeno z orožjem.

Smrt pod plastjo zemlje. i in Malkovcu. Po teh najboljših
^ o,. , - ta i - i	' vinogradih škocijaitoke doline so
v Strugah na Dolenjskem so ■ A , , , J .
,■. - -	, . j trte dobesedno razsekane, odbi-te.
pričeli z graditvijo nove triraz-,	. . ...	- T , ,
,	, - , n i	.. 1 po tleh lezno grozdki. Lahko se
redne narodne sole. Delo se vrsi s	-o
polno paro. Sami so skopali vse temelje in kleti, dotvažajo les, pesek, apno in drugo. 15. julija, .se je pri izkopavanju peska smrtno
trdi, da je toča tukaj uničila vse, kar je mogla, niti 10 odstotkov grozdja ni pustila. Nadalje so uničene <tri četrtine pridelka po
... * ,	.	| goricah ursovca in Paule vasi.
ponesrečil Anton Hren, star 2o
let. Utrgala se je plast zemlje in mu strla prsni koš. Na zadnji poti ga je spremila skoro vsa fara.
Drago plačana lah komisij en ost.
Ciganka Horvatova iz neke ciganske kolonije v bližini Murske Sobote je v svoji pretkanosti našla žrtev, ki jo je znala precej časa izrabljati. Xeka služkinja je verjela njenim besedam, da ji bo ciganka preskrbela lepega mladega ženina. se«veda bogatega, ki ji bo v vseli pogledih močno všeč. Dolge mesece je iskala ciganka tega ženina in služkinja ji je dajala. s početka denar, pozneje, ko je tega primanjkovalo, pa svojo obleko. Pa si je ciganka nabraJa že lep kup denarja in je oblekla z oblekami služkinje vso številno rodbino, a poroke željno dekle je še vedno čakalo. In bi v sivoji lahkovernosti čakalo še danes in morda še mesece in pri tem ciganki znosilo svoje-skromne prihranke da ni za vso stvar zvedelo o-roiništvo. ki je ciganko prijelo, a služkinji, ki je točila bridke sol-ize kesanja. razložilo, da je boljše. če si vsaka sama poišče svojega ženina, ker so ciganke za to reč najmanj priporočljive.
Smrt v vodnjaku.
Posestnik in vinogradnik .To-žef Oanjko v Vičanskem vrhu onkraj Ptuja je bil vez dan zaposlen v svojem, vinogradu pri škropljenju trte. Ko se je okoli 17. vrnil domov je npI h komaj 200 m od doma oddeljenemu vodnjaku po vodo. da se umije. Vodnjak, ki je globok nad 2 m. je pa zaradi suše. ki vlada v teh krajih, že precej izsušen Zato se je moral Canj-ko precej nagniti. Ker pa je bil nekoliko »vinjen, je izgubil ravnovesje in padel v vodnjak, kjer ga je našel okoli 18. ure že mrtvega Alojz Hebar. ki je istotako prišel po vodo. Poklical je takoj so
V manjši meri so- prizadeta Stara vina, Zagradska gora in Stara vas.
Vinogradniki so obupani, saj jim je uničen ves (večmesečni trud. Svoje življenjske sile puščajo v vinogradu za čas kopanja. Mnogo je takih, ki so hoteli že prenehati z obdelovanjem vinske trte. Saj imajo še lanski pridelek, ki ga ne morejo za nobeno ceno .spraviti v denar ... Za naraivnost smešna dva dinarja bi radi prodali liter vina, a. kupcev ni od nikoder. Ali čim je prišel čas rezanja in kopanja, so se premislili, vinogradi so spet oživeli, obdeiovanje .se je začelo po stari navadi: če že ne morejo prodati,"imajo vsaj za domačo potrebo vina dovolj in zraven gledajo z velikim upom vi lepšo bodočnost, ko bodo spet lahko oddali svoja vina. To pa mora priti, saj cviček po škocijan-sikih goricah ni slab in če je šel v promet prej, bo Sel tudi v bodoče.
Tragična smrt inženirja.
Kakor smo poročali, se je 15. julija proti večeru zgodila v Wosehnaggovi tovarni usnja v Šoštanju huda nesreča, katere žrtev je postal kemik tovarne inž. chem. Viljem Frings. Pri preizku-ševanju novega bakrenega kotla j za izdelovanje taninskega ek-strakta je nenadoma brizgnilo iz kotla in -vrela brozga se je vlila na inž. Fringsa. Nesrečnež je dobil strašne opekline po vsem telesu. Prepeljali so pra v .sloven j-gra-ško bolnico, kjer je po mučnem trpljenju podlegel poškodbam.
Italijansko vojaško letalo pri Mengšu.
Na italijanski meji se (vršijo manevri in tako se je zgodilo, da je 25. julija dopoldne neki italijanski pilot v megli izgubil smer. priletel na jug. ozemlje in pristal na sejmišču t-ik Mengša. Pri le-
POZIV
NAROČNIKOM
Vse naročnike, ki se niso odzvaJi na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko mur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči.
Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno _ pošiljanje lista. | Uprava 1' Glas Naroda''
seda in pokojnikovo ženo. da so'ta1" KO poleg množice prebi-<"anjka izvlekli z vodnjaka ter ga valstva znašli takoj tudi orožni-izaman skušali obuditi. Pokopali ki- ki so pilota povabili s seboj na
so ga na pokopališču iv Veliki Nedelji.
Iz bolnice.
V mariborsko bolnico so pripeljali 4iletnega. delavca Ivana Verdnika iz Bistrice pri Limbu-ku. katerega je njegov brat zabodel z nožem v pleča. Hudo poškodovanega so spravili tja tudi dninarja Ivana Pečarja. Njega je spečega napadel njegotv znanec in ga udaril tako močno s koloni po levi roki da mu jo je zlomil. V Te-zenškem gozdu pa se je spotaknila delavka Marija Vošnikova ifi padla ter se hudo poškodovala na prsih.
Toča po škocijanskih vinogradih.
Zadnje neurje je divjalo po ško-eijanski dolini le pičle pol ure; za
Tudi Vi želite že enkrat videti
domovino!
Za denar, katerega potrošite v brezdelju, !ahko uresničite Vašo željo in obiščete rojstni kraj.
\ Vožnja od New Yorka do Ljubljane stanc$ 84.23 ^ Za tja in nazaj preko Havre .................... $159.00
Od New Yorka do Trsta ............................ $ 90.00
Za tja in nazaj .......................................... $180.00
7 ^	Na brzopamikih nekaj več.
Tudi kdor se ni ameriški državljan, dobi dovoljenje, s katerim lahko ostane v domovini eno leto.
Moderni parnikiVam nudijo vso postrežbo in neprijetnosti tiožtve le potniki, ki odpotujejo brez potrebnih navodil.
PIŠITE TAKOJ ZA BREZPLAČNA NAVODILA NA:
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
**6 Werft Wfch Street	New York, Y.
stanieo ter o pristanku tujega vo jaškega letala takoj telefonično obvestili poveljstvo dravske divi-zijske oblasti. Iz Ljubljane se odpeljala v Mengeš posebna komisija pod vodstvom ordonančnega častnika kapitana Stanojeviča. kateremu sta se pridružila tudi carinski in policijski organ. Nadalje se je v Mengeš odpeljal poleg predsednika. "Aerokluba" Hribarja tudi poveljnik orožni-štva podpolkovnik Tantaglia. Letalo so medtem že zastražili jug. vojaki.	° .
Zaslišan od -komisije, je italijanski pilot — podnarednik. doma iz napuljske pokrajine, izpovedal, da pripada letalski eska-droni v Vidmu. S svojim d'vose-dežnim šolskim letalom se je dvignil v meglenem jutru k manevriranju nad obmejnim ozemljem.
ravnino in se takoj odločil k pristanku.
V letalu je imel pilot samo staro padalo in višinomer. Ker je komisija nedvoumno ugotovila, da je pilot zgolj zaradi megle in slabe busole priletel na jugoslovansko stran, bosta letalo kakor pilot — kakor je to določeno po mednarodni letalski pogodbi — vrnjena italijanskemu vojnemu oblastnu brez vsake diplomatske intervencije. Običaj je. da po pogrešanega pilota in letalo prispeta pristojni vojni ataše in poseben pilot, ki prevzame letalo. Ker za.bredeni aparat ni poškodovan, se bp pa. vrnil po zračni poti, odkoder je bil priletel na jug. zem-ljo.
Trije požari v enem popoldnevu.
Nad Slov. Bistrico in okolico je tlivjaia 23. julija opoldne huda nevihta. Treščilo je na več krajih in strele so .povzročile tudi tri požare v dveli vaseh v bližini Slov. Bistrice..
Tik pred 1. uro popoldne je u-rlarila strela v poslopje posestnika Nege v Zg. Bistrici št. Vnelo se je gospodarsko poslopje, ki je zgorelo do ta! in z njim okrog 15 vozov sena. Uničeni sn tudi trije poljedelski stroji, živino pa so še pravočasno rešili. Škodo so o-cenili naokrog 75,000 Din. ki je le delno krita za zavarovalnino.
Komaj se je posrečilo gasileem pogasiti ta požar, že .se je oglasil znak z gasilskega doma in «val gasilce v Trentovee. kjer je udarila strela <v gospodarsko poslopje Jožefa Miška. T'nicila mu je rvse poslopje in del blaga, ki je bilo v njem, ter mu napravila za o-krog 4.000 Din škode. Tudi ta posestnik je bil le neznatno zava-roman. K sreči so njegovo živino ob pravem času rešili.
Skoro ob ixtem času je udarila strela v poslopje viničarja in posestnika Leskovarja. p. d. Bur-garja v Sentovcu. Tudi njemu je ogenj uničil gospodarsko poslopje in je precej škode. Gasilci iz Slov. Bistrice -so bili takoj pri požaru, kmalu za njimi so prihiteli ■tudi gasilci iz drugih vasi. rešiti pa se ni dalo skoro nič.
Vraiia izvalila p iščeta.
Morda se bo kdo čudil, ampak na svetu je vse mogoče. Tudi tole. Jaka Kržišnik. vajenec pri čev-
ljarskem mojstru Jožetu Lukan-čiču v Dolenjem Logastcu, je našel mlaja na nekem hrastu pod Pleternikom za Košem gnezdo vrane. Gnezda so pa za fante šoLskih in vajeniških let sploh sila mikavne stvari in jim ni nobeno drevo previsoko, nobeno grmovje pregosto, da bi jih oviralo priti do njih. Gre torej .lakec. spleza na hrast, pa. najde v gnezda tri sveže znešena, »zelenkasto marogasta in ttemno pikčasta jajca. Godni mladiči bi bili seveda bolji. Prevdari fantek, kaj bi z jajci, pa mu šine v glavo muhasta misel: podložiti vrani jajca kokoši.
Izbereta doma z gospodarjem tri primerna kokošja jajca, jih prebarvata zelenkasti marogasto in temno pikčasto, potem pa .Ta-kec hajd nazaj na. hrast in podloži jajca vrani, njena pa odvzame. Nato je imela vrana tri tedne mir.
Točno 21. dne po odložitvi se vrneta z mojstrom naza.j poti hra-t in ko spleza .lakf1«' do gneizda, na.t<le vsa tri podložena jajca že izvaljena. Mati vrana ni bila opazila prevare. Mogli pa .so jo obhajati čudni dogodki, ko je slišala svojemu plemenu tuje čivkanje z mehkim, belim puhom poraslih mladičev. Morda je že ugibala zadnje dni pred veselim dogodkom, ko je sedela na gnezdu, sestradana in pozorno zroča v šelesteči gozdni mir. da se bo treba ozreti za. kakšnim pvboljškom. Je res žrtev, sedeti tri četrtine lune časa na gnezdu za mili zarod, potem pa si pustiti odvzeti mlade.
Tako ima sedaj Lukančič tri lepe. v romantočnih okoliščinah izvaljene piske. Pravi pa. da to ni prvi tak primer in da je baje petelin, izrvaljen od vrane, strašan ,<ko hud pretepač, kokoši pa dobre jajčarice.
Peter Zgaga
20.000 GALON ŽGANJA
SO ZLILI V REKO
uničenje vinogradov pa je ta kra- Slaba busola je kmaJu odpoveda-tek čas popolnoma zadoščal. Meti la in je lertalec izgubil vsako ori-
grmenjem in go.stim, debelim dež-
jentacijo. Prepu^il se je torej
jem se je usula kakor orehi debe^ smeri vetra in iskal primernih tal la toča., ki je padala približno 20' za pristanek. Zaloga -bencina je minut. Največ škode je priizade-jže pojemala, ko se je v prarvem jala .vinskim goricam v Bojniku.času vendar znašel nad mengško
Uradniki prohibicijskega de-partmenta so zlili v Passaic River dvajset tisoč galon starega žganja. Žganje je bilo zaplenjeno meseca oktobra predlanskega leta v Newark u.
Dopisi.
Brooklyn, N. Y.
'Na zadnji seji delegatov vseh društev je bilo sklenjeno, da se bo vršila .skupna veselica Slovenskega Doma v nedeljo 2.">. septembra. ne pa v soboto dne 24. septembra. Začetek ob petih popoldne. Rojaki bodo imeli priliko ivideti kratko šaloigro. nastopila bodo pa tudi pevska in zabavna društva. Todrobnosti bodo pravočasno objavljene.
"Tjraitska Zveza'* bo imela svojo prireditev 3. novembra, društvo sv Frančiška 29. oktobra. Delavsko Podporno Društvo 1. nedeljo v maju. Društvo sv Jožeta 12. novembra 1932 in na belo soboto 1933.
Jakob Slabič.
Hčerka : — Mama. ali se začno vse pravljice z: Bil je nekoč . . .?
Mati: — O ne, draga moja. so še take. ki se začenjajo takole: Imel sem važno sejo pa ni&em mogel priti na večerjo . . .
—	Glejte no. od kdaj pa že govori vaš ^incek ' — vpraSa znanec mater.
—	Že v preteklem poletju se je naučil govoriti. Sedaj se pa mučimo na. vse načine, da bi ga navadili — molčati.
*
Gospa A: — Poglejte no. kako je soseda zaljubljena v svoje otroke. Verlno mi pravi, da so njeni otroci brez napak, v resnici so pa ti pamži tak«» nagajivi in neubogljivi. da bi •zaslužili vsak dan palico.
Go^pa 1»: — Kaj hočete! Matere v svoji ljubezni do otrok nikdar ne vidijo na njih drugega, kot samo lepo in dobro. Za napake svojih oitrok so pač slepe.
Gospa A: — Kaj še! Jaz na primer. bi takoj opai/.ila tudi najmanjšo napako na svojih otrokih.
če bi kakšno imeli seveda ! *
Očka vpraša: — Otroci, ali kdo od vas ve. kje je moj klobuk ?
—	Saj ga imaš na glavi! — za-kričijo vsi otroci hkratu.
—	Oh. saj res! — razveseli očka, ko otipi je klobuk na glavi. — Hvala Bogu. da .ste mi povedali. sicer bi bil še brez klobuka
•	odšel z doma !
i , * . ..
Oče : — Zena. ali si žf* poveda-
•	la hčerki, da jo razdedinim. <"e si ! ne izbije « glave tega siromašne-! ga škrica ?
Mati: — Nji nisem povedala, pač pa njemu.
—	Zakaj ne marate ^toprti s sosedom v trgovsko zvezo?
—	(Nikdar nimam rad poslovnih zvez z ljudmi, ki so bolj zviti kakor jaz sani.
—	Zakaj pa naj bi bil sosed bolj zvit kakor vi?
—	Hm. pred leti je imel priložnost. da bi se poročilo z mojo ženo,
*
Mož: — Draga moja. prav za prav ne bi smela nikdar soditi moškega po njegovi obleki.
Žena : — Saj tega tudi nikdar ne storim. Jaz presojam moškega
vedno po obleki njego-ve žene. *
Prijatelj mladega zakonskega para občuduje dete: — Komu pa je prav za prav vaš mali podoben ?
Ponosni oče: — Nos ima po meni. oči po moji ženi. glas pa tak
kakor rog našega avtomobila. *
Mladenič, ki se poteguje za službo: — Moja glava je vse moje premoženje.
Ravnatelj tvrdke: — Dragi moj. le potolažite se. saj revščina ni nobena sramota.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM
V ITALIJO
Lir 100 ..........................5.80
Lir 200 ..........................$11-40
Ur 300 .........................$16.60
Lir 400 ..............................J$22.—
Lir 500 ........................-$27.—
Lir 1000 ____—............$53.—
dinarjih ali
V JUGOSLAVIJO
Din 200 _________________________$ 4—
Din 300 ..........................$ 6.90
Din 400 ____________________________ $7.80
Din 500__________________________$ 9-50
Din 1000 ____________—$18.50
Din 5000 __________________$91.50
Za l«pl»CUo v*6Jlh zneskov kot zgoraj nav«d«no. bodisi lirah dovoljujemo te bolje pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za izplačilo $ 5.00 morate poslati______$ 5 70
" »» $10.00 " "___$10.80
•» •* $15.00 •»	" _ $13-90
»» " $20.00 " " _ $21.00
•» " #40.00 " " _ $41.10
" " $504)0 " " ____$51.30
Prejemnik dobi t starem kraju izplačilo t dolarjih. Nujna nakazila tovrtulamo po CABLE LETTER sa prlatojbtne H.
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
CM WEST ISth STREET
NEW YORK. N. V.
II NAMERAVATE PRIREDITI
VfcSELICfe,
i i
ZABAVE OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" ne Sla članstvo, pač pa vsi Slovenci v vtiH olioUcL
c
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
•Profesor pojasnjuje dijakom, kaj je talent.
—	Talent je subjektivna kapaciteta interne akti\Tiosti ali vite versa koncentracija eksteme impresija z mentalno evolucijo.
—	V pa ni. — pravi. — da vam je po tej enostavni razlagi jasno, kaj je talent.
*
—	Zdravnik mi je prepovedal potovati z možem. Zadnje ča.se je moj mož zelo nervozen.
—	Pa si vzemi drugega.
—	'Zdravnika ali moža?
*
—	Danes mi je pri srcu tako, kakor da mi je umrla mati.
—	Kaj se ti je pa pripetilo?
—	Tašča se je preselila od nas.
—	Kaj ti je je bila tako prirasla k srcu ?
—	Da. pomjenjala je zame svobodo. Izgovarjal sem se namreč, da z njo doma ne morem vzdržati. pa sem lahko hodil domov, kadar sem hotel.
¥
Plešec: — Vaše mazilo za rast las ni vredno piškaveg-a oreha. Mazal sem si glavo od jirtra do večera, pa poglejte, če najdete le en las na nji.
Drogerist: — Oprostite, gospod. motite »e. Naša maža j« imenitna, nismk> pa krivi, če vala glava ni nič.
«*xvt v&*oi>m-
HEW YORK, -BKTUBD&Y, AT70UST 6, 1932
SLOVMn DAILY
MIRKO BRODSIK:
SAJ BO SE SOL NCE SIJALO...
SKRIVNOSTI Z NARAVNIM OZADJEM
Znkaj je nebo modro?
Modrina neba. ki jo ljubitelji narave tako občudujejo, izvira preprosto iz .sončne svetlobe. Sončni ž^rek namreč ni brezbarven ali bel.
poki, "grom". Čeprav nastopata bi'sk in grom istočasno, vidimo na zemlji zaradi večje brzine .svetlobe blisk prej nego čujeino grom. ki se jr;i7Širja poč a .-ne je. </e pa grom i'-f.stane kakor pri bliskavici, tedaj
— Boli me, — to so bile prve liro peč klic mu je ušel z ustnic. \esede, ko se je zbudil. Postelja j" Noge ni bilo več....
j\ bila v*a bela, Tudi soba. V nira-
Zdravnik je stopil v sobo.
—	No. zdaj bo bolje. — je rekel. — Bal sem se že. Komaj >mn vas rešili. Dva dni ste bili brez zavesti.
—	Dva dni. — je brez misli za-niriural za njim.
k V je videl odprto okno. Od nekod j? vlekel veečrni veter, gorak. in m \ hladit vroče čelo.
Wikf)gar ni bilo v ••»obi. Počasi .se je tpomnil, kaj .se je z njim zgodila. \ |
Lvlali so. V rovu. Dan za dnem ;e h«Vlil tuja. ko j<« vstajal dan. Ponoči je vračal domov. Ve> tuua-zen j» hil, da 3.- žuljev ti i videl. Za skorjo kritha j** delal in še vesel je bil. da je mogel. Koliko jih je bilo.1 ki bi bili *li radi ž njim. pa so jim
brttvli! — Premik) je dela za vm*.| dela usiniljenka pri postelji
— so rekli.
Sa m v/t n m koč« j«' s t m I n n m jrriču. 'lam .je hil njegov dom. Zapuše»»<i skoraj razvalina. Streha je pušča1« in veter je .silil ukozi razpoke v zidu da je |K)Zimi otroke zeblo. «V-piav so se sti.skali okrojr |»eči.
spet dan. Potem bo spet solnce sijalo. -- mu je tiho rekla.
— Sijalo bo, sijalo, ko bom hodil od hiše do hiše. — je grenko odvrnil. V nemi nemoči je stisnil pesti in zajokal.
Kakor bi nui bila ledena mrzla roka stisnila srce. se mu je zdelo. In ta roka je postajala čedalje večji- in v.sega zgrabila. Spet j«* utonil v nezavesti.
Ko se je vnovič prebudil, je sc-
—	Popravil bom hišo,'—je rek:*l,| t w|« se '.n kr;rh je brio komaj d«-' \ j. 'Z grozo je čakal dne, kr» mu jn»rcko. da mu ni treba več priti
Wk«*gH dne se j?h j«* lotil« s|»-l,«wrt. toda premajral jo je. (Vprav l.ii' je žena branila, je fcel v rov.
—	Ne Miiem nMati doma. Za kruh gre. sto jih pride na moje n.i-sto. če inene ne bo.
—	Nove opornike bo treba jw>-»•taviti. — je dejal nadpa?niku. — Tihli .»o že. Neroden udarec, nero-dnp kretnja in nesreča se utegne pripetiti.
—- To bodo odločili drugi, je od-\inil nadpaznik. — Kaj vas brigajo oporniki * Delajte rajše urne* jc. Lenuhov ne (»otrebujemo.
je glavo in molčal. — zaplesal v njegovi roki.
Po besi I Kramp ji
Popoldne je udarilo. Treščilo je, s\etel blitsk. strašna bolečina v nogi ir. nič več. Vse je utonilo in s* šele zdajle zbudilo.
Koačena roka je dvignila odejo.
—	Žena je bila pravkar tu. pa vas ni>em hotela zbuditi. Tndi tri-;«• otr<K-i so prišli. Saj .so vaši '
Molče prikimal.
—	Lačni v> bili. V kuhinji s> j:m dali jesti.,..
—	Kdaj .>e vrnejo.' — je tiho vprašal.
—	-Tutri.
—	Jutri....
Za-repel se je predse. Kaj naj jim reče. ko bo jutri videl objokane obraze T
Sestra «ra je opazovala.
—	Nikar si ne težite .srca....
—	Kaj morem drugega ! Kaj bo / menoj! Kdo mi bo dal kruha ? Brez noge sem.... Kako naj grem
V T'»V '
—	Saj .-o dobri ljudje na svetu. Pomagali vam bodo....
—	Da. beračit bom moral. Z h< rglami ef'kljati od lii«e do hiše :n prositi miloščine. In dobri ljndjo mu bodo 7 nejevolji metali najmanjše kovance ali keščke obgr: zimi eg a kruha. Ali pa mi bodo pred iKksom zapirali vrata....
—	Niso v.si taki....
—	So. Kar človeka pahnejo v r>oč. ga ne puste več iz nje. Izbrišejo ga iz svojih mi-li. Pretemna j ■ noč. dn bi ga v njej iskali.
—	Kratka je noč.... Potem prid«?
ZAGONETEN SEKSUALNI ZLOČINEC
temveč sestoji iz cele vrste barv.	. ^ ,	„	,
zelene pomeni to. da je zvočne valove
karkoli zadržal), da se niso razširili dalje. Odkloni jih v ozračju močan veter ali pa .so hil i že o-1 vsega početka tako šibki, da lii-o mogli prodreti do nas. Blisknvii-n j • mogoča seveda tudi v okviru "slišne" nevihte.
V Rio de Janeiro posluje že dolga zj.goneten zamorec, ki napada žen s k l in jih vlači v svoje skrivališče, kjer jih zveže, jim Mra>tno priznava in vsiljuje ljubezen, potem jih kratko ostriže. jim lepo poče-še lase in izgine, ne da bi jim ter storil kaj hudega. Že nad
žrtev /.a«r<»netene<r,i z« moren --e je obrnilo na polii-ijo. ki jo napela v.sr file, da hi čudaka izsledila, toda detektivi ga iščejo zaman. Mož s«-pojavi zdaj v enem delu mesta.: zdaj v drugem, najraje .seveda v prednieMjih. kjer za varnost ni tako poskrbljeno, kakor v mestu samim.
Zamorčevo početje je pa prišlo prav ltf-letni zelo lepi Elmiri Me-grhaesovi. Na policijo je namre" prihitela v>a prestrašena njena k )-mornit-a in prosila za božjo voljo, naj poh i te detektivi takoj v stanovanje Elmirinega očeta, kjer so na šli nilado lepotico zvezano in o-striženo, po tleh >o pa ležali njeni bujni kodri. Detektivi so seveda takoj odšli s komornieo in lepa Klmira jim je na žive in mrtve zatrjevala. da jo je napadel zagoneten zamorec. Izkušeni policijski k"»-1,'isar ji pa ni hotel verjeti in ko jo je trdo prijel, je priznala, da zagonetnega zamorca sploh ni videla in da jo je ostrigla komorni ea. ker ji oče ni dovolil nositi kratkih las. Policija je prebrisano hčerko poslala k očetu z nasvetom, naj se on pomeni z njo.
Knjigarna "Glas Naroda"
216 W«*l 18th Street MOLIT VENHCI I	<ZA ODRASLE,
New York, N. Y.
ruece. oranžne, rumene, modre, violetne — to v glavnem. Na poti skozi ozračje pa .se posamezne barve bolj ali manj odklonijo in največji o k lin kaže kratkovalovna modra svetloba, ki iz direktnega sončnega žarka izgine. Opoldne, ko stoji .sonce približno navpično nad zemljo, se modre ,sv<<tIohue .sestavine odklonijo -skoraj vodoravno skozi ozračje, ki poštam- tako *\siuje nebo*.
Ta odklon povzročajo v glavnem plinski molekuli v zraku, a zrak vsebuje celo množino trših delcev, I -ahu. saj. soli od morja itd. Ti delci odklonijo poleg modrih tud:
riinifne in rd«*če žarke. zato pa mi it direktna sončna svetloba zlasti ; bližini velemest nikoli čisto modra, temveč svetlomodra ali be'ka>t,i. Po teli barvnih odtenkih sklepamo l.ihko na čistost ozrai-ja.
Zfknj z"/'".!"	j ftr'-r?
Barva .-unča zavisi po največ oil i.jeeove h4«*«* nasproti zemeljski površini. Poševni več«*rni žarki imajo -.';ozi ozračje daljšo pot nego navpični. Plinski molekuli v zraku in trši delci v njeni pa razčlenjaj 'ij,.^
10.000 SPORNIH ZAKONOV
Neki bivši krčniar iz Bratislave, ki se je naveličal 1. 1920 v Bratislavi sklenjene zakonske zveze, je profil j»o preselitvi na Madžarska s< <1	naj njegov zakon razve-
ljavi. kajti na Madžarskem veljajo samo me zakonske zveze za pravo-I mečite. ki .-o bile sklenjene pre !
j državno matrično upravo, dolini s,, i j«* -n j h i r< m"- i I shiiio i-erkvciio. l»u-j (i i!i|»fšt;in.-k:i xnIii;i >toli«-a je k >t
' ki m patentna obIa.st izrekla razsnd-i bo, da zakoni, sklenjeni na ozem-1 lju, zasedenem j^senj leta 1 j <*"ed uveljavljenjem trianonsk" inirovne po«rodb«». siiino cerkveno. iiUo veljavni in jih je treba sma-i za ne obstoječe. Nasprotno j.1
delci
žrrke v njihove sestavne barv«-.(	.	.	. ,
.	. <»a druga instanca ze uiiostevala.
C'm daljša .te pot .-.oin-a .sk«>zi zra.
tem več žarkovnih d«-lov se odkleni. a ker -se rde<"a barva odkloiit najmanj, se nam vidi večerno son-c" čedalje bolj rdeče. (Ia.»i je v re.s-
n'ci ostalo neizprenienjeno.
Zakaj sn oblaki oh nevihti črn •
Pred \>eni: Nikaki»r niso r-rni! l<akor ni neho modro! Oblaki oz. vodna para. ki jih sestavlja. >o sa-m". na -sehi brezbarvni in barvo dobe samo v razmerju s svojo gostoto. Gostejših oblakov sončni žarki n? morejo tako predreti in zato je njih spodnja stran — senčna. Zrla j si je lahko razložiti, zakaj *-o oblaki ob nevihti črni, dasi nLs.i črni.
Zakaj ne vujemo ob bliskavici d roma *
"Blisk" se primeri tedaj, kadar pride do izravnave nad pozitivno ,nabitim zrakom zemeljske površine in negativno nabitim zrakom v o-zračju. Ta izravnavo v obliki električnih isker spremljajo močni ra?
8 VETA (J K A
r platno vea. ....................9«
v fino usnje ve* ..........lit
v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda »e« --------1..................—IJt
SKRBI ZA DUŠO
v platno ve*.............M
v fino usnje vez ............1.5t
v najfinejše usnje vez 1.80
RAJSKI GLASOVI
▼	platno vet.............. JO
t usnje vez...................1.20
v fino usnje vez. _______13t
v najfinejše usnje ve*. 1.60
KVlftKU SRCA
v imltlrano usnje vez. .SO
▼	usnje ve*_______________ JO
v fino usnje vez........X—
v najflnejSe usnje vez. 1-20 v najflnejSe usnje Vda
vez ...................................1J0
v bel celluloid ves. ........1 j*
NEBESA NAS DOM
v ponarejeno..................i—-
v najflnejSe usnje vez 1-50 v najflnejSe usnje trda ve* _______________________________XS»
MARIJA VARHINJA
fino vez -------------------------IJt
v fino usnje ...................XS*
v najflnejSe usnje trda
ve* --------------------——--------!«••
Hrvatski inolitvemki:
Utjefa* jfltaroetl, fina ve«. ...........
Slava B*c*. a mir	tl4m ves l JO
mjflaejam .................—UO
Zvmfec n«MU. v platno —.........- M
fina ve« ....................................I*-"
Vlenae, oajflneJOa rm —......~.1J0
Angleški molitveniki:
CMM*«
v barvala platnice
Key »f Heaven:
t eeluM vezano ........................1.20
t celold najfinejši ve* ............1.50
v fino usnje vexaoo ................1J»0
Cathotlr Porkrt Manual-
v fino UBuje vezano ................1.S0
Ave Maria:
v fino usnje ve«ano ________—...1.40
POUČNE KNJIGE
AnttfeSko slovensko berilo ............2.—
Angleško-alov. in ulov. anpl. slovar JO Amerika in Amerikanrl (Trunk) S.— Angeljftka služIm all nauk kako se
naj streie k sv. mafti .................10
Boj nalezljivim boleznim ...................75
Cerkniško Jezero..........................
Dom ali ilvinozdravnik broširano .1.25 Domaii zdravnik po Knaipn:
broftirano ...............................1.25
Domači vrt ....................................1J0
Govedoreja ........................................1J0
Gospodinjstvo ................................1.20
Hitri ratonar ...................................J>5
Jugoslavija (Melfk) 1. zvezek 1.50
2. zvezek, 1—2 šnoplC ............1.80
KleCkrrtr* (BkaBdcy) .................J!.—
Kratka srbska gramatika ...............Jt
Kratka zgodovina Slovebeev, Hrvatov In Srbov .....................30
Kako se postane državljan Z. D. J5 Kako se postane amerttki državljan .15
Knjiga a dostojnem vedenju ........JO
Kubična Računlea....................f5
liberalizem ........................................JO
Ljubarna In soobilna pimm ..........J5
Materija In eaeriiia .................1J5
Mlada lete dr. Janeza Ev. Kraka .19
1. zv.............................JO
'Oba atrapaj 9* centov)
Nasveti za hišo in dom	__________1.— _________IM ................L_
Najboljša zlov. Kuharica.	068 str.
lepo ves. (Kaiiafiek)	_______»hJ^-
Nefl^Hna Wez atitelja:	
1 del -.................—	i , ff
Pravila za oliko ................................J5
Učna knjiga in berilo laškega Jezika ...........................................JO
Psihične motnje na alkoholskl podlagi ------------------------------------------75
Praktični računar ...........................„.,75
Pravo in revolucija (Pitamic) ........JO
Predhodniki in idejni utemelji ruskega idejalizma ....................1J0
Radio, osnovni pojmi Iz Radio
tehnike, vezano ........................2,—
broširano ....................................1.75
Računar v kronski in dinarski
veljavi .........................................75
Ročni slov. Italijanski in Italijanski-slovenski slovar ............JO
Ročni sptsovnih vsakovrstnih
pisem ..........................................JO
Solnčenje ...........................................JO
Slike iz živalstva, trdo vezana ........JO
Slovenska narodna mladina
(obsega 452 strani) ----------.....U0
Spretna kuharica, trdo vezana ....1.45 Sveto Pismo stare in nove zaveze,
lepo trdo vezana.......................3,—
Sadno vino .........................................40
Sadje v gospodinjstvu ....................75
Spolna nevarnost ...........................J5
Učbenik angleškega Jezika
trdo vez...................................1.50
broširano ...................................1.26
Uvod v filozofijo (Veber) 1J0 Veliki slovenski splsovnik: zbirka pisem, listin ia vlog za zasebnike in trgovce ................l.tt
Veliki vsevedež .................................JO
Voščilna knjižica .........................50
Zbirka domačih zdravil ..................
Zdravilna zelliča ____________________________40
Zel in plevel, slovar narav nega
zdravilstva______________________________1J0
Zgodovina Umetnosti pri Sloven*
dh, Hrvatih in Srbih _________UO
Zdravje mladino —...........................UBB
Zdravje in bolezen v domači hiSi,
2 zvezka —--------------------------1.20
Zgodovina Srhov. Hrvatevin Ao-vencev (MeHk)
II. svezek _______________________________
Odžene bolečine iz mišic in kosti
Moški in žonske. k: imajo revmatizem ;u> živčne l>olt-Etti dobe iivrstnu Jv tti •">» v VuKa-Tone. Tu irn- i. tnn z<lr.i\il<> pre-■*.t'iie •7. života vse sinipe. ki j«>vzr<H-ajo b« le»*-ine \ inisi<-ah. seivrj-i in kosteh. I»:«-je tudi novo moO h. siio oslabelim živ-'j.-riskim or*anom. odpravi plinova vzdi-panja v želodcu in irevili, ojaf-a oslal>t-le v.ttisti in vam di močno zdravo tel<«.
Vi lahko dobite >,ujfa-Tf>ne v vsaki i lekarni. Ako vaš lekArnar nima lepa v 7alopi recite n-ij iFiep.i naroči od trgovcev na debelo, ridkl^nite vsak'» nadomestilo. Pazite, da dobite pravi .Vlipa-Tone nobeno drnpo zdravilo ni tako dobro.
(Adv.)
(lit bi bilr> ni/.vHjavljenili na M-i-d?.at>kf»ni 10.(MK) xakoti>kih /.v«'/., če hi »lržalii rn/.so(ll»M prve instalift«. r/.n\i> je <lni«ro instanca priznr.-l-i veljavnost sporne zakonske zve-'e. ?eprav j»* njenem ninenin Bratislava 1. 1?*20 pravno še pripadala Madžarski, kajti Triatlonska mirovna pojrodha j«* stopila v veljavo in <lol>ila pravno nioe šele 2o. julija 1921.
V utemeljitvi svoje razsodbe sklicuje dru^a instanca na odlok madžarskega pravosodn^pra mini stra i7. leta 1021. ki emojroea tako odločitev in na po>lediee. ki bi pretile velikemu številu zakoncev jvi Madžadskeni. ker bi njihove eer-, "kveno sklenjene zakonske ?rveze i/-irubile veljavo. Bratislavski pr^stil-ivear >e je pa pritožil na vrhovno srdire. ki izreče v tej zadevi zadnjo besedo. S tem bo obenem odločena usoda K).(HK) zakonikih zvez na ^ladžarskem. ki >o bile sk'< -njene samo cerkveno in bi bi'e n'--veljavne, če bi obveljala razsodba prve instance. Zato je razumljivo zanimanje, ki vlada na Madžarskem za odločbo vrhovneffa sodišča.
ČASTNA LEGIJA ZA FRANCO SKE DUŠEVNE DttAVCE
Francoski narodni praznik je že cd nekdaj dan. ko se delijo za vsakovrstne zasluge vsakovrstna od hkovnja. Med osebnostmi, ki so bilo let<*> odlikovane z redom Častne legije, jih je nekaj, ki igrajo v Irancoskeni umetniškem in literarnem življenju veliko vlogo.
Tu je treba omeniti pred vsem genialno pevko Yvetto Ouilberto-vo. Že davno se se mnogo čudili, tla ni ta velika pevka prejela ofi-clalnega priznanja in pred km;-kim je ona sama proti tej nepravičnosti nastopila na zelo temperamenten način. Kakor znan ». je pričela svojo kariero kot kabaretivi pevka in se je z leti razvila v klasično predstavnico tejra genra. Po >vujem je začela sistematično oživljati staro francfwko narodno pesem iz IT), do 1^. st. in je rešil.) pili »go, ž.*- davno pohabljenega u-riftniikcpa b|s»«;a.
Med novimi iMlIikovanci z redo!»i ( istne !e<rije je tudi znani roma-i opi>ec Pierre Benoit. Med njeiro-viini del i .>o doživela svetovno s!;;. \o /liiHti * * At In nt ila in "<Josj»o-<l.je Lil)«ini>ii:i". č«» m* drnprače |-.:t
v filmski obdelavi. Marcel l*ajrii'i|. Hs|varite1 j tudi pri nas dobro 'znanih odrskih del (n. pr. "Velika
jibeeeda" *). je isto t;iko prejel v:-1«ski križec Častne legije. .Jae»pies
Deval je med nami manj znan. <!:i sra je >edaj v domovini dosegla ista čast kakor njegovega tovariša
1'agnola. -Iules Homains je tiitpi--;il eelo vr>t<» odličnilt romanov, ».d mlajšega pokolenja pa je liil o<I-l::;ovan z fedoiil Castile legije
NAD STO MLADIH INDIJCEV ARETIRANIH
Kalkuta, Indija, 4. avgusta. — V 'Rangouru, Severna Ben galija, je bilo aretiranih 11-~> mladih In-
dijcev. ki so obdolženi. da so kovati zaroto proti angleško-indij-ski 'vladi. Pri aretirancih našli precej orožja.
karte
Knjige poilljamp poCtnlne prosto
NARODA"
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI m ROMANI SPISI ZA MLADINO
se aoot prt
"GLAS NARODA"
216 W. XSth Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
ZAKON IN DOLGOST ŽIVLJENJA
Imanuel Kant. veliki filozof, •postavil trditev, tla dosežejo sanici ■ lidjše življenje nego poročenci in t . trditev je hotel ovreči avstri jski uradni statistik, ki je pred kratkiri objavil v teui pogledu zanimive številke.
Te številke govore n. pr., da doseže om'»žena žeiLska povprečno 70 let. neomožena pa	Oženjen
moški doseže povprečno <>!> in pol leta. samec komaj (»4. Seveda ni statistik upošteval tega. da je m°d .-amci in samit ami premnogo takšnih. ki se enostavno ni-i mogli poročiti zato. ker imajo kakršnokoli težko telesno ali duševno hibo in ki morajo umreti ne samo rej nego por-K-eni ljudje, tem ve": %--idi prej nego ne|>oročeni zdravi sirmci in samice. Njih število potiska številko o povprečno dolžini življenja za samce močno navzdol 11. — statistika v tej obliki postane potem zelo nerealna. Imela bi ■kakšen pomen, če bi n. pr. >tatist.k dokazal, da sifiltK-ne ali duševn > I.<rine poročene osebe dalj časa v:jo nego istotolikšno število islo tako bolnih samskih <*-eb.
Pač pa je statistika bolj prijem-ljiva, kjer se bavi z vprašanjen 44kdo se poroči s kom.'" Tako mečka dekleta večinoma poročijo s kmečkimi fanti in v drugi vrti prej .s kakšnim delavcem nego recimo z uradnikom, nameščencen višje kategorije itd. Tudi hčere u-rnduikov in nameščencev se poročijo večinoma v svojem krogu, prej s socialno višje stoječim ran škira. Veliko pa jih sklepa zakon z delavci, v čemer se kažejo učin ki povojne dobe. Industrijske de lavke se poročijo večinoma z in dustrijskimi delavci. poljedelske' delavke večinoma s kmečkimi sino vi. ki imajo lastno posestvo, sUržkinj in deklet se porrn'-i z mo škimi iz srednjega in višjega sloja Zanimiva je tudi ugotovitev, da o-stane sedmina moških preko 15 b do smrti v samskem stanu, drug pa se poročijo prej ali slej. bogj to ali revno, srečno ali nesrečno.
KAKO ČLOVEK PREŽIVI ŽIVLJENJE
Neki 80-letni čudak se je zani Trial, kako prav <zr prav človek preživi svoje življenje, in prišel do zanimivega zaključka. Za spa nje in oblačenje je porabil let 212 dni, 18 ur in 22 minut, za delo 21 let, f>5 dni, 14 ur in 40 mi nut, slabe volje in jezen je bil 6 let. 116 dni. 14 ur in 16 minut jedel in pil je 5 .let. 34 dni. 16 ur in 45 minut, za ljubezen je pora bil 4 lot. 39 dni. 8 ur in 27 minut, za počitniee 4 leta 12 dni. 15 ur in 3 minute,.za po<toranja 3 leta,
273 dni. 7 ur in 18 minut, za či-tanje listov 1 leto. 243 dni. 7 ur in 1M minut, za obuvanje čevljev pa 39 dni. lf> ur in 18 minut.
S tem pa življenje, še ni opravljeno. Na uro je gledal mož v svo-jen( življenju 30 dni. za odpiranje vežnili -vrat je porabil 28 dni. 7.a zarezovanje kravat IS dni. za manjša opravila pri pisanju 21 dni, za gledališče IS dni. 12 dni je rabil za prižiganje svojih debelih cigar. 13 tin i se je vsekoval. 12 dni je moral iskati jrninb. da je zapel tivra.fnik. 5 dni je zdehal. za vzgojo otrok je rabil 26 dni, pse je dresiral 2 dni. smejal se je 1 dan. 22 ur in 3 minute. Koliko je porabil ča>a. da je Vse to izračunal. pa mož žal ni povedal. Ne pove nam tudi. zaikaj se je celih H let jezil: njegovi računi pa že bodo »točni, če je porabil za ljubezen 4 leta. za čitanje listov pa skoraj 2 leti.
P0Z0R.RO JAKI
Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte tora«,
da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, Ali P« pri enem sledečih naših zaatonnikov
CALIFORNIA
Pontana, A. Hocbevar San Francisco, Jacob Lausb\n COLORADO
Denver. J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. BaftW Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA
Indianapolis, Louis Banicb
ILLINOIS
Aurora, Mary Butchar
Chicago. Joseph Biish. J. Bevilft, J. Lukanich. Andrew Splllar Cicero, J. Fabian
Joliet. A. Anzelc, Mary Bamblct. J. Zaletel. Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich
Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich
KANSAS Girard, Agnes Močni* Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Stey?r, J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN
Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular
MINNESOTA
Chisholm, Frank Oouie, Fran* Pucelj
Ely, Jos. J. Peshel, Fr. 8ekula Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatlch Waukegan, Jože Zelene MISSOURI
St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA
Omaha, P. Broderlck NEW YORK Gowanda, Karl Btrnlsha Little Falls, Frank Made OHIO
Barberton, John Balant. Joe Hiil Cleveland, Anton Bobek, Chaa Kariinger, Jacob Resnik, John S?ap-nik.
Euclid. F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant In J. Kumia Niles, Frank KogovSek Warren, Mrs. F» Rachar Younestown Anton KlkelJ OREGON
Oregon City, Ore.. J. KobUut PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakia Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. »io. vanšek Crafton, Fr. Machek Export. G. Previč. Louis Zupan, člč, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank > \ ranch ac k Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polantz. Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. KoprhrSek Midway, John 2ust Moon Run, Frank PodmlUek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vino. \rh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pe*dire Steel ton, A. Hren Unity Sta. In okolico, J. SfeerU Fr. Schlfrer West Newton, Joseph Jorar Wlllock, J. Peternel UTAH
Helper, Fr. Kreto« WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik tn M Koren Sheboygan, Leo Majcen
WEST ALUS Frank Skok WTOIUNQ	:
Rock Springs, Lonti Ttoebv PUmondvUla, Jo* RoUcb
DA-
HEW Y\
SATURDAY, AUGUST 6, 1932
THS LABOE8T BLOVKHB DAILY In U. I. A.
Trpljenje ljubezni
3
KOMAH B tlfUIUA

(Nadaljevan jo.)
naključju celo mnrilrc — prišel j** v prisilno d»*lavnifn, s^tra |>a v blaznieo.
In v nasprotju z usodo te dnišin«> je hotel Mirko popisati napredek telesno in duševno zdrave družine, katere življenje naj bi bilo zvezano r. drupo družino.
Mirk«» ar j»« popolnoma nrrjfH v to delo. da j«' zares, kar se do sedaj še nikdar ni zgodilo, našel vztrajn^t, da je mogel po ve«" ur sedeti pri mizi in pisati.
(Dalje prihodnjič.)
Poziv!
—	Neumnost, Erika, kaj tukaj govoru* Misel, da bi pi>eal za *ilme, bi že moral davno imeti. — Na tem polju bi že bil mož na dvojem mestu. -Vito že nočeš. Erika, da bi za film vzel i/, svojega romana in drame, naj pa napiše kaj drugega. Saj ve. kaj hoče javnost imeti: lepo, elegantno oblečene ljudi, ginljivo ljubezensko povest. da kdo dekle odpelje, da jih kdo zasleduje z avtomobilom. Šport, majhen roparski umor. obdolžba napaenega. preiskava v br-.'ogu zločincev in tako dalje. — Tukaj vidita, da sem v stanu napraviti osnutek za filmsko igro — nič lažjega kot to. — Srečko se glasno smeje .svoji šali.
Erika položi roko na Mirkovo ramo in mu z nežnim in prijaznim frlasom reče:
—	Ako iz praktičnih uzirov že nočeš pisati iger za film, tedaj ve saj tega, kar si doisedaj napisal, ne dotakni. Potem piši tudi za film. ki bo poleg zabave dal ljudem tudi kaj misliti.
—	Erika, imaš prav! O tem načrtu se bom še enkrat pogovo-zil z dr. Gromom ?
—	(ki njega se moreš veliko naučiti. Mirko. — pripomni Srečko. — Zelo učen in praktičen mož je. Moral bi biti trgovec. Tukaj vidiš, da je mogoče združiti učenost in svetovno razumevanje —
Erika da navodila za večerjo; zrezek in zelenjava. Srečko je pil mnogo močnega vina; Mirko pa ga je marljivo posnemal. Skrbno opazuje Erika oba gospoda in ju opominja k treznosti, kar je dalo povod, da je postal Srečko nestrpen — naj ga ne uči vedno, ker sam dobro ve, kaj ima storiti.
Mirko pomirjuje — iz tvoje žetie govori samo skrb za tvoje zdravje. Nič prav dobro ne izgledaš in koristilo bi ti. ako bi za nekaj tednov odložil svoje delo. Privošči si tedaj malo zimskega športa na Bledu — vzemi s seboj Eriko.
Vprašujoče pogleda Srečko svojo ženo: — Prijatelj Mirko ima prav.
_ Govoril mi je iz duše. Boš videl, kako naglo .se boš otroci
svojega prehlada v lepem svežem, gorskem zraku in novi utisi ti bodo ra»vedril i duha.
Kakor da tukaj ne bi mel nobenih utisotv.
—	Pa ne takih svežih, oživljajočih —
—	Oho, ali bi šla rada iz menoj?— se smeje Srečko in mežika g svojimi drobnimi sivimi očmi.
Iu ravno nasprotno je bilo res; zelo rada bi ostala doma; ne zaradi tn.jne ljubezni — t<wla z možem ni rada potovala. Njegovo glasno govorjenje ji je bilo nadležno in na potil tembolj.
Pa pravi mirno: — O <tem moraš ti odločiti. Ako želiš, da te spremljam, bom seveda rada šla. Ako pa greš rajši sam. se tudi temu uklonim,
—	V resnici, zelo premeteno si se izrazila. — se norčuje Srečko, — in lastne želje —!
—	Se umaknejo. — odvrne Erika mirno, — poglavitno je, da si zopet zdrav.
_ Larifari! — mrmra Srečko, — saj niti ni*em bolan — seveda malo izdelan. Misel na potovanje ni neumna in jo je treba upoštevati. Ako pa hočem biti odkrit, mo^am reči, da bi rajši šel sam
—	pametna si. Erika., izato ti to povem — potovati z damami je j.rmee nerodno in če re.s grem samo za razvedrilo, potem ne maram imeti s seboj nobenega učitelja, "tega ne smeš škodilo" —
—	Ako pa v nadomestilo za mene hočeš potovati s kakim prijateljem. mi bo tudi prav — ne bi rada videla, da bi bil na potu Kam. Jaz pa bom tvojo sobo med tem pustila nanovo opremiti, da ne boš čutil zapuščenosti.
Srečko pogladi Erikino lice: — Ali nimam res pameno ženo."
—	Ponosno pogleda Mirka, ki prikima.
—	t) tem ni še nikdo dvomil.
Srečko je postal zelo navdušen za počitnice in se razgovarja z Mirkom, koga bi povabil s seboj za tovaršijo.
—	Mogoče kateri Zalasnikovih ?
__Mirko sodnik je pre res en, arhitekt ima pa druge načrte.
Hočem imeti vse udobno in brez skrbi, pa zabavno. Najrajši bi še videl, Mirko, ake greš ti z menoj.
—	Za božjo voljo. — za kliče Erika nehote. — Oba skupaj na potovanju. — ne. to za nikogar ne bi bilo dobro.
Mirko se zasmeje.
—	Erika, poznam tvoje misli.
—	Te veš za nje. mi boš pritrdil.
—. Da se najmanj primeren spremljevalec za tvojega moža. Vem! Pa pomiri se — moja denarnica mi takih izdatkov ne dovolju-j,. — Ja me pa kdo "wzame s seboj", tega pa ne maram!
. J L EKSA X DER K E RES S K/. pudgtdmk vlade ob čas h boljši vi * ki vstaje:
POLOŽAJ V SOVJETSKI UNIJI
Dogodki v Kusiji dokazujejo, da več dolgo trajati. Oblastniki so ž.' j • stanje pod boljševizmom postalo' prekoračili ono točko, preko katere
nevzdržno. Boljšcvikov ne bo zrušila nikaka intervencija od zunaj
tudi najbolje organizirano zatiranje nič več ne zaleže. So v jet i stoje
marveč jim bo usodno to, da jih danes pred silnimi finančnimi i'i narod odklanja in da noče več dq- političnimi težkočami tako v ino-lje prenašati njihovega strahovi- j »mrtvil. kakor v notranjosti. Prilega tiranstva. Ruski narod 1h» sam manjkuje jim denarnih sredstev in odvrgel jarem boljševizma; uprl »vetovna kriza je zdaj še občutno u-st- l)o v splošni vstaji, postavil dik- darila inozemske banke, ki so do-taturo in proglasil novo epolio — slej z denarjem zalagale petletni rusko demokracijo.	i-ačrt. Zato je popolnoma prene-
Evo razlogov za to mojo globo-j hai nakup inu.strijskih in kmetij-ko vero: Veliki napori sovjetov za j likih strojev. Položaj se je poostril izAedbo petletnega načrta so doži-jtem bolj, ker se je ljudstvo popol-veli brezupen polom. Moskva, ki j noma obrnilo od moskovskih o!>-ra^deljuje vsa živila v državi, je i lastnikov in režim se mora zrus-j risi jena kupovati žito v Londonu, j ti. brž ko vojska prestane krotiti da ž njim preskrbuje Vladivostok j širše narodne sloje in jih držati v in Daljni vzhod, še značilnejše pa J strahu.
j" to, da so ukinili vrhovni gospo | Sovjetska unija se zato ne nv>-darski svet. ki je nadzoroval vso j re spustiti v nikako vojno s sosedi, ■narodno gospodarsko delavnost j dasi silno hrepeni po osvojitvi Oblast težke industrije je s tem j Poljske in Besarabije. Tz tega rar-končana in rešitev Rusije ho n«.,- loga sovjeti tudi niso mogli poseči brž prišla od kmeta. Vsi poskus- v kitajsko-japnnski .spor. moskovskih oblastnikov. kako bi Vprašanje Rusije je življenjsko štrli kmeta, .-o se izjalovili. Stalin vprašanje Evrope. Slednja se ne je po vsej državi ustanovil kme- ho nikoli mogla izkopati iz gospo-tijske zadruge, da bi lahko delo in d.irske krize, dokler stoji Rusi; i pridelke kmetov kontroliral po zunaj svetovnega gospodarstva. — boljševiški metodi. Nadejal se j?.; Trg, ki ga evropski industriji liu-da bo s tem potlačil njihov instinkt di ogromno ozemlje s KiO milijoni privatne lastnine, obenem pa s' prebivalcev, in njihova produkei-plodovi kmet.skega dela z lah kol «o ji. se ne da z ničemer nadomesti-oskrboval mesta in industrijske ti. Tudi je sedanja slabost Rusi*-' kraje. Tudi se je nadejal, da 1h> v 1 zrlo razumljiva za nekatere države, itičil kmetski odpor ter onemogočil.1 ki se bavijo z mislijo razdelitve da bi kmetski stan ohranil izveš t-! njenega ozemlja. Saj je Hitler 5z-
Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno
go jih je, ki so radi sla-
» —
bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je
mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N."
metropolitan travel bureau
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
shipping \3
NEWS
9 .-avgusta:
L< viathan v Cherbourg
11 avgusta:
>>iuit.inia. v Cherbourg
Allert liallin v Cherbourg In v Ham-Dresden v Cherbourg in v Bremen
'2. avgusta:
i':ihs v Havre Oi\«npir v Cherbourg I*« nnland v Havre
13 avgusta:
.'■'icijsius v Oenr»vo M'iinet<>r.ka v Cherbourg Stainn.lain v Oht-rbourjc In v ttoulcftise eur Mer
I'res. Kooseevlt v Hamburg
Cherbourg In t
'.< meev: Latisev. Madžarov, Nemcev, Židov itd. Ta .sila je pripravljena Stalinovi besedi dati vedno
i i. 15 avgusta:
lil povsod najsllnejsega pouaar^l.^ Clevelan.l v Cherbourg In llambun Itedna vojaka pa je ognjišče nen-! 1? avguata.
UOVOlj-Stva ill to nezadovoljstvo bo, R«,liaml»tau v Ifavre kmalu zavzelo vplivne oblike.
.Taz sem u ver jen. tla se Im moral Stalin nekoč umakniti demokratičnemu režimu ali pa sam ko i-i-atl sistem, ko bo videl, kako grozno pustoši tak na«~-in vlade drž;.-v<.. Vprašanje, ali bo nova Rusija monarhija, moram pa odločno zanikati.
14.	»eptembra:
lir d.- Fr.tii- f \ * Havre
Maim-tam.i v CherNiurg
l*r»M. Ktmm-v.lt v Havre
15.	»eptembra:
Bremen v ■'h.rl«'iiric in v Bremen Hamburg v Cherbourg in v Hamburg 1C. septembra:
« 'Iv mjij«- \ L'horUiiirf Minnnraxka v Havre 17. septembra:
A<|uitanla v ilierlxnirg |{'>rb»mlH'i|ii v t.*\r» Volen.|,<m \ l:»»ul<'|fne »ur iler
AnictiM iik v (j«n>>v»
20.	septembr.i:
I.cvi;<1li;<n v (.'hrtLourf
21.	septembra:
v II.«-.rc
22.	»eptembra:
Ktuttii.-.rT V «"■-.. rl» I1TK »n v Bremen
Heulm hianit v < hirbourg iri v Hamburg
23.	septembra:
M.«.i<-sl i.- v I'h-rlKiiirjr We»t<-riilan<l v Hx>rb
24.	septembra:
SATI'ltNIA V T?:sT l.af i> «-Tt»- v II i\ r>-Hotterdam v Iloii! .Kn«- sur M<r Cleveland v Cb^riH. urg iti v Hamburg 25 septembra:
Kuropa v • *h»Tbntirjr in v Kremen Wf.sterrjland v Ha', re
28.	septembra:
I*r>-s Har-bng v Havr«
29.	septembra:
ft rencari i f li«->lnnir(p
'".»•ti v Sii-i'i.n v i:i»-tin-n
.\.-w Vi.rk v < "b«-rb'<tirg in v Ha mini g
30.	septembra:
lli m«-rl<- v • "h -i rg Minn*t"nki .- Mavre
— "to bi ti
Mirko, ki je bil ves navdušen za svoj načrt, da bi napisal film. je že naslednji dan obiskal dr. (jroma, da tse je ž njini o tem razgovorih Z velikim zanimanjem «ra posluša doktor.
—	Tedaj gospa Krika misli, da nekaj takejra. kar je vzgojno in sili človeka, da misli. .Nekak kulturni film. Tedaj se samo ravnaj po njeni želji.
—	!*red vsem se moram odločiti glede vsebine! Toliko sbvari je že bilo poptsanili — mogoče mi moreš ti kaj svetovati? Kajti znanstvene tvarine imajo še vedno dovolj na rokah —
Doktor Grom se pomištja.
—	Kaj pa. ko bi enkrat pokazal posledice pijančevanja in podedovanih nadlo?? Tvarine imam več kot dovolj na razpolago,-ti pa prideneš svojo domišljijo in pesniški polet?
Mirko je bil ves srečen, da bi je bil drujrače tako neverjeten prijatelj tako naklonjen njegovemu načrtu in z vso dušo je bil pr' delu. katero je doktor z velikim zanimanjem zasledoval. Zares je moral občudovati iznajdljivost Mirka Levarja. ki je iz pripro«te, neznatne tvarine. ki mu jo je dal na razpolago, ustvaril tako pretresljivo družinsko povest.
Mirko je hotel popisati počasni prepad premožne in ugledne nfes. anske družine, katere elani .so si iz družine, ki je imela v svoji krvi podedovano bolezen, izbrali nvoje zakonske polovice.
1'oglavar družine je rad izpil kak kozarec čez svojo željo, je imel rad lepe sobarice in prodajalke, se ni obvladal v svojih čustvih, bil je cob a t in krut. poleg tega pa poln ljubeznjivosti. Nje-gmv sin je bil božjasten, v šoli se je učil zelo težko, bil je trmast in zalemjen. Tudi hči je bila nekoliko omejena na duhu. poleg tega pa prizdava in lažnjiva. Ko je sin dorasel, je stppil v trgovino svojega očrta. V pomnoženi meri je kazal napake »vojega očeta, toda trgovskega smisla svojega očeta ni imel prav nič. Z napačnimi špekulacijami je tajalo veliko premoženje. Stari gospod je umrl tu. mrtvoudom; brez izkušnje so stali otroei pred izpremenjenimi razmerami. Zaroko hčere so razveljavili starisi njenega zaročenca. Bratova nevera mu je hotela o«*tati verna, toda pokazal se je nevrednega njene ljubezni, tako da ga je slednjič pustila.
Bratje in seatre niso bili koa v boju za življenje; ali so korak m korakom nan-zdol. Hči je jzaala na napačna poia in je rodila otro-ka — br»t je postal ponarejevalec libtin in goljuf in po nesrečnem
no mero samostojnosti in blagostanj a.-Kolektivna kmetska gospodarstva vodijo sicer člani komunistične stranke, vendar so te organizacije kljub temu delale vladi silne težave.
Kolektivna kmetska gospodarstva vodijo sicer člani komunistične stranke, vendar so te organizacije kljub temu delale vladi silne težave. tHani kolektivnih go spodarstev niso izročali predpisane količine pridelkov državi in v tem .no jih podpirali samo tajniki, dasi so odposlanci in zaupniki komunistične stranke. Prolo jesen je bilo zato v Ukrajini odstranjenih in izključenih h stranke 50 tajnikov, češ da je njihovo delovanje proti-rt volucijonarno. Tudi v drugih krajih Rusije ni število takšnih primerov nič manjše.
Kmetje niso bili nikoli tako ~e-lo proti »ovjetom. kakor so sedaj. 1:: Sibirije, 1'rala^ 1'krajine, i/ Povolžja, s Kavkaza prihajajo vesti o neprestanih kmetskih vstajali. Uporniki ubijajo sovjetske uradnike. zažiprajo skladišča z žitom in državna gospodarska poslopja ter razdirajo železnice. V posameznih primerih celo odkrito napadajo č"-to sovjetske vojske. Take lokalne vstaje seveda nimajo nikakejra u-speha in vsak upor je potlačen z brezobzirno okrutnostjo. Vsak me-M-c je ustreljenih na tisoče kmete v. še več pa jih je izgnanih v Sibirijo. Vendar je kmetska opozicija vedno jačja.
Sedanje stanje v Rusiji ne more
js*vil, da je treba s to možnostjo resno računati, bržko se bodo nje-trr.vi pristaši polastili vlade v Xem-'"•šji-
Xaša edina nada in dolžnost j", prepustiti ruskemu narodu, da zf>-pet uvede normalne prilike in t"j težnji služimo najbolje, ako odklanjamo vsako zvezo z Rusijo in se strogo zapiramo pred boljševiki. Sovjeti nimajo dovolj moči niti v\ vojno niti za mir. Njihov padin- i samo vprašanje nekoliko mesecev, ki jra moramo pospešiti in tako pripraviti pot novemu redu, ki je o-čividno že na pohodu.
Vem. da s to napovedjo pose-<_am v bodočnost razvoja. tod*< vem. kaj govorim. Stranka, ki sem .in ustanovil, je v trajnih zvezah z ruskim narodom. Znano nam jr. "in je tam vse usmerjeno na prevrat. pred vsem tudi pravee. ki so era zavzeli mogočnJki s Kremlja. Ne smemo pozabiti, da je boljevi-zem na-topil kot diktatura velike in centralno organizirane stranke tfr prevzel vso oblast. To veliko tf Io je kasneje nadomestil ozki od-I or političnega biroja (Politbiro\ ki ima le šest članov, od katerih zo|>et le trije vrše kontrolo. Danes pa ni niti teh treh diktatorjev več. marveč je vsa oblast osredotočena na edinem diktator i u Stalinu. On je gospod nad GPU. fboljševiška tajna policija) in kdor •rospoduje tej vojski, je neomej«n vladar Rusije. Vojska GPU šteje 75.000 izbranih mož. dobro izšolanih in oboroženih, večinoma ino-
novo mestno podjetje
13. avgusta:
Rer< n^arta v Cherbourg i'erlin v Bremen
Hamburg v Cherbourg In Hamburg
19 avgusta:
Alnjestic v Cherbourg Belgerilatid v Havre
i avgusta:
SATI.ItNIA V TRST
M iiwiuikt-e v C*hertMiur^ in Hamburjj Vo'endam v Cherbourg in v Boulogne sui Jltr
1. oktobra:
I!.- d- Kranrc v H .vr,-*:rem«"i v ' "Ii.tIm»ui-js Sr MiUv.iiike,- v ' 'liifrlmuri; In v
ir« ni.i v «lr»nt»v.-i
Vffinlam v i!<»i*b>rrp »ur M
Hroriion Hamhurc
21 avgusta:
Culumlius v CherbourB In v Bremen
24. avgusta:
t=tui|gart v Cb«-rl».-iir(f In v T!remen I •t ut.Hcbland v Cherbourg In v Ham-l>ur?	•
Poroke so potrebne. j»a tudi posredovalnice ki pomajrajo ljudem zakonski jarem, so vedno bile
, ,	-i I 26. avrqusta:
in bodo. Zakaj bi ne ustanovilo	Oo.it(, Bianc{iniJlfIO v <;t.llovo
take posredovalnice tudi mesto. J	n..m»ri.- v ci..ri«.urg
'	WV^tcrnland v Havre
ill ljudje ji I
bo V l-okall I 27- avgusta:
!«■ ile Kniin-e
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
H
Prepričajte se
Saj bo serijoznejša bodo bolj zaupali, občinske uprave. Zakon, sklenjen s pomočjo take posredovalnice, bo takorekoč mestni zakon, nevesta rz posredovalnice pa mestna nevesta. Tako so si mislili mestni očetje iv Tokiu in so takoj izračunali. da bi lahko nemudoma posredovali za. 300 bolj ali manj srečnih zakonov. Takoj so pa bistroumni me-itni očetje pripomnili, da mesto za ženine in neveste ne bo jamčilo, da sprtih zakoncev ne bo mirilo in da ne bo plačevalo nobene odškodnine za razočaranja, kakor je ne plačuje nobena posredovalnica na svetu.
-Glavno njihovo delo bo zapisovati vse kandidate v rubrike z vsemi njihovimi pomembnejšimi lastnostmi, koliko so stari, kakšen je njihov socijalni položaj, izo-braizba rtd. V drugo rubriko zapišejo. kakšne zakonske družice bi radi. Pri dekletih in vdovah store enako, potem bodo pa razmišljali in primerjali, katera ženska rubrika je najbolj primerna c.a*t«» ali ono moško rubriko. Čim ugo-' tove. da. sta kandidat in kandidatka po svojih lastnostih in položaju primerna za skupno življenje. poskrbe. da se sest a net a. Morda dobe kandidati uradno poziv-nico, naj se zfrlase tam in tam in sicer bodo kaznovani. S tem je pa storila posredovalnica svojo dolžnost. fant in dekle ali vdovec in vdova se sest a net a. potem naj pa storita, kar jima najbolj kaže.
Mestno načelstvo v Tokiu je šele pripravilo predlog glede posre. dovalniee in zadnjo besedo bo imel še občinski svet. Posredovalnica bo imela dvojni namen, na eni strani spravi mno^o ljudi v zakonski jarem, na drufri strani bo pa imelo mesto od tejra lepe dohodke. Računajo namreč, da bo imela posredovalnica vsako leto do 180 posredovanj.
CENA
dr. kernovega berila
JE ZNIZANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE REAOER) Si»ne nam«
$2.—
Naročite ga pri
knjigarni 'glas naroda*
tli West 18th Street Mew York Cttj
M Iniicw «ska i:*>tt<-rdam t p.ir Mer
r Havr» v < 'h«-rlif.nr(( Cherbourg in
v B"ulf>gr»»
30	avgusta;
J.t-vi.'ithan v Cherbourg Lafaytte v Havre
I 'res. Harding v Cherbourg In v Ham Dure
iii f-men v CheilK>uiB In v liMmfn
31	Avgusta:
Oij-nipii- v Cherbourg Aquitania v Cherbourg Ron i a v Genovo
1.	septembra:
Generla v. Ktuel.en v Hreinen
New York v Cl.ei Lourg In Hamburg
2.	septembra:
Paris v Ha-'re Mlnnetonka v Havre
3.	septembra:
Veen'larij v lif>ul<>(fne sur Mer
6.	septembra: VULCAN* IA V* THST
7.	septembra:
Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre
8.	septembra:
IlerenKuria v CherlK»urjf |>rpHdf-n v t'herbourg in Rrernen Albert Balin v "Cli'-rbourg in Hamburg
9.	septembra:
Evropa v Cbfrb«iurg in v Uremen France v ilivre Pennland v Havre
10.	septembra:
Corite Ortnde v Oenovo
Statendain v lM.ul«-Kne »ur Mer
Champlain v Havre
St.	v Chti lourg in Hamburg
11.	septembra: Pennland v Havre
13. septembri:
Columbus v Cherbourg In v Bremen
V JUGOSLAVIJO
Preko Hivr«
Na Ilitrem Eicspresnem ParniKu
ILE DE FRANCE
•J7. .1 VCI'STA (opoldne) If. Sift'f nihrn — /. Ok t oh ni
PARIS
2. St />fimhra — St/ifi nil>rn
FRANCE
'J. St f>h m h t U
NIZKE CENE DO VSEH DELOV JL GOS LA VI JE
Za pojatula in pitn« liste vpr«. Aaite njše pooblaščene agente
cJreoeh, «fine
in c-TA-nr STRFIKT. NEW YORK

Do LJUBLJANE
in nazaj
TRETJI $1KQ RAZREO IJ0.-"
Moderna udobnost... Ne-prekosljiva služba. .. Tedenska odplutja iz New Yorka... Pripravne in hitre železniške zveze od Hamburga do Jugoslavije
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
Hamburg-American line
39 Broadway. Mew York
Osebno Vodeni
JESENSKI IZLET
u JUGOSLAVIJO
na največjem Cunardovem ekspres parniku
BERENGARIA
Odpluje iz New Yorka proti Cherbourg
7. SEPTEMBRA
Posebne privlačnosti so: .znni.no znižane cene za tretji razred in novi prostori v prejšnjem turističnem razredu za potnike tretjega razreda. Udeležence H-ith i/deta ho spremil na njihov eilj izvežbani potniški uradnik (Juriard Črte ki Ih, tudi skrbel za njihovo prtljago iti \m\ kar tiče potnih listov. Saino enono<*na vožnja na posebnem vlaku iz Pariza. Vprašajte takoj pri:
LE0ZAKRAJŠEK
GENERAL TRAVEL SERVICE, INC.
1359 — 2nd Avenue	New York
ali pri
CUNARD
25 Broadway
LINE
New York