Narodna i Studijska ---- Knjižnica via GeppaM*- |7r( T B I E S T E ^3 1 / 1 V.VJI11d V tl IN.« vr''^v , za 40-letnico ustanovitve KP1 J©| ELO GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.l. Obnovljena izdaja • Leto XIII. - Štev. 1 (553) TVST - 20. J ^NUARJA 1961 Posamezna številka 30 lir 21. JANUAR 1921 - 21. JANUAR 1961 Štirideset let junaških bojev za mir, svobodo in socializem Komunistična partija Italije slavi letos 40. obletnico svojega obstoja. Nastala je v težkih in napetih dneh prve p>o-vojne dobe, ko se je po vsem svetu za-radi krvavega svetovnega spopada in recitalov prve zmagovite socialistične re-'olucije v Rusiji začutila potreba po no-vih oblikah organizacije in borbe delavskega razreda in delovnih ljudi proti im-terialističnemu gospostvu v svetu in monopolističnemu izkoriščanju in zatiranju V notranjosti sleherne dežele. Nastala je V času, ko se je na obzorju kapilalisti-nc družbe pojavljala najbolj ekstremna 'li «čista» oblika buržoazne diktature, t.j. fašizem, in ko je bila za časa svetovne 'Ojne in prve povojne dobe dokazana ne-iposobnost socialdemokratskih strank tozumeti novo nastali položaj in voditi delavski razred in ljudske množice v boj ;U temeljite družbene spremembe. Nasta-a je v času velikih in revolucionarnih Orb italijanskega delovnega ljudstva na olitičnem, gospodarskem in družbenem > Odročju in v trenutku, ko se je pokajo, da ne more socialistična stranka aalije zaradi svoji notranjih razprtij, za-Cji svoje reformistične in kapitulantske tolitike, zaradi svojih bojazljivosti in *vojega »kompleksa« o paktiranju, izko-[istiti po vojni nastali |X)ložaj in mo-'•lizirati množice za prevzem oblasti ali la vsaj za dosego pozitivnih rezultatov v Iheri družbenega in političnega navedka. I Komunistična partija ni 21. januarja TOl nastala kot rezultat kakršne koli [Ckcionaške volje skupine levičarskih Pelegatov na socialističnem kongresu, ač pa je izšla kot nujnost iz osrčja naj-'aprednejšega in najbolj zavednega dela •alijanskega delavskega in socialistične-a gibanja. Dejstvo, da so levičarski debati zapustili socialistični kongres, se ^tali v drugi dvorani in tam ob petju Hernacionale proglasili nastanek itali-toske sekcije Komunistične intemacio-^le, ki je sprejemala v celoti načela in brije marksizma-leninizma, je torej iz-jalo iz zgodovinske nujnosti, iz kon-totnih potreb in pogojev italijanske Varnosti, povezane z novo nastalo med-toodno stvarnostjo, ki ji je bila značilni že dokazana možnost prehoda iz kabalističnega v socialistični režim, kar je išlo do izraza v veliki oktobrski pro-tarski revoluciji. Pri tem zgodovinsko nujnem dejanju todstražnega dela delavskega in socia-lstičnega gibanja v Italiji so sodelovali kli naši ljudje. Velika večina sloven-dh, hrvaških in italijanskih socialistov !>Hjske krajine se je takoj izjavila za Wnunistično partijo Italije, je odobri-* delo delegatov v Livornu in se lotila ^ganiziranja odsekov in celic v Tr-V Gorici, na Reki, v Puli, po slovem % in hrvaških vaseh vse Istre in Pri-torja. S ponosom lahko ugotavljamo, da so ^venski socialisti pri nas razumeli važ-^1 trenutka in važnost pravilne izbe za nadaljnji razvoj delavskega in toečkega gibanja v naših krajih. Postali so člani Komunistične partije in v fenih vrstah dosledni, neomajni, zvesti borci komunističnega gibanja na pravilnih marksistično-leninističnih osnovah. Razumeli so, da jp treba boj slovenskega ljudstva za politične, gospodarske, družbene in narodne pravice vskladiti z vsesplošnim bojem italijanskega delavskega gihjjflajar2», spremembo razmer v Italiji in >• r Antonio Gramsci ustanovitelj KPI proti naraščajoči nevarnosti fašizma. Pri tem so igrali zelo važno vlogo nekateri voditelji slovenske narodnosti, ki jih poznamo iz spominov starejših ljudi in katerih imena so vklesana v zgodovino našega gibanja. Predvsem je odločujočo vlogo za pravilno usmeritev slovenskih množic v Trstu in na Primorskem igral socialist, nato komunistični voditelj tovariš Ivan Regent. Z njim je sodelovalo nešteto drugih ljudi, med katere moramo prištevati tovariše Srebrniča, Perto-ta, Rovana, Go jaka in desetine drugih Slovencev, ki so razumeli, da je edina pot slovenskega delovnega ljudstva, pot borbe v komunističnih vrstah, pot borbe z italijanskim delovnim ljudstvom, pot borbe v veliki mednarodni družini komunistov in marksistov-leninistov. Iz tistih slavnih zgodovinskih, težkih dni so izšle, torej, tudi osnovne organizacije komunistov na naših tleh. Zgodovina razvoja in borbe teh komunističnih organizacij pri nas in po vsej Italiji je tako znana, da bi jo bilo odveč orisati. Sla je preko naraščajočih težav, preko fašističnega nasilja, preko krvavih obračunavanj z našimi najzvestejšimi ljudmi, preko težkega, ilegalnega dela, preko posebnega sodišča, konfinacije in internacije, preko preganjanja in mučenja, preko streljanja in tajnega ubijanja, preko žrtvovanja Tomažiča in tisočev drugih junakov. Sla je preko počasnega, a stalnega naraščanja komunističnih in naprednih sil, šla je preko herojske, nadvse lepe in svetle epopeje oboroženega spopada s fašizmom in nacizmom, hodi danes preko drugih težav, preko odločne, vztrajne, a množične in vsesplošne borbe za mir, demokracijo ih socializem. Danes, po 40 letih obstoja KPI so rezultati na dlani. KPI predstavlja silo, ki je ne more nihče prezreti, ker zajema najštevilnejše in naj borbenejše jedro delavskega razreda, delovnih ljudi, ljudskih množic v Italiji; V teh 40 letih je znala KPI v najtežavnejših časih izdelati svojo lastno pot, svoj lasten program, svoj lasten pogled o načinu prehoda v socializem v Italiji. Znala se je vsesati v nacionalno specifičnost Italije in istočasno ni pozabila, da je njena borba prav tako odvisna od mednarodnih pogojev, od aktivne mednarodne socialistične solidarnosti. Na podlagi Gramscijevega nauka je iz KPI nastala nova, nacionalna, modema partija, globoko vkoreninjena v nacionalno stvarnost, zvesta uresničevalka ustvarjalnega marksizma-leninizma. Danes, torej, po 40 letih je KPI stranka, ki predstavlja odločujoči činitelj v italijanski družbi in vnaša v italijansko ljudstvo zavest, da je Italija zrela za napredno demokracijo, za socializem. Slovenski ljudje so v zgodovini KPI i-grali svojo vlogo. Že ob njenem nastanku je slovensko ljudstvo, ki je živelo pod Italijo predstavljalo silo, ki je bila zaradi svojih specifičnih gospodarskih in družbenih vprašanj, prav posebno pa zaradi svoje specifične narodne problematike naraven zaveznik italijanskega proletariata proti fašizmu, proti monopolom, proti reakciji. Že v začetku se je slo- V nedeljo 29. januarja ob 10.30 bo v kinu ARCOBALENO v Trstu Svečana proslava 40-letnice KPI Govorili bodo: poslanec m mfi VITTORIO V1DALI MARIJA BERNETIČ PAOLO ŠEMA in SERGIO PERINI vensko ljudstvo aktivno vključilo v borbo, ki jo je začela voditi PKI in se iz zaveznika znalo spremeniti v aktiven sestavni del te revolucionarne stranke. V najhujših časih fašističnega terorja so prav med Slovenci zelo aktivno delovale celice in vse oblike organizacije KPI. Prav zato lahko s ponosom ugotavljamo, da so slovenski komunisti v KPI veliko prispevali k naraščanju sil te stran- ke in k njeni utrditvi v naših krajih. KPI pa ni nikoli, že zaradi svojih mark-stistično-leninističnih načel prezrla vprašanj, ki izhajajo iz obstoja narodnih manjšin v okviru države. Tako je znala voditi borbo ne samo za rešitev vprašanj demokracije in gospodarskih ter družbenih sprememb, temveč tudi za rešitev vprašanja enakosti narodnih manjšin. Zato so Slovenci gledali v KPI svojo edino naj doslednejšo zaščitnico, edino stranko, ki lahko temeljito reši njihova stoletna vprašanja narodnega obstoja v tem delu narodnega ozemlja To dejstvo je še prav posebno prišlo do izraza v narodno osvobodilni borbi, ko je bilo u-stvarjeno bratsko borbeno sodelovanje med silami KPI in KPJ za mobilizacijo množic v borbi proti fašizmu in nacizmu, za mir in demokracijo, za demokratično rešitev vseh vozlov narodnostne politike pri nas. Dogodki po drugi svetovni vojni so privedli do tega, da je del slovenske nacije ostal pod Italijo. Zato je tudi v tem času KPI znala postaviti vprašanja narodne manjšine, ki naj ima ne samo na podlagi svoje lastne borbe, pač pa predvsem na podlagi vsesplošne demokratične borbe italijanskega ljudstva, svoje mesto in svoje pravice v italijanski družbi. Zaradi tega mislimo, da ima slovenska narodna skupnost v Italiji svojo vlogo. Ima svojo vlogo spričo splošnega državnega položaja in svojo vlogo spričo razvoja in utrditve socialističnih sil. Predvsem ima svojo vlogo spričo utrjevanja in še večjega vzpona komunističnih sil, kar je v dolgi in nenehni tradiciji Slovencev na tej zemlji. KPI se zaveda, da ima slovenska narodna manjšina zaradi svoje preteklosti in zaradi svoje sedanje usmeritve značaj naprednega činitelja v razvoju italijanske družbe v teh krajih v smeri napredka, demokracije in socializma. Kot so bili Slovenci skupno z italijanskim delovnim ljudstvom činitelj v zlomu fašizma, tako so — in morajo biti — danes činitelj v ustvarjanju nove, napredne, socialistične družbe v Italijanski republiki. Njihovi problemi se morajo vključiti v vsesplošno problematiko Italijanske republike in italijanskega ljudstva. Njihovi narodnostni problemi, vprašanja njihove enakosti v pravicah, njihovega narodnostnega obstoja in razvoja so tako prepleteni z gospodarskimi, družbenimi in političnimi vprašanji italijanskega ljudstva, da bi bilo nemarksistično, nestvarno, škodljivo in pogubonosno reševati ena ali druga vprašanja pri nas na ločen način. To bi pomenilo ali zapasti nacionalizmu, izolaciji Slovencev od naravnih in edinih pravih zaveznikov v borbi za njihove pravice ali pa zapasti v kozmopolitizem in šovinizem velike nacije, prezirajač načelno poslanstvo delavskega gibanja o rešitvi vseh problemov, ki nastajajo iz kapitalističnega suženjstva. Ob 40. obletnici KPI se mora ponovno KAREL SIšKOVIč (ISailaljevanjp mi T. strani) Po socialističnem kongresu v LivornuF ('.Umek pod naslovom n Po socialističnem kongresu v Livornu«, ki ga objavljamo tu spodaj, smo povzeli iz starega uDelan, v katerem je bil objavljen dne 26. I. 1921. Torej takoj po končanem kongresu. Članek je napisal tov. Ivan Regent, ki je tudi osebno sodeloval na omenjenem kongresu. Kongres Italijanske socialistične stranke, ki je bil v Livornu, se je končal. Trajal je od 15. do 21. t. m.; torej sedem dni. V sedmih dneh dolgih, burnih in globokih teoretičnih razprav pa je utegnil rešiti kongres le eno izmed mnogih točk, ki so bile na dnevnem redu, in sicer točko o strankini taktiki in o razmerju stranke do Tretje internacionale. Na kongresu so se bile med seboj tri poglavitne struje v stranki: komunisti, uni-tarci in centristi ali reformisti. Pri glasovanju so dobili absolutno večino unitarci; komunisti pa močno manjšino. Takoj po glasovanju so izjavili komunisti, da izstopajo iz stranke in so, dosledni tej svoji izjavi, zapustili zborovalne prostore. Odšli so v gledališče San Marco, kjer so ob navzočnosti zastopnika Komunistične internacionale in ob navzočnosti zastopnikov mnogih komunističnih partij ustanovili novo, Komunistično partijo Italije. Ta nova proletarska stranka je edina v Italiji, ki jo je sprejela in priznala Tre- tja internacionala. Centristi ali reformisti so izjavili po Turattiju, da ostanejo še nadalje v Socialistični stranki skupno z unitarci in da dobe veliko več glasov in da bodo dobili komunisti veliko manj, kakor so jih sicer dobili. Mi pa pravimo,, da so dobili unitarci več glasov nego imajo v resnici pristašev. Za unitarce je glasovalo mnogo strankinih sekcij, ki so verjele, da hočejo združiti unitarci le vse komuniste v enotno komunističnon stranko. Zgodilo se je ravno narobe. Unitarci, ki se tudi imenujejo komuniste, so hoteli ohraniti e-notno staro socialistično stranko. Zato so bili proti temu, da bi se izključili iz stranke centristi ali reformisti. Se med razpravo je izjavil zastopnik unitarcev, da bodo morali iz stranke vsi, ki ne bi sprejeli na kongresu 21 točk Tretje internacionale. Centristi jih niso sprejeli. Toda unitarci, ki so hoteli ohraniti stranko enotno in ki pravijo, da so komunisti, so raje pustili, da je zapustilo stranko 58 tisoč komunistov, kakor pa da bi se ločili oni od centristov, ki so dobili le 14 tisoč glasov. Taka je umtarska enotnost stranke, tak je njihov komu- nizem. ' Na kongresu v Livornu se je zgodilo Tretji internacionali nekaj povsem nevsakdanjega. Italijanska sociahsUčna stranka, ki je bila ena prvih n najvplivnejših članic Komunistične internacionale je na tem kongresu izstopila iz te nove proletarske mednarodne organizacije. Unitarcem je bilo ljubše ločiti se od Tretje internacionale, kakor pa da bi se ločili od svojih reformistov. Domača enotnost in domače razvade so bile unitarcem bolj pri srcu od mednarodne e-notnosti in od discipline, ki mora vladat, v vsaki, torej tudi v pro etarski mednarodni organizaciji. Formalno je torej doživela Tretja internacionala na tem kon živela t Toda le formalno, eresu majhen poraz. ioua Dejansko sta zmagali Tretja internacionala in njena misel tudi na tem kongresu. Unitarci so mislili, da je Komuni stična internacionala zveza branjevk s katero bi bilo mogoče priti do najrazličnejših paktiranj, in da gleda ta Inl^n^-cionala samo na število. Izvedeli so, da m tako. Izvršni odbor Tretje internacionale ima, kakor vsak izvršni odbor, nalogo, da uresničuje sklepe kongresa svoje organizacije. Kakor nasproti vsem drugim strankam, ki so hotele pristopiti k Tretji internacionali, tako je zagovarjal izvršni odbor Tretje internacionale sklepe moskovskega mednarodnega kongresa tudi nasproti Italijanski socialistični stranki. Omenjene sklepe je zagovarjal tembolj odločno, ker je bil prepričan, da ima Italijanska socialistična stranka, ki je bila zastopana s polno pravico na moskovskem kongresu, enostavno dolžnost ravnati se JX) omenjenih sklepih. Tega pa Italijanska socialistična stranka ni storila in tu je vsa njena krivda. Ako bi bil hotel in smel izvršni odbor Tretje internacionale paktirati, tedaj bi bil ohranil v vrstah Tretje internacionale tudi celotno Italijansko socialistično stranko. Toda ta odbor ni mogel in ne smel paktirati. Zavedal se je, da je njegova naloga in dolžnost braniti sklepe moskovskega kongresa. In te sklepe je tudi branil. Zato je raje pustil na cedilu Italijansko socialistično stranko, kakor pa da bi se pregrešil proti sklepom Komunistične internacionale. Na tak izvršni odbor je revolucionarni proletariat lahko ponosen. Zaradi enotnosti so se bali unitarci zameriti se reformistom. Izvršni odbor Tretje internacionale, ki ljubi ideološko enotnost bolj nego številke, se ni resnice, ako trdimo, da se bo bil v Socialistični stranki še naprej boj med komunističnimi in reformističnimi elementi, in da bo prihodnji socialistični kongres ravno tako buren, kakor je bil kongres v Livornu. Želimo le, da bi prišel do bolj logičnih sklepiov. In še nekaj bi se lahko zgodilo, kar moramo zelo resno upoštevati. Unitarci niso vedeli, da jih Tretja internacionala ne priznava. Izjavili so že, da bodo, četudi izven nje, v duhu vedno z njo in da bodo z delom pokazali, da so vredni biti njeni člani. Glasila unitarcev govore še sedaj, kakor so govorila do sedaj, o revoluciji, o revolucionarnih pripravah in o podobnih rečeh. Toda unitarci govore in pišejo o teh rečeh ravno tako lahkomiselno in jx>vršno, kakor so do sedaj ■e«. m te 4WMHj’(iV lemttp ■■ ■ voum« pqw« » *»♦ it. mi* ital. Komunistična stranka Italije gahdla Troti« Infrnadoiuiie) Politične volitve is. maja 1921. Delavci in kmetje l fte/tiaim vUUi je tarpashU pcMtaMke zbooKc« ta IS maja *Ur kttcad h himin, <*» umHu uduumemiv*m< drtavn«. m fc« »uMm *»Wn* pravde, ta ft rartit^na tudi na one, ta ti*e od drla Dtferf »e Sktapor U Trta* Intamackmate »topa Ko- mtrattičn« »traaka tuhr * ta.j, ti« im mod takoftfčmrtmt imt«M- caim * tu«ai«uh ta m pel*« proRta«, M K ***» «nkm> K) v Mdanji rtvttl«rkmW dobi utranrf« ptnrofcvo alavn««« Komunist*-nege tmmanaa- tmmtm * »Ho kapitalno rtado He tHtmr "d ptrttmob, MtneoH dtugta tatrtoa/nta taatoptarv, ki (« m dajo « <**««« « osvot-jcij« {M*vf *«■**» za ua«.»bo M(j MMe* tazmttntahn j.rek.rfačtta {««« hortoazneg« *pat* 1, I« k, da ta tMbtjr, tmlt od »MMjb Kdanjo mtlano uvtdho hl|r)o wtaa nail, večno {•»** oatadtto drutabtai tgtadb.- Nočemo navaja« vr*m reform, ta ta bile » eedanjem inskem Mtaonu bte/tnpeiite. ta ki «1 »e zavrfJle t ntmtml kfuttmi 1 dakvfcko tjudmvo hrmeljn« nrfonnau na hoj« m »ar« profaHaetjat * varati arrdatvl hrt/ alntjrnia prljrrav Ijatl. j« raa-* jrftaHatlčntgn titUMMU ki •* rfgk krvtava^pl Delavci m kmetje? » v prvi vran nwta«*itata*ae ta kknkatoe onmke obeh MkajJaph narodtata«. d* vam tepnkta utavive. Te »Iranke *o Čtahv tautoaeM n* irj» m npta vta prtjatahta v 4r«ita državah toh pr^leMv« 10 mrtvta <« & m.ftjomrv pn- tuphtnta tekom mretcrarvepB pofcltj* Deta«.' 1» kmetjr? ne d»fk ttm slrankata nobenega rla»v. te »Iranke to vredne va*«g* ivnetttva ta prtaežtte o**vm kit peoietarcev. kt to padli po hop* poljanah radi *«uata pnldepa kapitaNattČoega ttapeojahrna Tudi v« iatai-deittakiatje. tk/v ,mwUrti*. «■ obračajo k ram e okt-čajno eadtatei., p#tlj««Wjub m «k»xw N« zaupajte Wm »peetvntaMn, ki m ob v Otava« tata 1919 taktatdCak zaapante v a.mismtnčm. Kvaip. da mi « n.>tem n» •voUMkem kvmgreeu zabodli not v hrbet ko ae nktapom Fl konereaa Tretje tateznaetonale »pmjek r Hroibon* 15 tooč rcb-mStar katovr dz ta «e »dtuHt » «0 t».^ Mmentamrn Poluiitt ura vae v*Je preziran}« tvdt t*d< Nga. v> ow «w pf« povod w voim .Dela* ta .Uvotatoreja*, ko «0 Wnjlv« ta oemtoa« zatrjevan, da »mo ae korauatati v Juk|*ta Benečiji pdd»V*» Kmnnmv «Čta *»»«*( Italije ne ton koraontatt. ampak M jugnatavata! Umt IS. nou bo :udl /a te tzdajfee Ktmnmhmčnr Iniemaetanale — ki w popek n. otu aorudm kamtnrevotuctaaiHteff varft drla* — d«« tata*« «» *t*r*t* trenotau raMfetv tiatWi_________ _____________ odpora bmioaalje v nobeni drtavl n* Wll» mimo avojemi« rta-t-adn. ampak mn ja aojen«, da razpade v groeoem bleabtt ptn-metta ta žrtev t »»oboi je »tarttnl atavne neumrjoče S.>vjebA* Rataj* «p • ______i K« gueojeta za ko#ra«taW*-- to*»ta> tzrataa« a ram **tae rraomajeto »dupanje v jpdovo Maag« jjmitatarme 'rpnbkke p» tek* *vtan thrta IH ZnZaeaartarnata t itata KeemuHttktm eten*** Volilna priloga «Dela», leta 1921. Na političnih volitvah, ki so bile tisto leto so nastopili kot kandidati tudi tov. Juraga Antonio, Ivan Regent in Jože Srebrnič. Original gornjega posnetka hrani Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. bal zameriti se niti unitarcem. Tretja internacionala je sicer izgubila trenutno na številu; pridobila pa je z ustanovitvijo Komunistične partije na energiji in homogenosti. Bistveno se italijanska socialistična stranka na tem kongresu ni izpremenila. Zmagal je unitarizem. Toda unitarizem je konfuzionizem in neplodnost. Unitarci bodo v Italijanski socialistični stranki predstavljali levico in onemogočali reformistom vsako resno delo, reformisti pa bodo onemogočili unitarcem vsakršno akcijo. Tretja internacionala je hotela napraviti nekaj pametnega in logičnega. Hotela je, da bi se ločili vsi komunisti od vseh reformistov. Tako bi bili reformisti dobili možnost, da izvršijo nemoteno svojo zgodovinsko nalogo. In morda bi bili naredili tudi kaj pametnega. Ali unitarci so si ločili en del komunistov od drugega dela in so obdržali en del komunistov z reformisti. Reformisti so izjavili, da se jxidvržejo disciplini in sklepom večine. Ne bodo smeli torej ustvarjati svojega reformističnega načrta. Zato pa bodo agitirali za svoj program med strankinimi pristaši. Delali bodo na to, da postanejo iz manjšine večina. Zato so tudi ostali v stranki. Jasno pa je, da so unitarci zatajili program, ki je bil sklenjen leta 1919 v Bologni, in ker je jasno, da je naredila večina na kongresu v Livornu korak nazaj proti reformizmu, imajo reformisti popolnoma prav, ako upajo, da bo naredila stranka na prihodnjem kongresu še en korak nazaj in da dobe oni, reformisti, stranko popolnoma v svoje roke. Zato menimo, da smo zelo blizu vedno govorili in pisali. Bojimo se, da v Socialistični stranki ne bo prevladala struja resničnih skrajnežev, ki bodo silili stranko v kake skrajnostne nastope in to nc iz prepričanja, marveč iz demago-ške konkurence proti Komunistični partiji. Takim demagoškim in konkurenčnim poizkusom se bodo morali upreti komunisti z vso silo in odkloniti vsakršno odgovornost. Tak je položaj v stari Socialistični stranki, kakor je bil ustvarjen po glasovanju na kongresu v Livornu. Naša Komunistična partija, ki je bila ustanovljena v Livornu dne 21. januarja pa stopa v svet kot priznana sekcija Komunistične internacionale in so nanjo obrnjene oči vsega revolucionarnega proletariata. Mlada je, komaj porojena in polna upov ter resne volje do najresnejšega dela. Lagali bi, ako bi trdili, da je ta, komaj ustanovljena Komunistična partija to, kar bi morala biti, in taka, kakršno bi si jo želeli mi. Tudi v njej je še marsikaj, kar bo moralo izginiti. Toda storjen je prvi korak. Komunisti bodo sedaj imeli priložnost, da izčistijo svoje vrste, da poglobe svoje znanje in da izbistrijo svoje nazore. Priložnost bodo jKistavljali skupaj s socialističnimi skrajneži in pučarji. Korak, ki so ga napravili komunisti s tem, da so zapustili socialistični kongres, je bil jx>polnoma upravičen in pravilen. Hoteli so ostati zvesti Komunistični internacionali in dati revolucionarnemu proletariatu enoten organizem, ki ga ni imel več v stari Socialistični stranki. Naloga komunistične partije bo, da pripravi proletariat duševno in tehnično ter da ga usposobi, 1 V današnji številki «Dela» objavljamo vrsto člankov in fotografskih posnetkov iz zgodovine delavskega gibanja na naših tleh. Ne gre za sistematično prikazovanje dogodkov iz zgodovine tega gibanja, pač pa so to dejanski fragmenti iz te zgodovine. Pri sestavljanju in urejanju sestavkov me ni vodilo nobeno kronološko pravilo. To pa zato, ker bo naš list skozi vse leto objavljal raznovrstne prispevke, ki bodo v resnici šele osnova za popolnejšo zgodovino. Tudi danes se obračam s toplo prošnjo do bralcev in prijateljev, ki imajo morebitne spomine iz borbe delavskega gibanja, naj jih stavijo na razpolago našemu uredništvu. Zlasti tiskovine, ki so izšle v ilegali so zelo dobrodošle. Ob tej priliki se prisrčno zahvaljujem vsem, ki so na kakršen koli način fiomagali pri zbiranju zgodovinskega gradiva. Se posebno se zahvaljujem Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, ki je za današnjo številko dal na razjxilago vrsto važnih fotografskih posnetkov. MIRKO KAPELJ urednik P sko apr; kon Mal dc Dež Se/i in tem ter ha n ta h dež' kon Vse K leni ga bili tieg P tod Pro inv Tar Org; so sku krc Var ta nizi K Pan sku Vu ior Tui sku da bo mogel sprejeti ob dani uri vaje« italijanske družbe v svoje roke. Ločitev komunistov od socialistov ne bo škodovala proletarskemu gibanju. Razdelitev dosedanje enotne proletarske jKt litične organizacije v Italiji je le naravni posledica razvoja in razvijajoče ter U-dejstvujoče se proletarske sile. Razdvft jitev proletarske politične organizacije ne pomeni razdvojitve proletariata tudi ne razdvojitve proletarskega gibanja, ki!® ostane, četudi ga vodijo različne proletarsko struje, po naravnih zakonih enot no. Ločitev komunistov od socialistov pomeni, da je italijanski proletariat zelo bogat s številom svojih zavednih članov, zelo bogat z energijo in da je etično in idejno tako razvit, da si lahko privo šči dve politični organizaciji namesto en« same. Vsako življenje si poišče v svojeif razvoju vedno novih pripomočkov za svoje obrambne in napadalne sile. Zlasti še življenje, ki ne umira in ki hoče napadati. Buržoazija nima kaj, da bi s« preveč veselila te razdvojitve. Bolj bi » je morala bati. Zlasti še, ker ne bo Ko munistična partija štedila z delom in n' jtpi bo dovolila, da ji čas ukrade trenutek v katerem bo poklicana v zgodovini. Slovenski proletariat v Julijski krajini iti ne bo občutil te razdvojitve. Skoraj vsi naše dosedanje sekcije so oddale v Livornu svoje glasove za komunistično struj« in so bile zastopane na ustanovnem kon gresu Komunistične partije. Želimo, di bi ostalo tako. Vsaj mi bomo delali ni to, da bi ostalo tako. Upamo, da ne bom' dobili pri nas ljudi, ki bi hoteli zanes tov fai tke t>in So N •tie tier tju V>r tiai C bor i toi >|Vlc tol >ak neslogo v naše vrste. Sicer pa smo tudil mi tukaj, ki bomo pazili in delali. NaŠ® ^ sekcije so bile ustanovljene v imenu Tr^ \ tje internacionale in jx) načelih komuni- M zrna. One hočejo ostati članice Tretji ||| internacionale. To pa morajo biti le ako so sekcije Komunistične partije, bro vemo, da nam bodo očitali od vse strani nacionalni boljševizem. Toda t«| nas ne bo motilo. Branili se bomo sami« Unitarci nas prav gotovo ne bodo branili-Obratno se bodo udeležili še sami borbe proti nam. Toda tudi to nas ne bo motilo. Ostali bomo, kakršni smo bili do sedaj. V Livornu se je zgodilo, kar se je ie dolgo pripravljalo, kar je že dolgo dozo-1 revalo. Moralo je priti do tega in pametno je, da je prišlo. Kar se nas tiče? bi želeli, da bi bilo kolikor mogoče manj polemik z unitarci in da bi uporabljali 1 svoje sile in svoje energije raje za čišče- j nje svojih vrst, za bistrenje nazorov v naših vrstah in za izpopolnitev organizacije. Ako bomo storili to, bomo storil* svojo dolžnost. «DELO» 26. 1. 1921. iPrvi deželni kongres komunistov v Trstu Prvi redni deželni kongres KPI za Julijsko krajino se je vršil v Trstu dne 24. aprila 1921. Udeležili so se ga odposlanci komunističnih organizacij iz vse dežele, haloga tega kongresa je bila, da preuči dotedanje delovanje začasnega vodstva deželne komunistične zveze, se temeljito seznani s perečimi vprašanji političnega >n sindikalnega gibanja in da postavi temelje nadaljnjemu organizacijskemu ter bojevnemu delu. Prav tako pa je bil tiamen tega kongresa, da utrdi še sicer table vezi med revolucionarnimi borci v deželi in da začrta določnejše smernice kompnistično - proletarskemu gibanju v Vsej Julijski krajini ■ Kongres se je vršil v takoimenovani »zeleni dvorani« napol požganega Delavskega doma v ul Madonnina na katerem so kili še vidni vsi sledovi napada požigal-ttega oddelka fašistov. I Pogled na udeležence kongresa je ra-tode! velike razlike med tem in med Prejšnjim kongresom Deželne socialistične zveze, ki se je vršil jeseni leta 1920. Jam: priučene geste starih in izkušenih |organizatorjev, njih odmerjene besede, ki so dišale po nalezljivi plesnobi sožitja v skupni Socialistični stranki; tu, proste kretnje, živahno razpoloženje mladih tovarišev, navdahnjenih z največjimi upi ta bodočnost revolucionarnega komu-Mzma. Na tem prvem kongresu je bilo zasto-Panih 50 komunističnih sekcij, odnosno skupin, 18 združenj odnosno krožkov ko Vini stične mladine, 3 pokrajinske zveze komunistične mladine (za Trst, Istro in Furlanijo), 9 komunističnih sindikalnih skupin in 11 kulturnih krožkov. Zastopan je bil tudi krožek komunističnih študen-k>v. Svoje predstavnike, so odposlale sko-»aj vse komunistične organizacije Julijske krajine; slovenske komunistične skupine, ki so se porajale v Soški dolini pa So bile zastopane polnoštevilno. Na dnevnem redu tega kongresa je bilo •Ped dragim, tudi razpravljanje o narod-Pem in mednarodnem političnem gibanju. Med drugim je bilo podčrtano, da so Wnunisti pravi dediči marksističnega Pauka tudi o nacionalnem vprašanju. O slovanskem delu partije je na tem kongresu govoril tov. Regent. Med dra-s6 tim je v svojem govoru podčrtal, da so lile na slovanski strani v precejšnji meri spolnjene dolžnosti. V kritični analizi Položaja pa je poudaril, da kakor v Trstu, /ako tudi drugod po deželi ni vse v redu iflj 'a da je krivdo za to treba pripisati to- varišem. Tov. Regent je tudi apeliral na komunistične skupine, naj čimprej zahtevajo partijske izkaznice ter da čimprej obračunajo s strankinim zveznim vodstvom, ki se je, kot je znano, držalo nepra-vilnih stališč. Tudi tovariš Vidah, ki je bil takrat še v mladinskih vrstah, je govoril na tem kongresu. Med drugim je dejal: «Da je začasni Izvršni komite postavil na dnevni red tudi poročilo mladega tovariša, je hotel pokazati, da pripisuje mladinskemu gibanju važnost, ki temu gibanju pripada«. Poudaril je, «Kaj bi bila komunistična partija brez mladine? — Socialistična stranka, ki nima mladine v svojih vrstah, je kakor jetični bolnik, ki čaka samo no grob«. «V Julijski krajini ni še pravega mladinskega gibanja. Organizacija komunistične mladine je pravi kaos. V Trstu ni bilo še mogoče ustanoviti Zveze komunistične mladine. Na Goriškem naj bi sedaj partija poživela mladinsko gibanje. Mladina je tu: treba jo je le organizirati. Geslo stranke mora izvesti mladina. Za to, da zavrnemo provokacije bur-žoazije, moramo biti predvsem materialno pripravljeni. Drugo področje našega delovanja je moralni dvig mladih delavcev. Svoje duhovno-kulturno delo moramo uspešno razviti le, ako bomo branili in obvarovali, kar si gradimo«. Za Vidalijem je na tem kongresu govoril tovariš Berck, ki je bil prav tako še v vrstah komunistične mladine. »Delo« je o njegovem nastopu zapisalo sledeče: »Berce je podal izvajanjem predgovornika še več luči. Pozival je slovenske tovariše, naj pričnejo z ustanavljanjem Združenj komunistične mladine. Slovenskim tovarišem je zagotovil pomoč s strani tržaške mladine Na tem kongresu je govoril tudi tovariš Pascottini (ki se ga tudi mlajši ljudje še dobro spominjamo, saj je umrl šele pred nedavnim. Op. ur.). Tu naj omenimo še predlog, ki ga je postavil na prvem kongresu partije tovariš Gerlanc s Kontovela (kateri je ta Gerlanc še nismo ugotovili. Op. ured.) in ki je bil soglasno sprejet. Ta predlog se je glasil; »Vsak član komunistične zveze je dolžan, da se naroči na glasilo zveze. Italijanski tovariši naj se naroče na «11 Lavoratore«, slovanski pa na »Delo«. (Pričujoči sestavek smo sestavili na osnovi članka o 1. kongresu, ki je bil objavljen v uDeh,« dne 11. maja 1921.) Zloglasni Giuntovi škvadristi so večkrat navalili na Delavski dom v Trstu in so ga končno, zaščiteni od tistih, ki bi morali biti čuvarji javnega reda, popolnoma opustošili. Gornja slika je bila posneta po enem izmed napadov Kako je poročalo „Delo“ o požigu tiskarne V Delavskem domu v Trstu je bil tudi sedež osrednjih kulturnih organizacij, med drugim tudi »Ljudskega odra», ki je bil v letih pred nastopom fašizma, pravo kulturno središče tržaških slovenskih delavcev. »Ljudski oder» je imel tudi bogato knjižnico. Da bi zadostil kulturnim potrebam delavcev, je razširil mrežo svojih podružnic po vsej Primorski. Na gornji sliki: pogled na opustošeno dvorano po fašističnem navalu. DELO. glasilo Komunistične partije Italije je v svoji izredni številki z dne 11. maja 1921 o razdejanju uredniških prostorov in tiskarne v ul. delle Zudecche, pisalo tako-le: a Neka j mesecev je poteklo odkar nismo imeli več prilike, da se pogovorimo z našimi ei-tatelji tako. kakor je bila to naša navada. Zadnje besede nam je udušila v grlu reakcionarna garda burioazije. Naš list je bil tedaj ie docela pripravljen za tisk. Tiskati pa se ga ni moglo več. ker so nam uničili fašisti še isti večer tiskarno in poslopje, v katerem se je tiskarna nahajala. Komunisti so tiskarno branili. Branili so jo junaški, dokler jim je bilo mogoče. Fašisti so se morali trikrat odstraniti in bežati pred branitelji komunistične inštitucije. Ali česar niso bili fašisti v stanu izvršiti sami, to so storili lahko s pomočjo redarstve-ne oblasti. Redarstvena oblast je prišla na pomoč fašistom. Poslala je cel bataljon redarjev, ki so obkolili tiskarno in prisilili v njej se nahajajoče tovariše, urednike in tiskarje, da so se vdali. Nato so redarji vdrli v poslopje in uklenili v verige tovariše in uslužbence. Šele tedaj, ko so bili vsi tako zvezani, so se fašisti vrnili v četrtič. Tako vklenjene tovariše so fašisti in redarji opljuvali, tepli jih s puškinimi kopiti in jih naposled peljali v zapor, kakor največje zločince. Fašisti so pa ob navzočnosti redarjev in komisarja razdejali in požgali tiskarno. Tako se je zgodilo, da je ostal komunistični proletariat v Julijski krajini brez svojih dveh časopisov -' )e aktivno udeležil kot boljševik. aktivno je deloval med slovenskimi vojnimi ujetniki. V Moskvi je sodeloval v odboru, ki je skliceval konferenco socialističnih zastopnikov vojnih ujetnikov. Na tej konferenci je zastopal Slovence. Leta 1919 je prispel v Trst in od tu se je vrnil v svoj rodni Solkan. Lotil se je obnove svojega doma, sadovnjakov in vinograda, ki so bili med vojno opustošenj. Istočasno pa se je z vso vnemo lotil tudi političnega in društvenega delovanja med svojimi rojaki. Po vsej Goriški je ustanavljal sekcije socialistčne stranke in širil ideje Oktobrske revolucije. Ob nedeljah in praznikih je prirejal predavanja po vaseh. Ustanavljal je tudi podružnice Ljudskega odra in organiziral potujoče knjižnice, pevske zbore, dramske krožke itd. Povsem naravno je, da je Srebrnič našel, ko so se začeli resnejši boji Josip Verginella Josip Verginella iz Križa spada v vrsto tistih tovarišev, ki so s svojim delovanjem in svojimi žrtvami dali velik doprinos borbi delavskega razreda. Se vedno je premalo poznano njegovo ime v vrstah tržaških komunistov. In vendar je bil tov. Verginella pravi heroj. Živel je komaj 37 let, a od teh jih je 20 posvetil borbam za svobodo delovnega ljudstva in za stvar komunizma. Rojen je bil v Križu 17. avgusta 1908. Ko je bil star komaj 17 let je bil že aretiran in to zaradi tega, ker je širil komunistično propagando. Ko je bil izpuščen na svobodo je zapustil svoj rodni kraj in odšel v Jugoslavijo. To je storil v prepričanju, da bo nemoteno nadaljeval svoje delovanje. Toda tedaj je bil v Jugoslaviji na oblasti reakcionarni režim in i preganjanje komunistov je bilo na dnevnem redu. Zato se je iz Jugoslavije preselil v Francijo, kasneje pa je šel v Sovjetsko zvezo, kjer je našel topel sprejem in zaposlitev. Kmalu za tem je bil izvoljen kot poslanec v Vrhovni sovjet. Ko je Franco napadel republikansko Španijo je Verginella odšel kot borec na špansko bojišče. V Španiji se je junaško boril do konca državljanske vojne in ko je bila republikanska Španija premagana, se je ponovno zatekel v Francijo, kjer je kasneje, ko so nacisti navalili na to deželo, prevzel komando neke partizanske skupine na področju Lijona. Po padcu fašizma se je Verginella preselil v Italijo, kjer je deloval nekaj časa v Piemontu in kasneje v Lombardiji. Tu je organiziral odporniško gibanje na področju Val Camonica. Postal je komandant junaške 122. garibaldinske udarne brigade. Toda sredi bojev so ga v bližini mesta Ivrca zajeli fašisti in odvedli v zapore v Brescio, kjer so ga strahovito mučili ter ustrelili dne 25. januarja 1945. Po njegovi junaški smrti so brigadi, kateri je prej poveljeval, dali njegovo ime. Na pobudo pokrajinske federacije ANPI v Brescii je bil najprej odlikovan s srebrno kolajno za zasluge v partizanski borbi, kasneje pa so najvišje državne oblasti podelile zlato kolajno v njegov spomin. Na borca, kakršen je bil Verginella, je lahko ponosen ne le njegov rodni Križ, marveč ves tržaški delavski razred in še posebej tržaški Slovenci. S svojim delovanjem, z neštevilnimi žrtvami in z junaško smrtjo je. tovariš Verginella neizpodbitno izpričal svoj proletarski inter-nacionalizem. v sami socialistični stranki, svoje mesto v levi struji, ki je bila, kot je znano, na slovenskem podeželju Julijske krajine v absolutni večini. Tako je dočakal, povsem pripravljen in zrel, ustanovitev Komunistične partije Italije. Na občinskih volitvah, ki so bile leta 1922 je v Solkanu zmagala komunistična lista. Nedvomno se je to zgodilo tudi zaradi zaslug tovariša Srebrniča. Občinski odbor ga je tedaj hotel izvoliti za župana toda on ni hotel sprejeti tega mesta, zato so ga izvolili za podžupana. Dve leti kasneje so bile v Italiji parlamentarne volitve in Srebrnič je bil izvoljen za poslanca KPI. Izvoljen je bil s slovenskimi in italijanskimi glasovi. Ta izvolitev mu je naprtila nove naloge in nove odgovornosti, a obenem tudi preganjanje. Fašisti so dan in noč prežali nanj in policija ga je stalno stražila ter neprestano nadzorovala njegovo delovanje in vodila evidenco oseb, ki so hodile k njemu. Razumljivo je, da se je temu primerno tudi obnašal in ni dopustil, da bi se zgodile želje policije. Leta 1926 je fašistični režim razpustil rimski parlament. Kakor drage komunistične poslance so tedaj aretirali tudi Srebrniča in ga obsodili na 5 let konfi-nacije. Toda niti v zaporih ni Srebrnič nehal delovati, zato je bil ponovno aretiran in obsojen. Leta 1932 se je vrnil domov, toda le za malo časa, kajti ponovno so ga zaprli in obsodili na 5 nadaljnjih let konfinacije. Domov se je vrnil šele leta 1932 in odšel skrivaj v Jugoslavijo, kjer pa so ga takoj zaprli in kar je še hujše, izročili italijanski fašistični policiji. Tako je nadaljnji 2 leti odsedel v fašističnih ječah, od koder pa so ga prepeljali v koncentracijsko taborišče Ventotenne, kjer je ostal do 8. septembra 1943. Kmalu zatem smo ga srečali med partizani v Trnovskih gozdovih. Sredi partizanskih bojev je našel smrt v valovih deroče Soče. Tu smo navedli le nekatere podatke iz življenja tovariša Srebrniča, toda o njem bi se dalo še mnogo napisati. Upamo, da se nam bo to posrečilo v prihodnjih številkah. to se st le v kt ki N li- lo :P< ni Luigi Frausin Luigi Frausin je bil sin proletarskih Milj, kjer se je rodil leta 1899. Bil je med tistimi mladinci ki so se še zelo mladi opredelili za socialistične in komunistične ideje. Bil je eden iizmed ustanoviteljev Komunistične partije Italije v Julijski krajini. Veliko si je prizadeval za neoma-deževanost komunistične ideologije. Zelo se je uveljavil zlasti v borbi proti oportunizmu, ki se je vodila v KPI leta 1931. Še razmeroma mlad je bil poklican v osrednje vodstvo partije. Leta 1932 je padel v roke fašistični policiji in bil poslan pred posebno sodišče ki ga je seveda obsodilo. V ječi je ostal do leta 1937, nakar je bil poslan v taborišče na otoku Ventotene, kjer je ostal do prevrata leta 1943. Po osvoboditvi se je vrnil v svoje rodne kraje, kjer je zlasti aktivno deloval za oboroženo borbo proti nacističnemu osvajalcu. Bil je odločen zagovornik najtesnejše enotnosti med Italijani in Slovenci v naši deželi. 24. avgusta 1944 je padel v roke zločinski SS. Zopet se je znašel v zapora in moral je prenašati strahovito mučenje Očividci vedo povedati da je bil po mučenju njegov obraz popolnoma izmaličen Jak da ga skoro ni bilo spoznati. - i iz 0( O O! VI V; d Iz tržaških nacističnih zaporov so ga odvedli neznano kam, a po vsej verjetnosti so ga sežgali v zloglasni tržaški rižarni, v kateri je našlo smrt toliko junaških sinov in hčera naše zemlje. Tudi v spomin Frausina, ki je postal pravi simbol miljskega mesta je bila podeljena zlatal kolajna od naj višjih državnih oblasti. oi j< v s v g l s. _C. Cnr>, aM h 1*11 4J* \%»U <**’*»«* | : L- fr«. 4 **»*!> » \iU. l«r V DELO (V' ” ) n Cla*tlo KomtmotičnA *|fSr,lw luRje ItdoiSoB piavico Julijski!! Sirnim {'»pfcaBtttJtMV* I«4» ft , »»Hr«« »m Ut i« i,«*«« *•> -t* p*mvni u „4 »orhu" I« ..»*»«'' *l»p* »«-«•**»*• »p R*4, to«« botU n«p. vm «H*> 4* to> lo fc«r J« M bvria;* Jože Pertot 'iVTk W ’’* • «••«»« «?«*♦«». W»ut m j ' *** ” 'M.. " I j*’***“ **•*<'' |« ki p «*n*t •<•*»«" • «<•* I ] ■*'» I« m<(«»».,. <■ .... ' •''I**** M '?**”' ** f ••**(*>■ >*> *•» ■>.••.»> HI. '* t* ***# * r'* «■** [ j«.**« «1(1* »«<. X«. I* .<» ,4, „ ttU *«*•* «<■« I*. | *H «*. «•«»<. tov ** '; F l'1** :?'<>* *' I"--1! •'.** \ »,(*, v** '»šmh ■■ .......... j. .1 ^ frlfrlrtih »*«- . KV. t t>H ' * A 1*. • .<■> • |. 'i*-' 'to- < **'<•; .j i >. : !tof t* • I'. Kt- ■ ■ . '3 ;:rr- <■****’ K < »>* hM j ' r- i. . j' i« « t.i H » »• " * toM ttm •> toHV,, »K, H MP.K«, - to to te trk* t*) . tn -. m **« Un i* ' ?.»*)«« t' *«* *** i W Ut * .Ali »«« *•*.* imm im teMt tti \mm\i * u..«< *<.>*.* »i *>. < .» , t --» l *1 J: i-^t - n to* i k «<.»>! *lto. »>, im »to«« »• Jože Pertot s Kontovela je bil med tistimi našimi fanti, ki se v težkih dneh fašističnega terorja niso ustrašili žrtev in naporov in so nesebično delovali v korist delavskega gibanja. Bil je od nog do glave, z dušo in srcem predan stvari proletariata. Še zelo mlad je vstopil v socialistično gibanje In po kongresu v Livornu v Komunistično partijo. Bil je tudi urednik «Dela». Žal, je še tako mlad moral leči v hladni grob. Na sliki vidimo posnetek lista, ki ga je s tako veliko vnemo urejeval. List objavlja žalostno vest o njegovi prerani smrti. v j' b ,z k k k k i. k s ž. s Ij d č b k 1 s !\ 2 J r s i v r s r r š o s ti t * .s •£ y S S p a i Ivan Regent: Iz mojega Tovariš Ivan Regent se je rodil na Kon-tovelu. Že leta 1914 je bil izvoljen za predsednika jugoslovanske socialdemokratske stranke v Trstu. Leta 1919 je bil kot delegat slov. in hrv. socialistov na kongresu v Bologni izbran za člana Ceptralnega komiteja Socialistične stranke Italije, v katerem je zastopal komunistična načela. Nato je postal glavni urednik tržaškega lista «11 Lavoratore« in ustanovil list »Delo«. Na kongresu v Livornu leta 1921 je postal član Centralnega komiteja Komunistične partije Italije. Lela 1927 se je življenja Marija Bernetič izselil iz Trsta. Deloval je v Ljubljani, odkoder so ga izgnali že čez dve leti. Odšel je v Pariz in nato preko Berlina v Moskvo, kjer je bil zastopnik italijanske »Rdeče pomoči«. Postal je član Vseslovanskega komiteja in urednik slovenski oUctaje moskovskega radia. Za časa osvoboanne vojne se je vrati v Jugoslavijo. Po osvoboditvi je nekaj časa deloval v Trstu sedaj pa živi v Ljubljani. * • * m * ^ Kako je tovariš Ivan Regent vstopil v ' deiavsKi gibanje zeio preprosto opisuje on sam v sestavku pod nasiovom »iz mojega življenja«, ki je bil objavljen v reviji »ijouoona pota« leta 1906. Iz tega sestavka povzemamo naslednje odiomke: «16. februarja 1902 (to je uan po zgodovinskih stavkovnih borbah v katerih je izgubilo življenje 18 tržaških delali cev. Op. Ured.), sem v družbi s posojmm Čevljarskim deiavcem Karlom Vrabcem prvič prestopil prag Delavskega doma; ki se je tastat nauujai v utici £>osctietto o, otuin katerega se je motovuuo precejšnje (site-vilo policijskih agentov in redarjev Bilo je popoiune. Ljuui sva srecaia v njem boij mato in vsi so imen zaskrbljene obraze. Na vseh je kot mora ležala misel na krvavo tragedijo prejšnjih dni. Nekaj dni kasneje sem naprosil Vrabca, ki je url c tab socialdemokratske stranke, naj me prijavi in vpise v to strans.0. Kmam nato mi je res prinesel strankino izkazmeo in sem mu vinil 2U vinarjev, ki jih je bil plačal zame kot ceioietno Strankino članarino Tiste čase sem. bil uslužben v neki žganj ariji na trgu San Giovahni, katero so cez;dan obiskovali delavci, brezposelni, ljudje ki si vse Svoje življenje niso mogli dobiti stalnega dela in urugi ljudje. Zvečer pa se je v njej shajal lep del tržaških bohemov, med katerimi so bili tudi slikarji, pesniki, bivši operni pevci in dr. To so bili po večini napredni ljudje in so diskutirali o vseh mogočih vprašanjih. Med njimi je bilo tudi nekaj socialistov. Zato je bilo v tej žganjariji zelo žiVahncL Jaz sem samo poslušal, vsrkaval v mlade hiožgane in zelo mnogo pridobil. Zato sem že davno imenoval to mojo prvo iganj arijo mojo visoko šolo, mojo .univerzo. Tu se nisem samo veliko naučil, marveč so me znanje teh ljudi in diskusije med njimi še navdušile za kolikor mogoče dober in organiziran študij, katerega sem bil zelo potreben. V žganjariji se mi je želj a,, po znanju Se povečala. Kakorkoli si nisem mogel očitati, da bi se ne bil pridno učil, sem se zavedal, da mi še mnogo manjka. Najel sem si učitelje in profesorje in se naročil na »Rdeči prapor« (t. j. sociade-hjoKratski delavski list. Op. ured), ki je tedaj izhajal v Trstu. Na »Rdeči prapor« se nisem naročil le zato, ker sem se čutil dolžnega naročiti se na list. svoje stranke in ker sem menil, da se bom iz njega kaj naučil, zlasti še kaj več o socializmu, marveč tudi iz jeze na tržaški narodnjaški dnevnik »Edinost«, ki se mi je zdel strašansko nazadnjaški ter je umazano, špijonsko polemiziral z »Rdečim praporom«, kateremu je vsak dan očital zlasti slabo slovenščino in pobijal ideje socializma. V tem času sem nadaljeval učenje in sem žeto pogosto obiskoval italijanska gledališča Vfabec me je bil žvaml v tržaško slovensto Dramatično društvo. Med obiskovanjem gledališč, učenjem, vajami v Dramatičnem društvu in branjenj odrskih del najboljših avtorjev, sem začel zanajati tudi. v Delavski dom, kjer so me prav kmalu uvrstili med aktiviste slovenske socialdemokratske stranke (Tedaj* je bila tržaška socialdemokratska stranka razdeljena na dve veji, na italijansko in na slovensko. Op. uredn.) in kjef sem se spoznal z nekaterimi vodilnimi tovariši, med katerimi so bili: voditelj; železničarjev Kopač, Anton in Franc Jernečič, Kermolj, Milost; z voditeljem Italijanske socialistične stranke Valentinom Pittonij.pm in drugimi. Med njimi sen* najbolj \izijubll Antona Jernejčiča in Valentina Pitlbnija. V tem času sem temeljito razmišljal o tem, kaj je pravično in kaj je krivično, kaj je pravica in kaj krivica, kaj je smisel življenja, kakšen je namen države itd. Razmišljati sem začel tudi o razrednem boju o katerem sem bil že marsikaj bral,: Posebej me je zanimalo vprašanje, ali je politika tržaškega političnega odbora stranke pravilna ali ne. Na to vprašanje, o katerem sem zlasti mnogo govoril s tov. Antonom Jernejčičem sem se vračal čedalje pogosteje. tedaj je stranka (slov. soc. deni. Op. ur.) ršzla izredno počasi. Njeni člani so (Nadaljevanje na 7. strani) Na njeno biografijo je lahko ponosen sleherni komunist Tudi naša tovarišica Marija Bernetič-M arih a je delovala v vrstah delavskega gibanja v času, ko se je ustanavljala Komunistična partija. Iz njenega življenjepisa, na katerega je lahko ponosen sle herni komunisti in še posebej Slovenec, povzemamo naslednje: > c Tov Marina je hči delavske družine. Njeno detinstvo in zgodnja mladost sta bila polna pomanjkanja in raznovrstnih težav. V šoli je bila marljiva, a ni mogla nadaljevati študija, ker družina m imela sredstev za vzdrževanje, zato je postala šivilja. Ko ji je bilo 16 let, je začela delovali v vrstah socialistične mladine. Nato je postala komunistka. Pri Sv. Jakobu v Trstu/kjer je doma so jo začeli tovariši spoznavati, ko so, po prvi svetovni vojni, fašistične škvadre, katerim je načeloval zloglasni Francesco Giunta, napadale delavske krožke in se spopadale z delavci. Ko je prišel fašizem na oblast in se je zaostril teror proti komunistom — in so kruti ukrepi še posebej prizadeli slovensko manjšino — je bila tov. Marina že tesno povezana z borbo delavskega razreda. Spoznala se je z Regentom, Srebrničem, in drugimi slovenslcimi in italijanskimi komunističnimi voditelji. Do leta 1927 se ji je vedno posrečilo izogniti zasledovanju policije, a takrat je prvič prišla v njene kremplje. Pretepali so jo in obtožili prevratnega delovanja. Posebno sodišče jo je obsodilo na dve leti ječe. Tako sta,-bili tov. Marija Bernetič in Angela Jtircn prvi komunistki, ki ju je sodilo posebno fašistično sodišče v Italiji. Leta 1931 so jo zopet aretirali. Po izpustitvi iz zapora se je stanje šc* poslabšalo in leta 1933" jo je Partija poslala v Francijo. Delovala je v Parizu. Povabljena je bila tudi na kongres, ki se je vršil v Bruslju. Leta 1937 je bila poslana zopet v Ita- lijo Delovala je tudi za špansko republikansko vojsko. Dve leti ji je bila policija stalno za petami, toda zaman. Leta 1939 pa je zaradi neke provokacije padla v roke fašistom. Strahovito so jo mučili, toda Marina ni govorila, kljub temu, da so fašistični biriči besneli. Posebno sodišče jo je tokrat obsodilo na 16 let ječe. V ječi je ostala do leta 1943, ko se je zapel vrnila v svobodno mesto, kjer je takoj prevzela svoje, mesto v borbi. Deliš vala je z vodilno skupino, ki so jo sestavljali tov. Frausin, Pratolongo, Gigante, Zocchi, Fakin, Kos in drugi. Novembra 1944 je padla v roke zloglasni Colottijevi bandi, ki jo je zaprla ,v »Villa triste«. Kaj bi sc bilo tedaj zgodilo z njo, da se ji ni posrečilo zbežati? Pobesneli Colottijevci in SS so jo iskali, a zaman, saj se je medtem že pridružila partizanskemu bataljonu »Alma Vivoda«, od koder je odšla v Tržaško brigado in končno je bila med ustanovitelji junaške brigade Fontanot. V Trst se je zopet vrnila šele po osvo boditvi, kjer še danes neumorno deluje na vodilnih mestih naše Partije. j i-yr,c' Tov. Vidali pripoveduje... Tovariš Vittorio Vidali je za časa kongresa v Livornu deloval v vrstah socialT s stične nnauine, kjer je zastopat ..kohntni-sticno strujo. Njegov življenjepis je našim bralcem prav uooro znan. Odjavili smo ga tudi pred nedavnim. Kot je razvidno iz. neKega drugega sestavka, ki je objavljen v današnji številki, se je Vidali živo zanimal za komunistično mladino že na prvem deželnem kongresu KPI, ki se je vkšil v- Trstu leta 1921.: Tu pa' se nam zdi umestno, da ponatisnemo del njegovih spominov na tista leta. Zato objavljamo ooiomek iz spominov na požrtvovalnega slovenskega komunista, tovariža Peitota, s katerim je bil skupaj v zaporu. Kako smo postali pravi internacionalisti Po kongresu v Livornu in po ustanovitvi Komunistične partije Italije je bila borba proti komunistom vedno hujša. Akcije škadristov so se množile. Požgana sta bi-•V' la »H Lavoratore« in »Delo« tovariši, njuni branilci, pa aretirani. Enotnost med Italijani in Slovenci se je cementirala v • junaškem odporništvu brej; premirja, v mestu in tja deželi. Spominjam se, da sem ob povratku s kongresa socialistične mladine, ki se je vršil v Florenci, in na katerem sem predstavljal mlade komuniste, Italijane in Slovence iz Julijske 'krajine, bil aretiran pod obtožbo, da sem podpisal neko okrožnico, ki je bila napi-'; isaiTa v slovenščini ih v kateri sta bili poudarjeni potreba in pomen širjenja našega tiska. Obdobje od ustanovitve naše partije pa do fašističnega pohoda na Rim je bilo verjetno najhujie in najbolj krvavo. V tem obdobju je bila požgana ladjedelnica Sv. Marka. Meseca maja je bilo aretiranih mnogo italijanskih in slovenskih mladincev pod obtožbo, da so pripravljali oboroženo vstajo proti državi. V ječah so jih mučili in naposled postavili pred sodišče. Lahko rečem: ni bilo dneva, da nebi prišlo, da napadov, do pustošenja kulturnih krožkov, bodisi italijanskih, bodisi slovenskih. Dan za dnem so se ponavljale taktoimenovane kazenske ‘ekspedicije, ponavljali so se aresti. Za mnoge izmed nas so postale ječe v Coroneo ali pri Jezuitih skoraj običajno bivališče. Italijanski in slovenski delavci, zlasti mladinci, so se v ječah, v borbah, v odporništvu tako povezali, da bi jih nihče več ne bil mogel ločiti. Prav v tistem času smo postali v resnici internacionalisti in smo močno zu-cuuu venemo solidarnosti, bratstva m e-uotnosti med Italijani in Slovenci. To fašističnem pohodu na Rim smo se ponovno znašli v ječi. Obtoženi smo bm /Šrote proti nižavi. Spominjam se, da je mi tedaj z mano zaprt tudi Mario Belce, ureunik lista «11 Lavoratore«. Leto Kasneje so tega mladega borca lašisti u-morin. Tedaj je bil z menoj v ječi tudi Jože Pertot, urednik »Deta«. Dobro se ga še spominjam, saj sem ga večkrat srečal skupno s tovarišem Ivanom Regentom, ki je bil ustanovitelj »Dela« in eden izmed ustanoviteljev in voditeljev partije. Pertot je bil resen fant, zelo malobeseden, zelo aktiven fant. Obnašal se je kot resen mož, poln čuta odgovornosti, pač pa malo družaben. V jetniški celici sem ga od bliže spoznal. Prepričal sem se, da je bil prvotni vtis netočen, kajti bil je prisrčen, družaben, a istočasno veder in miren. Tudi v trenutkih največje srditosti in jeze zaradi fašističnih napadalcev, ki so divjali in razgrajali, je bil Jože Pertot tisti, ki nas je opogumljal rekoč, da se lepo smeje tisti, ki se zadnji smeje. Jaz sem bil izpuščen iz ječe nekaj dni pred njim in se spominjam njegovega prisrčnega objema in naročila, ki ga je dal za prijatelja Ivana Regenta, v katerem ga je prosil, naj se ne vznemirja zaradi njegovega zdravja, saj se vendar počuti dobro. Seveda to ni bilo res, saj se je že tedaj slabo počutil in nekaj let kasneje je moral leči v hladni grob. In danes, ko se ga z ginjenostjo spominjam, ne morem preko tega, da njego-vega imena ne pridružim imenu drugega velikega slovenskega komunista, Jožeta Srebrniča, kateremu je bil tako podoben 'po vedrosti, ponosu in predanosti stvari, svojemu narodu in človeštvu. Za svobodno in neodvisno Alžirijo! Sadovi pogubonosne vojne, ki so jo sprožili francoski kolonialisti proti svobodoljubnemu alžirskemu ljudstvu: # 1.000.000 Alžircev je bilo ubitih, to je ena desetina vsega alžirskega prebivalstva; # 2.000.000 ljudi je bilo interniranih, po večini so to žene in otroci; # 40 ljudi je bilo ubitih v treh dneh degolističnega “referenduma,,; # na stotine vasi in naselij je bilo popolnoma porušenih; # še vedno se nadaljujejo mučenja po nacističnem vzorcu; ® lakota, mraz, bolezni iz dneva v dan decimirajo domače prebivalstvo - in ta genocid se še vedno nadaljuje! Manifestiraile svojo solidarnost z alžirskim ljudstvom 1 PRISPEVAJTE ZA ŽRTVE VOJNE! Oblačila, zdravila, jestvine in denarne prispevke za alžirsko prebivalstvo sprejema ODBOR TRST -ALŽIRIJA ki je bil ustanovljen prav v ta namen in ima svoj sedež pri Zvezi partizanov - ANPI - v ulici Madonnina 19 - telef. 93-848 KI r Na frsln 'o In 'Uvn d rum lovu M na VSR II Nu naj nhvii novo Vrst > or to-oil ririo. "je i 5 o Pan n iot *upn dpitn Pošti Prod Ki >nht 'udi (>A1 'ifn. to v D "je, dar 'el j to Pot, ske V I vkl S'V; V "ie "a, do 'ia fla! "ai 'ali •k, :'a Sl, »il Pi 'i k. Sijajna zmaga na Repentabru Občinska demokratična lista je prejela 204 glasov Upi liparjev in tistih, ki so jih podpirali, so propadli KD bi hotela obdržati nedopusten monopol Na seji občinskega sveta v drstil, ki je bila v ponedeljek, 1,1 med drugim volili tudi pred-'lavnike v razne občinske in druge ustanove. Na seji je ponovno prišel do izraza mono-^d Krščanske demokracije, ki najraje, s podporo svojih zaveznikov, imela v svojih rokah v'e uprave. Naši svetovalci so zahtevali, Vaj bi bil tretji predstavnik #hčine v upravnem svetu ustanove za ljudska stanovanja iz vrst opozieije. Kot je znano sta v omenjenem odboru že dva Predstavnika takoimenovane večine. Gre pa tudi za spoštovanje načela, po katerem mora bi-s opozicija sorazmerno zasto-Pana tudi v Inkih ustanovah, kot je IACP. Toda tega, tako *opan kot nekateri podrepniki demokristjanov, niso hoteli u-Postevati in je bil izvoljen Predstavnik iz njihovih vrst. Komunistični svetovalci so !'ihtevali svojega predstavnika 'odi v upravnem odboru ACETAT. Na to mesto je bil izvoren, odnosno ponovno potrjen, V Peseatori. Dijaška matica obve- kča, da je tudi letos ižšel Men namizni beležnl koledar In vabi vse svoje prija-'elje in podpornike, naj si la nabavijo. •Ja 'občinskih volitvah v re-entabrski občini je Občinska emokratična lista, na kateri nastopili kot kandidati čla- 1 Komunistične partije, Ne-Jvisne socialistične zveze L kupine neodvisnih domačinov, dnesla sijajno zmago. Ta li-‘a je prejela 204 glasove in tako zagotovila večino, t. j. 2 svetovalcev v občinskem vetu. Druga lista, ki je nasto-ila na volitvah, t. j. takoime- novana Slovenska lista je pre-ela 166 glasov, in bo imela le * svetovalce v občinskem sveti. Belih glasovnic je bilo 9, 1 sedem glaovsnie je bilo ne-eljavnih. \a zadnjih volitvah, ki so Sile leta 1956 je Občinska demokratična lista prejela 196, Imga lista pa 135 glasov. Na lanskih pokrajinskih volitvah •ta prejeli listi KP in NSZ (ki *ta sicer ločeno nastopili) sku-cno 194 glasov. Slovenska lista 105, Krščanska demokracija pa 17 glasov. Te številke, ki jih objavljamo predvsem zaradi informacije, imaio tudi svoj politični pomen. Kakšna je naša prva ugotovitev pri analiziranju teh volilnih izidov? Večina repentabrskih občanov je volila dobro in izbrala si je može, ki bodo v nadaljnjih štirih letih upravljali občino v interesu vseh občanov. Zelo značilen je neuspeh ta-koimenovane Slovenske liste,, a j je znana stvar, da sta SDZ, SKS in druge zakrinkane sile, ki so botrovale tej listi, računale z gotovo zmago Da bi pre slepile repentabrske volivce so se te skupine poslužile celo najrazličnejših sredstev. ((Slovenska lista« je izdala tudi posebno prilogo ((Demokracije«, v kateri kar mrgolijo raznovrstne ((cvetke)). Ena izmed njih se glasi: ((Odkrilo povemo da smo siti obilice besed, da smo siti praznih fraz, da smo do grla siti vseh obljub, ki so vedno ostale neizpolnjene: mi hočemo zavihati rokave in delati za našo občino, to pomeni za nas vse...« Nekje drugje pa je zapisano: ((Mi nimamo nikogar nad nami, ki bi nas vodil, ali ki bi nam celo ukazoval... mi smo tako močni, da se nasprotne koalicije ne bojimo... V Bepentabru se je začelo novo obdobje, v katerem bomo dosegli to, kar v 15 letih po vojni niso uspeli doseči, pa naj bo to po godu političnim strankam ali ne. Mi Repenči smo pokazali pot, ostali Slovenci nam bodo sledili...« No, mnenja smo, da bi bil vsak komentar k tem cvetkam popolnoma odveč, saj je volilni izid na dovolj prepričljiv način pokazal, kako večina repentabrskih občanov misli in kako presoja smešne fraze liparskih voditeljev. ^ roke nam je prišel tudi nek drug predvolilni letak, ki je I :1 izdelan na ciklostil. V njei) so anonimni avtorji ((grozili)) repentabrskim občanom, da bodo prešli pod Jugoslavijo, ako nodo volili za Občinsko demokratično listo. Anonimni avtorji so bili dobro ((obveščeni« < tem, da se je Popovič, ko je pri«el na obisk v Rim, pogajal za repentabrsko občino. Zato fo postavljali vprašanje: ali brdo iz Ljubljane prihajale trumi izletnikov na Repenta-bor? n nato dodali, da je treba na to odgovoriti, dokler ne bo prepozno, zato, tako zaključuje letak: ((Dobro pretehtajmo svoj glas!» No k temu bi mi samo dodali, da je v resnici velika večina občanov repentabrske občine zares dobro pretehtala svoj glas! V trenutku, ko pišemo ta -(‘st. vek, še nismo napravili temeljite analize izidov volitev, zato se tudi ne moremo bolj poglobiti v problem. Pa tudi Obvestilo za kmetovalce BREZPLAČNO RAZDELJEVANJE ODBRANEGA SEMENA POVRTNIN Pokrajinsko kmetijsko nail-zorništvo sporoča kmetovalcem, ki so svoječasno vložili prošnjo za brezplačen prejem odbranega semena povrtnin (fižola, paradižnikov, graha, motovilca, solate, špinače in redkvice), da lahko dvignejo tozadevna nakazila pri Kmetijskem nadzorništvu — ulica Ghega, štev. 6, I. Glasbena matica sporoča Sola Glasbene matice v Trstu vabi vse starše, ki želijo, da bi njihovi otroci sodelovali v mladinskem pevskem zboru, naj jih pripeljejo k pevskim vajam vsak petek ob 18. uri v šolske prostore v ulici Ruggc-ro Manna 29. Pouk petja je brezplačen. RAVNATELJSTVO Zahvala Družina Kralj iz Domja ge prisrčno zahvaljuje vsem ki so na kateri koli način počastili spomin stare matere. Še posebno -e zahvaljuje darovalcem cvetja, pevcem iz Ricmanj in vsem ki so drago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti. prostor, ki nam je odmerjen v današnji številki, nam ne dopušča, da bi o njem obširneje razpravljali. Kljub temu pa ne moremo mimo dejstva, da je določen porast števila glasov za lipovo .»-jieo zelo sumljiv. Zdi se namreč, da so zanjo volili celo nekateri volivci ki nimajo z repentabrsko občino nič skupnega in ki torej niso domačini. Na Repentabru kroži precej govoric o tej zadevi. Govori se celo o neki tajni direktivi, bi naj bila prišla iz nekega visokega mesta. Upamo, da bomo o tej zadevi imeli priliko še pisati. Za zaključek pa naj navedemo še eno cvetko: Demokri- stjansko glasilo «11 Gazzettino« je poročalo o izidu volitev v repentabrski občini pod naslovom, ki je bil nedvomno že prej pripravljen in to v upanju, da bo zmagala lipovska lista. Drugače si namreč ne moremo tolmačiti dejstva, da so listo, ki jo tudi demokristrjani imenujejo povsem drugače, o-značili za demokratično. Omenjeni naslov se je glasil: «Gli sloveni democratiei in maggio- DELO GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P I. Uredništvo in uprava sta v Trstu, ul. Capitolina 3, telet. 44-046 in 41-047. Odgovorni urednik je Rudolf Blažič (Biagi). Tiska Tip. Riva v Trstu, ul. Torrebianca 19. ranza a Monrupinoa. No, kon-rem koncev imajo prav. O tem -ino tudi mi trdno prepričani. Avtonomna tržaška federacija KPI čestita repentabrskim občanom k zmagi ki so jo izbojevali. Komunistom, ki so znali izbrati pravilno pot in pridobiti toliko glasov za skupno | listo pa izreka še posebno za-■ hvalo. Zmaga na teh volitvah naj bo v vzpodbudo za nadaljnje delovanje v tej občini! NAJMODERNEJŠIH OBLIK NA VSA GORIVA. • ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STROJI, HLADIL NIKI. • LESTENCI TER VSEH VRST ELEKTRIČNE LUCI. • DEKORATIVNI PREDMETI. • SERVISI IZ PORCELANA. • NAMIZNI PRIBOR (Besteck) IZ NERJAVEČEGA JEKLA (Rostfrei). KERŽE TRST . Piazza S. Giovanni 1 PRODAJA TUDI NA OBROKE Nadaljevanje s 1. in 5. strani KPI zaščitnica Slovencev v Italiji i Rudariti, da je torej dolžnost sloven-ega oddelka gibanja ljudskih množic ftaliji čedalje tesnejše sodelovanje in iMjučitev v problematiko in borbe Ijud-!|va države, prav tako pa vključitev ve-i "iškega l judstva države v problematiko Jjegovega manjšinskega dela. Ni enega “re/ drugega. Le na ta način bodo reše-zapletena vprašanja tega dela drža-\ le na ta način bodo rešena vprašanja prednostne manjšine, le na ta način bo-Slovenci še nadalje utrdili svojo socialistično vlogo v Italiji in postali če-lalje večja opora nadaljnjega zbližanja, pdaljnje učvrstitve prijateljstva med I-Mijo in Jugoslavijo, med italijanskim j!1 jugoslovanskimi narodi, kar je zelo ve-l'ke važnosti za mir, demokracijo in so-Nizem v tem delu Evrope ,0b 40. obletnici KPI moramo izjaviti, A1 smo Slovenci, ki ji pripadamo, po-^s>ni tega članstva. Ob tej zgodovinski ^letnici se obvezujemo, da bomo nada-pvali izročilo, ki nam ga dajejo deja-Ja naših prejšnjih tovarišev: Regenta, pebmiča, Pertota, Rovana, Gojaka, To-o^žiča, Malalana, K. čoka in neštetih ^Ugih. Utrjevali bomo z vsemi svojimi Mami Komunistično partijo Italije med rpvenci, razširjali bomo njen nauk, bo-se bomo za uresničenje njenega pro-“'arna, mobilizirali bomo slovensko Ijud-i’vo po njenih napotkih, krepili bomo j.fatstvo z italijanskimi delovnimi in jpdskimi množicanu, socialistično do-^aljubje in internacionalistično zavest zmago miru, demokracije in sociali-Ma v Italiji in v svetu. Ivan Regent večinoma železničarji. Na neki seji Petičnega odbora sem predlagal ustano-tev mladinske organizacije toda ta pred-je bil zavrnjen. Tedaj sva z Jemej-pem začela misliti o ustanovitvi prodnega društva s knjižnico in čitalnico. S tem sem si naprtil še eno delo. Nikdar nisem imel smisla za trgovino. Svoje delo v žganj ariji sem opravljal pač zaradi dolžnosti in pa zato, ker drugega nisem znal. Vendar zelo nerad. Nekoč sva se z gospodarjem sprla in — ostal sem brez službe. Gospodar je bil sicer dober človek, le jaz sem se preveč ukvarjal z učenjem, z gledališčem in s stranko za to sem žganjariji utegnil le malo posvetiti in sem jo zanemarjal. Bil sem tudi od mladih let samosvoj in moje obnašanje ni bilo nič kaj podobno obnašanju žgan j arijskega uslužbenca. že leta 1903 smo se začeli pripravljati na strankin kongres, ki je bil sklican za 1904. leto. Izvolili smo delegate, med katerimi sem bil tudi jaz. Ni pa bilo denarja, da bi mogli plačati delegatom vožnjo in dnevnice. Sklenili smo prirejati veselice s petjem, igrami in srečolovom. Na predlog Vrabca sem moral prevzeti režijo in izbiro enodejank, ki so bile sko-ro vse še iz čitalniških časov. Tako sem postal strankin režiser in tako se je začela, po dveh letih opazovanja v stranki, moja «politična» kariera. Doba, v kateri sem vstopil v socialistično stranko, je bila za voditelje slovenske socialdemokratske stranke v Trstu nadvse težavna. V Italijanski socialistični stranki so imeli kadre za vse panoge dejavnosti, v slovenski pa ni bilo niti resnih voditeljev, če izvzamem A. Jernejčiča. Z Antonom Jernejčičem svo ustanovila Ljudski oder v njem tudi knjižnico in čitalnico, nov pevski zbor, dramatični odsek, v katerem sem dobro vrsto let bil režiser, in organizirala predavanja in tečaje. Po dolgoletnih dobrih sestvah so začele biti tudi žetve obilnejše, a bil je tudi trud vedno težji Te kratke spomine iz mojega življenja posvečam bralcem da bi iz njih vsaj za silo spoznali težak začetek in trnovo pot delavskega socialističnega gibanja in se naučili vztrajati v kakršnih koli razmerah in da ne bi nikdar klonili .pred težavami. Socializem mora biti le rezultat vztrajnih delavcev, ki ne klonejo niti v najtežjih trenutkih in ki vedo, da je pot do zmage tapecirana s potrpežljivostjo, predanostjo ideji in posuta z žrtvami*. Velika izbira ištedilnikov peči na premog, plin in elektriko zaloga tekočega plina in postrežba na dom BRUSINI CARLO zastopnik ”FLAMINAGAS„ TRST - Ul. Cesare Battisti, 20. - telef. 29-041 KOMGile VITTADELLO Trst - Ulica Dante št. 12 * telefon 37-861 Delavci! Zima je : Vsak izmed vas bo gotovo potreboval, ali toplejšo obleko, hlače, dežni plašč ali površnik. Vse to vam nudi VITTADELLO Oblečeni boste elegantno in po absolutno konkurenčnih cenah samo če boste knpiii pri VITTADELLO, ki ima v Italiji 65 podružnic. Obiščite nas in ne bo vam žal Kdor enkrat kupi pri VITTADELLO se bo vedno poslužil pri VITTADELLO Konfekcije VITTADELLO Trst - Ulica Dante št. 12 - tel. 37-861 DELO • Stran 8 KULTURNA KRONIKA GLASBENA MATICA iz Trsta je priredila na Kon-tovelu na dan novega leta popoldne koncert priljubljenih popevk, s sodelovanjem kvinteta Avsenik ter dueta Dana Filipčič in Franc Koren. Kontovelska dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena. * * * GLASBENA SKUPINA i/ Boljunca je po daljšem premoru zopet začela delo-vati. Na Štefanovo, ko je v Boljuneu tradicionalni praznik «bičanja o, je priredila svoj prvi ((zabavni večen), katerega je ponovila tudi na praznik 6. januarja letos. Kinodvorana je bila obakrat polna hvaležnega občinstva iz domače vasi in bližnje okolice. Spored, ki se začenja z boljunško * himno ((Barč*ca» je zelo pester in precej bogat. Za dobro povezavo med posameznimi komadi skrbi prijazni napovedovalec, za šaljive točke pa Vanek in Drej-ček. Pripomniti moramo, da se je za uspeh skupine največ potrudil Stanko Žerjal, ki je tudi sam sestavil in celo skomponiral nekaj glasbenih komadov. Tudi Drago Žerjal je «dal eno roko» pri pevskih vajah. poleg tega pa nastopa tudi v duetu. Uspeh jo vsekakor lep in upati je, da bodo ((zabavne večere)) priredili tudi po drugih vaseh. * * * TUDI NA OPČINAH se pripravljajo na kulturno prireditev. Dramska skupina prosvetnega društva «Opčine)) študira ((Stare grehe». Ni še gotovo, kdaj bo delo naštudirano, vsekakor pa upamo, da bo do tega kmalu prišlo. Torej, le pogumno naprej! Pred kratkim je bila t Prosvetnem domu na Opčinah kulturna prireditev, ki jo je organiziralo tamkajšnje prosvetno društvo ((Andrej Čok)). Nastop je bil uspešen. V istem Prosvetnem domu je tik pred božičnimi počitnicami openska slovenska osnovna šola priredila uspelo božičnico. Na sporedu je bila priložnostna kulturna prireditev. Openske žene so poskrbele za primerno obdaritev otrok. Za nakup daril so žene nabrale prispevke med vaščani. Nam pa je le to žal, da se prireditev ni vršila kak drug dan in ob primernejšem času, tako da bi se je lahko udeležilo več ljudi. * * * SLIKAR HLAVATV RAZSTAVLJA Tržaški slovenski slikar dr. Roher Hlavaty razstavlja vrsto svojih del, novejših akvarelov in temper. v mali galeriji hara uAlla Loggian, ki se nahaja na malem trgu za občinsko palačo v Trstu. Razstava ho odprta neprekinjeno da 24. t. m. l\ase bralce vabimo, naj si ogledajo razstavljena dela. Slovenski »Ljudski oder“ v Buenos Airesu je slavil 35-letnico ustanovitve Slovenski a Ljudski oder n v Buenos Airesu je preteklega avgustu slavil 35detnico svojega obstoju. Za to priliko je izdal li-ino publikacijo, nekak zbornik, v slovenskem in španskem jeziku. En izvod te publikacije so nam ravno te dni dostavili naši tovariši i Križa, katerim so jo poslali svojci iz Argentine. Sicer pa ima kriško prosvetno društvo «Vesnan stike z ((Ljudskim odrom)) v Buenos Airesu, kateremu je tudi ob priliki 35-letnice poslalo pismo z bratskimi pozdravi, ki je tudi objavljeno v omenjenem zborniku. Mnenja smo. da bo naše bralce zanimalo kaj več o buenos-aireškem ((Ljudskem od ru ». zato povzemamo iz enega od člankov, objavljenih v omenjenem zborniku, naslednje: ((Okoli leta 1923 so pričele prihajati v Argentino skupine naših fantov in mož. Ob sobotah zvečer in nedeljah so se zbirali v večjem številu in tako so oh neki priliki, sredi avgusta zasnovali ustanovitev prvega slovenskega društva v Argentini, zamisel, ki so jo praktično izvedli dne 25. avgusta 1925 in ustanovili Delavsko kulturno društvo ((Ljudski odern v Buenos Airesu. štvo izdalo tudi precej bogat koledar, posvečen spominu Ivana Cankarja. Razen tega pa je društvo vedno gojilo tudi pevski zbor i n d ra inske družine.« OPOMBA UREDNIŠTVA. Ker nameravamo v eni izmed pri- , hodnjih števil našega lista objaviti daljšo razpravo o bivšem tržaškem ((Ljudskem odru» bomo tedaj skušali objaviti tu-di še en članek o argentinskem ((Ljudskem odru)) ki se nesporno prišteva med dediče tržaškega ((Ljudskega od ra ». Mladi tržaški slikar Palčič, ki je sicer po rodu Istran, se je v zadnjem času uveljavil s svojimi deli. Gornja risba je njegovo delo. Nekaj motivov iz naših krajev je dala natisniti Tržaška knjigarna za letošnja novoletna voščila Dve premieri Slovenskega gledališča Do leta 1938 je ((Ljudski o-dem večkrat menjal svoje društvene prostore, ki pa nikakor niso odgovarjali potrebam, tedaj pa je kupilo zemljišče in postavilo lastni dom v okraju Villa Devoto. V času osvobodilne borbe je tudi to društvo postalo središče in nekako zbirališče vseh onih, ki so na en ali drug način solidarizirali z odporniško borbo bratov v stari domovini. Leta 1928 je ((Ljudski oder n pričel izdajati ((Delavski list n, kateremu je sledil ((Delavski glas«. Leta 1937 pa je namesto tega lista začela izhajati kulturna revija ((I\jiva», ki je svojem bralcem nudila precej dobro čtivo. Revija je izhajala do prepovedi. Leta 1945 je začelo izhajati novo glasilo, ki se je imenovalo ((Pravica)), ka toro pa je kasneje zamenjal ((Slovenski list)); končno pa se je porodil ((Slovenski glasi), ki je postal glasilo vseh slovenskih organizacij. Leta 1943 je dru- Izid katere koli dobre slovenske knjige v zamejstvu je nedvomno zelo razveseljiv dogodek. Odkar na izhaja več Ljudski koledar je prav Jadranski koledar tista knjiga, ki naj bi prišla v roke tudi našim bralcem. Zato pa bi morala biti ta knjiga sestavljena in urejena tako. da hi zadovoljila čim več bralcev in predvsem hi morala biti bolj ((Široka)). V raznih sestavkih ne bi smela prihajati do izraza nestvarna enobarvna ali strankarska ozkogrudnost. To bi med drugim bilo samo v prid knjigi kot taki in bi jo nedvomno v veliki meri valoriziral a. Toda žal, prav v letošnjem Jadranskem koledarju je Slovensko gledališče v Trstu je v soboto 17. t.m. že tretjič v tej sezoni uprizorilo premiero in sicer Alesandra Casona dramo v treh dejanjih ((Drevesa umirajo stoje)). Časom je španski pisatelj, ki je po revoluciji, katere se je aktivno udeležil, odšel v izgnanstvo ter v znak protesta proti Francu ne pusti tamkaj uprizarjati svojih del, ki uživajo v svetu nesporen sloves. Tržaška uprizoritev v režiji gostje Bal hi ne Baranovič-Batte-linova je dosegla lep uspeh. Po. sebno v drugem in tretjem dejanju. kar je obenem zasluga tudi druge gostje iz Ljubljane, Elvire Kraljeve, a tudi Mode- omenjena ozkogrudnost preveč očitna. Tu bomo samo omenili ve nekatere sestavke ki kažejo, da je naša trditev utemeljena. Ti sestavki so Leto negotovosti, Pokrajinske in občinske volitve 1960, Borba Slovencev v Italiji za pravičen šolski zakon itd. Zelo nas čudi dejstvo, da med člani ansambla Slovenskega gledališča v Trstu ni igralca Justa Košute, saj je prav on eden izmed ustanoviteljev tega gledališče To so dejstva, ki jih ne bi smeli pozabljati, podcenjevati ali pa celo prezreti. *** sta Sancina. Prvo dejanje pa je bilo nekoliko razvlečeno, a bi bolje učinkovalo, če bi se odigralo z lažjo igrivostjo, ki pa bi izzvenela v večjo napetost. V tem dejanju je ustrezal Berač-Alojza Miliča. Poleg imenovanih so izdatno prispevali k uspehu Joško Lu-keš. Mira Sardočeva, Julij Guštin. Zlata Rodoškova, Stane Raztresen, Leli Nakrstova, Silvij Kobal, Edvard Martinuzzi, Miranda Caharija, Valerija Si-lova in Livio Bogateč. — Bila je lejta predstava, obisk priporočamo. * * * V sredo 29. decembra je Slovensko gledališče v Trstu priredilo . premiero v letošnji gledališki sezoni. Uprizorilo je tragično farso ((Stoli)), ki jo je napisal En gene Ionesco, prevedla Lel ja Rekarjeva. režirala pa Balhina Baranovič - Bat-tellinova. Glavno vlogo je igrala Ema Starčeva, popularna i-gralka tržaškega Slovenskega gledališča, ki se je tokrat uradno poslovila od gledališča. Kljub temu, da je bila premiera sredi tedna — in med dvema velikima praznikoma, božičem in novim letom — je bil tržaški Avditorij zadovoljivo zaseden. Slovenski ljubitelji gledališke umetnosti so se hoteli posloviti od pri ljubljene Eme Starčeve. Sicer pa gre samo za formalno poslovitev, saj, kot smo izvedeli, bo Ema Starčeva še nadalje sodelovala pri gledališču, seveda le kot gost. Tudi naš list čestita jubilant-ki Emi Starčevi, ji izreka priznanje za zasluge pri Slovenskem gledališču v Trstu ter za njeno nesebično sodelovanje na kultnrno-prosvetnem področju tržaških Slovencev. Nekaj ugotovitev o »Jadranskem koledarju" jpnnmRi*iaii*iiaiia«iaiiaiiii!Miw, i Maksimi i Gorki ! Kmetje1 Pred vrati bele zidanice, med zelenjem starega vinograda, v senci preddverja, ki je opleteno z ovijalkami in drobnimi kitajskimi rožami, sedita ob mizi in steklenici slikar Vincenzo in ključavničar Giovanni. Slikar je majhen, koščen in rdeč; iz njegovih temnih oči sije zamišljen, mehak nasmeh sanjača. — Da, da! Cim dalje na severu, tem upornejši so ljudje — trdi Giovanni, fant širokih pleč ter velike glave s črnimi kodri. Obraz ima bakreno rdeč, od sonca ožgan nos, ki se mu lušči. Oči ima velike in krotke ! kakor vol, a na levi roki nima prsta. Držeč kozarec vina med očrnelimi prsti z nalomljenimi nohti, nadaljuje z nizkim glasom: — Milano in Torino sta izvrstni tvomici, kjer se ustvarjajo novi ljudje. Tam se poraja nov duh. Počakaj še malo in svet bo postal pošten in pameten. — Da! — pravi slikar, vzdigne kozarec in loveč v vino sončne pramene začne pritajeno peti: V svit zornih dni, kako dežela sije! A zdaj odrasle nas s sovraštvom bije! — Cim dalje na severu, ti pravim, laže je delati. Že Francozi ne žive tako leno, kakor mi. Potem so Nemci, a naposled Rusi — to so ljudje! — Da! Vi ši n< m bi ru Pi ZE je st — Brezpravni so, vedno v strahu, da ne bi izgubili svobode in življenja, so ustvarili velikansko delo — in tako, zahvaljujoč sc njim, se prebuja ves Vzhod v novo življenje! — Dežela junakov! — pravi slikar. — Hotel bi med njimi živeti... — Ti? — vzklikne ključavničar in ostro tleskne z dlanjo po kolenu. — V enem tednu bi se tam gori spremenil v košček ledu! Oba prasneta v dobrodušen smeh. — Glej, moj dobri Vincenzo — nadaljuje ključavničar smehljajoče — opevaj v verzih, kako, sem postal socialist. Veš kako je bilo? — Ne! — reče slikar, si naliva vino v kozarec ter se smehlja rujnemu curku. — Nikoli mi nisi o tem pripovedoval, — Rojen sem bil nag in bedast, ravno tako kot ti in vsi ljudje. V mladosti sem sanjaril, da se bom bogato oženil. Ko sem bil vojak, sem se pripravljal na oficirski izpit. Šele ko sem bil star triindvajset let, sem zaslutil, da ni vse dobro na svetu ter da je sramota živeti kakor bedak. Slikar se nasloni s komolci na mizo, obrne pogled na goro, kjer rastejo borovci in šumijo v vetru — ter posluša. — Nas, mojo četo so poslali v Bologno. Tam so se unrli kmetje. Nekateri so zahtevali zvišanje zakupnine, drugi so kričali, da je nujno potrebno zvišati mezde. Zdelo sc mi je, da nimajo prav ne prvi, ne drugi. Znižati zakupnino za zemljo in povišati mezde — sem premleval — kakšna bedarija je to! To bi uničilo lastnike zemlje... Meni, otroku mesta se je vse zdelo nesmisel. Zato sem se jezil, mojo jezo pa je povečevala neznosna vročina, neprestano premikanje z mesta na mesto ter nočna straža, ker so ti fantje razbijali veleposestnikom tudi poljedelske stroje, našli zadovoljstvo tudi v tem, da so zažigali žito in uničevali vse, kar ni bilo njihovo. Polagoma izpije vino in s čedalje večjim ognijem nadal juje: — Kmetje so hodili po poljih v velikih gručah kakor ovce. molče, resni ter polni groženj. Mi smo jih razganjali z bajoneti, pa tudi tolkli smo jih s puškinimi kopiti, toda oni so se počasi in brez strahu razšli in se ponovno zbirali. To je bilo dolgočasno kakor pri maši in vleklo se je iz dneva v dan kot mrzlica. Luoto, naš oficir, fant po videzu iz Abruzzov, prav tako kmet, se je zelo mučil; postal je ves rumen in mršav in marsikdaj nam je dejal: — Zoprna zadeva, otroci moji! Najbrž bomo morali tudi streljati. Naj me vzame vrag! — Njegovo vreščanje nam je čedalje bolj kazilo razpoloženje, posebno, veš. ker so se nam izza slehernega ogla, obronka in drevja kazali svojeglavi kmetje in so nas prebadale njih srdite oči. Ljudje nas, seveda, niso sprejemali z veliko prijaznostjo. — Pij! — reče prijazno mali Vincenzo nalivajoč prijatelju kozarec. — Hvala! Da le žive še tako vztrajni ljudje! — pravi ključavničar, izprazni na dušek kozarec, si 2 dlanjo obriše brke in nadaljuje: — Stal sem na nizkem griču v oljčnem gaju in čuval stebla, ker so jih hoteli kmetje poškodovati. Na vznožju griča pa sta delala dva, starec in mladenič. Kopala sta nekak jarek. Bilo je vroče. Sonce je žgalo kakor ogenj. Človek bi hotel postati riba... Zares dolgočasno je bilo in dobro se spominjam, gledal sem ju neprijazno. Ko sta opoldne nehala delati, sta izvlekla kruhr sir in vrč vina. Hudič naj vaju vzame — sem pomislil __ Tedaj starec, ki se do tega trenutka niti enkrat ni ozrl vame, reče nekaj fantu. Ta odkima z glavo, starec pa mu glasno zakliče: — Pojdi! — Fant se z vrčem sr Za Pi 2\ Zi fa ot lj sa ki kc i, St p( te Vc H ki Pi ec M, Pc te Ze Zn t*i Pa oh M i* C: S t IZ-2 S* J? s e £ Ž S 2T Z 5 r I S S «ž'2 i'? c E S«’« 6id^ ✓ in vojaki zi- ni e- ar je so a- :a ce la z se v ti. so :ii in ■o bi z e- v- al er m ti o- la ta ih ko oč z in sla iČ. 110 io-16' ih, 111 -at ta- Mfl v roki napoti proti meni in ko se približa, reče, ne preveč prijazno: — Moj oče misli, da ste žejni in vam pošilja malo vina. — Bilo mi je nerodno, a obenem prijetno, toda odbil sem in namignil starcu z glavo, češ da se mu zahvaljujem, on pa mi odgovori, ozirajoč se v nebo : — Le pijte, gospod, le pijte. Mi dajemo človeku, a he vojaku. — Vrag naj te vzame s tvojimi ujedljivimi pripombami! — sem pomislil, potegnil tri požirke in se zahvalil: a ona dva tam doli sta začela jesti. Tedaj pride tudi moja zmena in stražarsko dolžnost je prevzel Salernitanec Ugo. Pošepnil sem mu, da sta tista dva kmeta dobra človeka. Istega dne, ko sem stal na straži pred vrati velikega skladišča, kjer so bili poljedelski stroji, mi pade na glavo kos opeke. K sreči me ni močno udaril. Za Prvim mi je priletel še drugi kos in me zadel v ramo in to s tako močjo, da se mi je leva roka povesila kakor odsekana. Opeka, kamenje in udarci — govori med smehom so v teh dneh v tem kraju začeli padati sami od sebe in od te dejavnosti mrtvih predmetov nam je zraslo kar precej velikih bušk na glavah. Gre vojak ali stoji, nenadoma ga z zemlje oplazi gorjača ali pade nanj ka-nien kakor z neba. In bili smo besni! Oči malega slikarja postajajo otožne, obraz mu po-bledi, ko tiho reče — Človeka je sram, kadar posluša take stvari... — In kaj naj bi storili? Ljudje pridejo sčasoma k pameti. In zdaj dalje: — Poklical sem na pomoč in odvedli so me v hišo, kjer je že ležal tovariš, ranjen s kamnom v obraz. Ko ga vprašam, kako se je to zgodilo, mi je dejal: — Starka, tovariš, neka siva čarovnica me je oplazila in prosila, naj jo — ubijem. — Ali so jo zaprli? — Ne, rekel sem, da sem se sam ponesrečil, da sem padel in se udaril. Komandir mi je verjel, to se mu je s Videlo v očeh. Nerodno je človeku priznati, da ga je rabila starka. Hudič in pol! Njim se je zdelo naravno, da So nas mrzili. — Torej, tako! — sem razmišljal. Nato je prišel zdravnik z dvema damama. Prva je bila zelo lepa, svetlolasa Očividno je bila Benečanka. Druge se prav za Prav ne spominjam. Pregledali so mi rane ugotovili, da So malenkostne, jih obvezali in odšli. — ObadVa sva sedla k oknu — mrko nadaljuje klju-čavničar — in nenadoma sva zaslišala nežen glasek svetlolaske, ki se je sprehajala s prijateljico in zdravnikom po parku pred oknom in govorila trancoski, a ta jezik dobro razumem — Ali ste opazili, kakšne oči ima je dejala. — Gotovo je prav tako kmet. Ko bo slekel Uniformo, bo morda postal socialist, kakor vsi pri nas. Glejte, ljudje s takimi očmi hočejo osvojiti svet, da spremene vse življenje, nas pa poženo, uničijo, in vse *aradi tega, da bi zmagala neka slepa, dolgočasna. Pravda. I — Bedaki — je rekel zdravnik — napol otroci, napol Zveri. — Zveri, to že, toda kaj je v njih otroškega? ^ — Ah, ta stremljenja po popolni enakosti... odvrne zdravnik. — Pomislite samo: jaz naj bi bila enaka temu fantu z volovskimi očmi in onemu drugemu s ptičjim obrazom!? Mi vsi, vi, jaz in ona da smo enaki s temi ljudmi plebejske krvi?! Ljudje, ki se morejo izkoristiti samo za to, da tolčejo sebi enake, prav take zveri, kakršne so sami... i — Govorila je mnogo in strastno, a jaz sem mislil, jko sem poslušal njen govor: — A tako, gospodična?! Nisem je videl več kot enkrat, a ti dobro veš, da nihče ne sanjari o ženski tako strastno, kakor vojak. Ko sem povedal tovarišu, kaj je govorila svetlolaska Po francosko, se je fant razjezil kakor satan in začel ekati po sobi rekoč: — A, tako! Nima me sploh za človeka. In zaradi nje dovoljujem, da se žali moje človeško dostojanstvo in ona mi to dostojanstvo zanika! Na kocko postavljam svojo dušo da bi rešil njeno imetje... I — Bil je precej bister fant in čutil se je globoko Užaljenega. Prav tako užaljenega sem se čutil tudi jaz. In že naslednjega dne smo o tej dami govorili pre-Cej na glas, ne oziraje se na nikogar. Luoto je samo Sodrnjal in nas opozarjal: — Oprezneje, otroci moji! "e pozabite, da ste vojaki in da ste vezani na discipli-Uo! — No tega nismo pozabili, a mnogi od nas, pošteno ''učeno, skoraj vsi smo postali gluhi in slepi. Kmetje so *elo spretno izkoristili to našo gluhost in slepoto in so lagali. Zelo lepo so se obnašali in svetlolaska bi se bila Utarsikaj lahko naučila od njih. Ko smo odhajali od tam kamor smo bili prišli z Pamenom, da bomo prelivali kri, so bili mnogi od nas krašeni s cvetjem. Ko smo odhajali, nas niso več ?umetavali s kamenjem in opekami, marveč s cvetjem, pislim, da smo to tudi zaslužili. Neprijazen! sprejem sc uhko pozabi, če je slovo lepo. Stavkovno gibanje v Belgiji zajema vedno večji obseg Alžirsko ljudstvo je izreklo svojo voljo z bojem u svobodo Belgijski delavci že več tednov vodijo težko borbo proti reakcionarni vladi, ki je sklenila, da uvede varčevalni režim, ki je v prvi vrsti naperjen proti interesom delavskih mno-žlic. Že več tednov so po vsej Belgiji stavke, v katere so posegli ne le delavei temveč tudi uradniki in drugi proizvajalni sloji. Kljub vsem mogočim poskusom reakcionarnih in vladnih krogov da bi ohromeli u-pravičeno borbo delavcev in ti*-stih. ki s to borbo izražajo svojo solidarnost, se stavkovno gibanje. do trenutka, ko to pišemo vedno bolj širi in krepi. Levičarske sile so zahtevale, naj vlada umakne svoj zakonski predlog o varčevanju, toda ta te zahteve ni hotela sprejeti in je zakon predložila poslanski zbornici v odobritev. Sedaj bi ga moral potrditi še senat. Vlada torej noče popustiti. Toda sindikati in vse levičarske sile so odločene, da boj nadaljujejo. Tik pred glasovanjem« zakonu v poslanski zbornici so socialisti postavili predlog. naj bi se glasovanje odgo-dilo in naj bi se sklicalo konferenca adobre volje«, katere naj bi se udeležili politični voditelji in se sporazumeli o prenehanju stavk. Toda tudi ta predlog je reakcionarna vlada trmasto zavrnila. Pretekli teden je bilo v Seint Lervaisu zborovanji' socialističnih poslancev, senatorjev, deželnih svetovalcev in županov iz vse valonske dežele. Na zborova. nju je bilo sklenjeno, da se skliče skupščina zakonitih in izvoljenih predstavnikov valonskega ljudstva. Na zborovanju so sprejeli tudi sklep, da bodo za valonsko deželo zahtevali pravico, da sama odloča o svojih zadevah in da sama izbira poti svojega socialnega in gospodarskega razvoja. Kot vidimo zajema borba belijskih delavcev vedno širši razvoj. Reakcionarna vlada, ki jo vodijo kolonialisti, ki so krivi toliko gorja tudi v Kongu. žanje t« kar je sejala. ZASEDANJE CK KP SZ Pretekli teden je bilo v Moskvi zasedanje Centralnega komiteja KP SZ. Na njem so v glavnem razpravljali o vprašanjih kmetijstva, so pa seveda obravnavali tudi o drugih važnih in perečih vprašanjih. Teror francoskih kolonialistov v Alžiriji se še vedno nadaljuje. Toda ves demokratični in svobodoljubni svet je solidaren z junaškim alžirskim ljudstvom, ki se že toliko let tako vztrajno in odločno bori za svojo svobodo in neodvisnost. Pariška degolistična vlada je, kot je znano, prejšnji teden izvedla tragikomedijo, ki se imenuje referendum o alžirskem vprašanju. Krogi, ki podpirajo to vlado so sicer na vse prete-ge opevali zmago, ki naj bi jo bila odnesla pariška vlada na tem referendumu. Kot je znano se je 15 milijonov Francozih izreklo za degolistično po. liliko v. Alžiriji, .5 milijonov se je izreklo proti njej; okrog 6 milijonov francoskih državljanov pa se je vzdržalo vsakega glasovanja. Toda ako pomi- slimo, kakšno je bilo ozračje, v katerem se je vršil referendum, potem ni več nobenega dvoma da velja ugotovitev, ki jo podčrtujemo v začetku tega odstavka, namreč, da je bil referendum dejanska tragikomedija in to tem bolj. ako pomislimo, da je bilo mobiliziranih 800 tisoč francoskih vojakov za ta referendum.. Prav tako velja ugotovitev, da so glasovi, ki so bili oddani za degolistično politiko v dobršni meri bili izrečeni za tako politiko, ki naj reši, enkrat za vselej, takoinie-novano alžirsko vprašanje in naj se preneha nesmiselno in pogu-bonosno klanje, ki se že toliko let z vso surovostjo in nebrzdanostjo odigrava v tej nesrečni deželi. Na predvečer referenduma je delegacija Alžirkega narodnoosvobodilnega gibanja v Rimu objavila izjavo, v kateri je bilo rečeno, da je gibanje pozvalo svoje pristaše, naj se vzdržijo in naj ne izrečejo mnenja o politiki francoske vlade, ker je referendum francoska notranja zadeva in se, torej, ne more tikati devetih milijonov Alžircev, ki so v sest ih letih osvobodilnega boja in revolucije že povedali svoje pravo mnenje in manifestirali svojo voljo. Edini pravi in veljavni glas, tako je bilo podčrtano v izjavi, bo ulas na referendumu za samoodločbo in sicer tedaj, ko bodo Alžirci lahko svobodno in suvereno izpovedali svojo voljo o bodočnosti svoje dežele in to v ozračju miru ter sporazuma med vsemi stranmi. Alžirska komunistična partija je ob priliki referenduma objavila posebno resolucijo, v kateri je med drugim podčrtano, da je treba okrepiti boj za osvoboditev dežele, izboljšati politično izgradnjo borcev in ljudskih množic ter povečati napore za nevtralizacijo Evro- Medtcm ko velesile ki imajo jedrsko orožje ne delajo več poskusov, za kar je dala pobudo Sovjetska zveza, so francoski kolonialisti izvedli nov poskus v Sahari. Froli temu je protestiral ves miroljubni svet Volilni poraz jih še vedno boli... Demokristjani se nikakor ne morejo sprijazniti s porazom, ki so ga doživeli v občini De-vin-Nabrežina. Ne morejo se, torej, prijazniti z dejstvom, da so se izjalovili vsi njihovi ((veliki načrti« v tej občini. Kakšni so bili ti načrti je znana stvar. Dejstvo, da se je sam dolgoletni tržaški občinski odbornik Rinaldini odpovedal dosedanjemu mestu v tržaški občinski upravi, v upanju ali. morda, celo prepričanju da si bo kot župan devinsko-nabre-žinske občine, končno lahko nadel trobarvno pentljo, nam jasno potrjuje, da so bili njihovi načrti zares veliki in Upi še večji. Toda večina devinsko-na-hrežinskih občanov, lahko rečemo vsi avtentični devinsko-nabrežinski občani, se z načrti Krščanske demokracije niso strinjali, zato so glasovali proti njim. Rinaldini, eden izmed najvidnejših predstavnikov Krščanske demokracije v tržaški mestni upravi, se mora sedaj zadovoljiti s tem, da sedi kot navadni svetovalec v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu. Ne smemo pozabiti niti tega, da se z njegovo kandidaturo za župansko stolico v tamkajšnji občini niso v celoti strinjali niti pristaši krščansko-demo-kratske stranke, saj so mn od- dali le malo preferenčnih glasov in je šele tretji v lestvici svetovalcev te stranke. Toda uvodoma smo napisali ugotovitev, da se demokristjani ne morejo sprijazniti s porazom. ki so ga doživeli v devinsko- nabrežinski občini Da je tako nam potrjuje med drugim tudi sam tajnik demokristjan-ske stranke Belci, ko piše v uvodnem članku, glasila Krščanske demokracije «La Pro-ra». Potem, ko je Belci analiziral volilne izide, skuša dajati nekakšne nauke slovenskim volivcem, zlasti tistim, ki se ne prištevajo med levičarje, katere on imenuje ((sloveni demo-cratiei«. Med drugim poudarja, da so ti "sloveni democratici* napravili velik korak nazaj ter da so s svojim glasom podprli komunizem. Nadalje podčrtuje, da borbe proti komunizmu ni mogoče voditi samo z ideološkimi izjavami temveč predvsem s konkretnimi dejanji. Zaman je. tako pravi Belci, proglašati se za antimarksisle in istočasno neposredno podpirati taktike marksizma. Pri vsem tem je vsekakor še nekaj zelo jasno razvidno. KD se na noben način ne more sprijazniti z dejstvom, da »sloveni demokratični niso nasedli njihovim vabam in da so ravnali povsem trezno, ko so se od. ločili za enoten nastop z ostalimi krajevnimi demokratični, mi in avtentično domačim silami. Ne morejo se sprijazniti niti s tem, da so propadli vsi njihovi manevri, da bi razbili krajevno enotnost naprednih in demokratičnih sil, v čigar vrstah so tako slovenski kot tudi italijanski občani. Na prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta — katere pa se ni udeležil nosilec liste KD Rinaldini — so demokristjan-ski svetovalci postavili problem tolmača. Do postavitve tega problema imajo vso pravico, katere jim nihče ne sme ospo-ravati Toda zelo lepo bi bilo od njihovih kolegov, tako v tr. žaškern občinskem kot pokrajinskem svetu, ako bi se ravnali v tem duhu. Toda, žal, je v Trstu popolnoma drugače. V Trstu slovenski svetovalce ne sme uporabiti svojega mate-rinega jezika in se ne more posluževati niti tolmača. Ko to pišemo, se nam nehote vsiljuje vprašanje, ali bi oni, demokristjani, ako bi bili dobili večino v devinsko-nabre-žinskem svetu, bili tako dosledni do Slovencev in ali bi bili poskrbeli za priznanega tolmača, ali pa bi se ravnali po šovinističnih stališčih, ki se jih tako krčevito oklepajo demokristjani v Trstu? pejcev, ki prebivajo v Alžiriji ali jih celo pridobiti za osvobodilno gibanje. V omenjenem dokumentu alžirske KP je nadalje podčrtano, da se v bodoče ne sme več podcenjevati problemov evropske narodne manjšine, ki je danes činitelj, ki koristi kolonialistom. »Alžirski patrioti bodo v svoji domovini povečali napore za to, da se kolonialistom odvzame »alibi«, ki ga tako napihujejo. Samo svobodna Alžirija bo zaščitila zakonite pravice Evropejcev, dočim jih kolonializem tira na pot pogube.« Zahteve po izpustitvi Lumumbe Po vesteh, ki prihajajo iz Konga, se Lumumbi naklonjene sile vedno bolj krepijo. Po teh vesteh, naj bi se v Leopold-villu pripravljali na velike demonstracije. na katerih bodo zahtevali izpust predsednika za. konite kungoške vlade Lumumbe. Pristaši Lumumbe so izjavili, da je tudi del vojne garnizije v Leopoldvilhi na njihovi strani in da so funkcionarji varno, stne službe izrazili Mobutuje-vim komisarjem mnenje, da bi izpustitev Lumumbe na svobodo, lahko preprečila prelivanje krvi in hude nerede v deželi. VPIŠITE SE Delavci, demokrati, žene in mladina Tržaškega ozemlja! 0 Za mir in sodelovanje z vsemi narodi, 0 za demokratično obnovo v deželi, Q za to, da se Trstu vrne tradicionalna vloga z razvojem njegovega gospodarstva, 0 za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev in za boljšo bodočnost naše mladine, StovčnUč ut Slovenci! Leta so minila in še vedno so vprašanja vaše narodne enakopravnosti ostala nerešena. Vlada, ki se je z mednarodno veljavnim sporazumom obvezala, da bo napravila konec krivicam, ki se nam že desetletja godijo, noče niti za korak stopiti k spoštovanju republiške ustave in spomenice o sporazumu. Pred oblastmi, pred državno birokracijo, pred sodišči, pred občinskimi in pokrajinskimi ustanovami ste še vedno smatrani kot nižjerodci. Vaš jezik, vaša narodnost, vaše gospodarske, socialne, politične in kulturne težnje so prezirani, omalovaževani, teptani. Vaš narodni obstoj in razvoj sta zaradi politike Krščanske demokracije in njenib zaveznikov v stalni nevarnosti. Podpora demokristjanskih krogov k proti vam naperjenim nacionalističnim in fašističnim izbruhom in poskusom predstavlja najboljšo oznako za politiko sedanjega režima do demokratičnih pravic narodnih manjšin. Zaradi vsega tega je jasno, da se slovenska etnična skupnost mora braniti, istočasno pa voditi politiko demokratičnega razvoja. Stvarnost, v kateri živimo, nas prepričuje, da nismo osamljeni in nebogljeni. Obstajajo sile, ki se lahko v okviru vsedržavne borbe za izboljšanje razmer v Italiji zavzamejo tudi za naše pravice, za na-o enakopravnost. le sile naraščajo in postajajo danes odločujoči faktor v javnem življenju države. V ospredju teh sil je Komunistična partija Italije, ki letos slavi 40. obletnico svojega obstoja. KPI ima med svojimi ustanovitelji in voditelji tudi Slovence: Srebrnič, Regent, Pertot, Rovan, Gojak, Tomažič, Kolarič, Malalan in tisoči drugih so najsvetlejši liki ljudi, ki so se v vrstah KPI vedno borili za socialne in politične pravice delovnih ljudi in obenem za rešitev slovenskih ljudi izpod fašistične tiranije, za narodno enakopravnost. Komunistična partija je bila vedno na tej zemlji edina mešano sloven-sko-italijanska stranka, ki je na podlagi bratstva med narodi in proletarskega internacionalizma znala združiti slovenske in italijanske množice za skupne cilje in mobilizirati italijanske demokrate v obrambi slovenskih narodnih pravic. 40 let njenega obstoja in njenih borb so najboljše jamstvo tudi za Slovence, da se ne bo nehal pravičen boj, dokler se ne doseže cilj popolne enakopravnosti slovenske etnične skupnosti v mejah Italijanske republike. Prav zato, ker je slovensko-ilalijanska stranka, predstavlja KPI edino najdoslednejšo silo, ki nam lahko zajamči bodočnost in nam nudi tisto moč, brez katere bi nas reakcionarne sile pogubile. Za vse, kar smo doslej dosegli, se imamo zahvaliti prav naši borbi v vrstah KPI in njeni pomoči. Slovenci, ki so člani te stranke, mislijo, da bo naša borba še učinkovitejša, če bomo pomnožili število organiziranih komunistov slovenske narodnosti v vrstah KPI. Zato kličejo še druge Slovence: delavce, kmete, obrtnike, trgovce, izobražence, študente, mladince, žene, delovne ljudi na splošno, naj vstopijo v KPI, naj postanejo aktivni borci za socialne, gospodarske, politične, narodne pravice vsega ljudstva in slovenskega ljudstva se posebej. PARMO CORIOAISIAIIALIARO % za zagotovitev učinkovite obrambe narodnih pravic Slovencev, ^ za socializem, ki je danes odločilna sila v svetu, Prtstoiilie o urste R.F.I. vmieseviiamioMiiiliiili stovmi ni iiaHniHi! Z vpisom v Komunistično partijo Italije boste na najlepši način proslavili 40-letnico njene ustanovitve.