Leto X Z y.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za inozemstvo 75 lir), za 'It leta 35 lir, za '/< leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja letno 25 lir. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
V
Časopis za	trgovino.Industrijo, obrt In
Številka 34.
Uredništvo: Ljubljana. Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tčl. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicitš di provenienza italiana ed estera: ISTITUTO ECONOMICO 1TALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i* Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO Tl’ ALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
Izhaia
vsak torek In petek
Ljubljana, petek	1942-XX
Cena K 0 60.
Opozorilo trgovcem s tekstilnimi in oblačilnimi izdelki.
Po okrožnici VIII. oddelka Vis. komisariata (»Trgovski List« št. 31 z dne 21. aprila) se bo morala prodajna knjiga, ki se rabi pri prodajanju tekstilnega blaga, po-čenši s 1. majem s potrebnimi spremembami uporabljati razen za vpisovanje prodaj tudi za vpisovanje nakupov (bremena) z uporabljanjem zadnjih strani te knjige. Na straneh, ki so namenjene za vpisovanje bremena, morajo trgovci sami prilepiti preko dosedanjega besedila glave tiskan listič, ki ga da trgovcem stanovsko združenje. Prvo bilanco pre-jemnih in oddajnih operacij je treba napraviti dne 1. maja.
Predpisani lističi so trgovcem na razpolago v pisarni Združenja trgovcev.
Delo Pokrajinske delavske zveze
Mezdni referat Pokrajinske delavske zveze je podal poročilo. o delovanju zveze ter posebej poudaril naslednje glavne zasluge zveze za delojemnike:
1. Veljavnost vseh kolektivnih pogodb, ki bi po 15. marcu prenehale, je bila podaljšana.
2. Prej določene minimalne mezdo so bile zvišane za 10—20%.
3. Inšpekcija dela je dobila večjo samostojnost v okviru Vis. komisariata,
4. Tudi za Ljubljansko pokrajino so se uvedle rodbinske doklade.
5. Vse kompetence SUZORja so bile prenesene na Zavod za socialno zavarovanje.
6. Zakon o pokojninskem zavarovanju je bil spremenjen v korist delojemalcev.
7. Gostinski obrati so bili kategorizirani in zboljšal se je položaj kvalificiranih nameščencev.
8. Minimalna mezda za stavbene delavce je bila zvišana za 20 do 42 odstotkov.
9. Določen je bil nov čas za odpiranje in zapiranje obratov.
10. Brezposelnim delavcem so se priznale izredne brezposelne podpore.
Gibanje zaposlenosti
Zavod za socialno zavarovanje je izdal svoj pregled za mesec marec, ki izkazuje 26.656 zavarovancev. Med njimi je 4500 zavarovancev bolniške bla^tjne TBPD in 192 zavarovancev »Merkurja«. V primerjavi s februarjem se je število zavarovancev zmanjšalo za 342. Odstotek bolnikov se je znižal od 3.17 na 2.90.
Povprečna dnevna zavarovalna mezda je narasla od 20.98 na 21.67 lire ali za 3.3%. Pri zavarovancih TBPD se je mezda zvišala za 1.5 odstotka. Skupna dnevna zavarovana mezda (povprečni dnevni zavarovani zaslužek) vseh zavarovancev je znašala v marcu 577.400, v februarju pa 566.350 lir. Prispevki za zavarovanje in za ustanove so znašali 3.5 milijona lir.
Zaposlenost v posameznih strokah
Zastoj gradbene delavnosti v zimskih mesecih, ki je zlasti v januarju in februarju povzročil nazadovanje skupnega števila zavarovancev, je trajal tudi še v marcu. Pri gradnjah nad zemljo, kjer je bilo po končani zimi zabele-
ženo povečanje zaposlitve in je število zavarovancev naraslo od 85 na 347, pri gradnjah železnic, cest in vodnih zgradb pa je bilo zaradi vremena, ki je otežkočalo dela na prostem, zabeleženo še nadaljnje zmanjšanje za 60 na 1153 in pri industriji gradbenega materiala za 34 na. 816. Nazadovanje je zabeleženo tudi še v kovinski industriji za 167 na 1545, v tek-
stilni industriji za 68 na 1086, v oblačilni industriji za 21 na 1285, v usnjarski industriji za 25 na 278 iti v čevljarski industriji za 49 na 658. Pomembnejše povečanje je bilo zabeleženo v gozdno-ža-garski industriji in sicer za 179 na 1519, medtem ko je v industriji za predelovanje lesa še nazadovanje za 81 na 860. Povečanje je zabeleženo tudi v kemični in-
dustriji za 7 na 363 in pri občinskih obratih za 43 na 1260. Končno se je v trgovini zmanjšalo število zavarovancev za 71 na 2999, v grafični stroki za 16 na 603 ter v živilski stroki za 22 na 1017. Število zavarovancev pri denarnih zavodih se je povečalo za 11 na 1505, pri hišni služinčadi pa je bilo zabeleženo le nebistveno povečanje.
Položai	na	me
lesnem
Zadnji »Internationaler Holz-markt« podaja pregled o stanju na mednarodnem lesnem trgu. Iz njegovega pregleda navajamo:
Italija
Italijanski lesni trg je bil urejen s številnimi naredbami državnih oblasti. Najbolj se kaže vpliv države glede nakupa in prodaje stavbenega lesa. Osrednji urad za vse določbe glede stavbenega lesa je korporacijskemu ministrstvu podrejeni korporacijski odbor, čigar predsednik je podpredsednik korporacije za les. Odločbe se naslavljajo na pokrajinske korporacije, ki skrbe za njih izvedbo.
Da se zagotovi potrebni les, je bil predpisan popis lesnih zalog. Ta je obvezen za vse, ki imajo več ko 10 kubikov lesa. Proizvajalci morajo navesti svojo proizvodnjo. Vse tvrdke morajo voditi natančen register, o čemer smo v »Trgovskem listu« že obširno poročali.
Razdeljevanje lesnih zalog je naloženo posebnemu korporacijskemu odboru, ki se imenuje »Co-mitato Corporativo per la distri-buzione del legname«.
Nemčija
Tržni položaj za les listovcev, prikladnih za izdelovanje zabojev za cigare, je zelo trden. Cene za uporabljiv material dosegajo vedno najvišjo dopustno mejo. V nekaterih deželah so oblasti dovolile zvišanje cen, tudi za nazaj. Prodaje in dobave lesa listovcev nove sečnje so dosegle zaenkrat še skromen obseg, kot po navadi v tein času. Navzlic mnogim motnjam zaradi dolge in ostre zime se razvija sedaj kupčija polagoma bolje. Povpraševanje je trajno večje ko pa ponudba, čeprav mnogi pridelovalci še niso odpeljali lesa prejšnje sečnje. Bukev se uporablja predvsem za izdelovanje zabojev, ker ni na uvoz boljšega čezmorskega blaga niti misliti. Treba se je zadovoljiti s tem lesom, čeprav trna nekatere napake. Mnoge tovarne za cigare raje uporabljajo za zaboje jelšo in topol, toda teh je tako malo, da ne morejo kriti vedno niti potrebe vojske na tem lesu. Zelo bi bil zaželen dovoz mehkega lesa listovcev iz sosednjih držav, toda zaradi dolge zime je transport iz teh dežel otežko-čen. Tako se zaman čaka na izpolnitev belgijskih kontraktov. Vendar pa je nemška potreba po lesu danes bolj zagotovljena, kakor kdaj koli prej. Kajti les. vse kontinentalne Evrope bo Nemčiji na razpolago kakor hitro bodo rešeni transportni problemi. Izdelovanje zabojev za tobačne izdelke je velike važnosti za vojno, ker se večina izdelanih cigar in cigaret uporablja za vojsko in se mo-
rajo zato pošiljati tobačni izdelki v trdnih zabojih.
Madžarska
Sezonsko raste povpraševanje po lesu vseh vrst, pri čemer so potrebe vojske v ospredju. Dovozi zaostajajo za potrošnjo ter je zato vsak teden težje kriti potrebe. To pa ni toliko posledica resničnega pomanjkanja lesa, temveč transportnih težav. Dovozi okroglega lesa so bili posebno težavni zaradi prevelikega snega in pomanjkanja delovnih sil ter vprežne živine. Tovorni avtomobili so prav tako redki, za pošiljke po železnici pa primanjkuje vagonov,. Da bi se položaj uredil, so izdale oblasti mnoge ukrepe za omejitev potrošnje. Zaradi teh ukrepov je bil posebna zadet lesni izvoz. Na predpisana izvozna dovoljenja se mora zelo dolgo čakati, predpisi sami pa so takšni, da so bile zelo mnoge kupčije razbite. Posebno slabe posledice imajo ti predpisi za izvoz bukve, ki bi morala biti normalno do konca maja že rezana, a se sedaj kar ne more računati s tem, da bj se mogel transport pravočasno izvršiti.
Cene za trdi les rastejo neprestano, da je varna kalkulacija čisto nemogoča. S stalnimi cenami ni računati ter so pri zaključkih dostikrat potrebni zelo komplicirani načini zaračunavanja. Tudi po okroglem in stavbenem lesu iglavcev je zelo veliko povpraševanje.
Romunija
Velika obremenitev železnic in zato zelo težavni dovoz lesa obvladata romunski lesni trg. Predvsem se mora ugotoviti veliko pomanjkanje lesa v Bukarešti, kjer je potrošnja zelo velika. Zaloge v glavnem mestu so se zelo močno skrčile, da se moro le z največjimi težavami kriti najnujnejša potreba. Oblasti so izdale razne ukrepe z namenom, da zagotove domače potrebe in da se šele potem dovoli izvoz lesa. Zaradi tega je bil v zadnjem času izvoz lesa zelo majhen in samo nekaj lesa je šlo v Nemčijo, v Italijo pa so bile poslane nekatere vzorčne pošiljke. Cene še vedno niso dosegle prave stabilnosti, čeprav je država odredila maksimalne cene. Deloma je vzrok v tem, ker so bile maksimalne cene že v hipu, ko so bile določene, že davno prekoračene. Ostale so zato le na papirju.
Švica
Kdor pazljivo zasleduje razvoj na švicarskem lesnem trgu, se ne more otresti vtisa, da se mnogo preveč debatira, da se mnenja zelo razlikujejo in da o enotnosti trga ne more biti govora. D oči m strokovno glasilo žag zaradi delovanja lesnih brbljačev zahteva, da se ra-
cionira lesna potrošnja, je takoj nastopilo glasilo lesnih trgovcev odločno proti tej zahtevi, ker bi tržni red, ki bi urejal tudi potrošnjo, povzročil kopico naredb in predpisov, v katerih bi se zadušila vsaka zasebna iniciativa. Taka nasprotja se pojavljajo v vseh panogah švicarskega lesnega gospodarstva. Tako se na eni strani oglašajo opozorila, da Švici primanjkuje goriva in da bi se moralo pripraviti več drv, iz švicarskih
gospodarskih krogov pa se oglaša skrb, da bi prevelike zaloge vrgle cene, kar da bi škodovalo vsemu švicarskemu lesnemu gospodarstvu. Čeprav je značilno za švicarski lesni trg, da primanjkuje' lesa, obvlada odločilne kroge za lesno gospodarstvo skrb, da ne bi špekulacija vrgla lesnih cen.
Nizozemska
Ker ureja nemško-švedska trgovinska pogodba istočasno tudi razmere v zasedeni Belgiji in Nizozemski, pričakujejo nizozemski lesni uvozniki, da se bodo v kratki m začela nakupna pogajanja s švedskimi izvozniki. Zaradi zelo skopih zalog in velikega povpraševanja po lesu pričakujejo na Nizozemskem prve pošiljke nordijskega lesa z veliko nestrpnostjo. Zaradi izredno dolge in ostre zime, ki je povzročila zaledenelost skandinavskih pristanišč, se bo začel nakladati les v severnih pristaniščih zelo pozno, ker bodo šele v prvi polovici maja pristanišča prosta ledu. S posebno pozornostjo se tudi zasleduje razvoj prevoznih cen za les, ki so sedaj silno visoke.
Preskrba s tekstilnimi surovinami
Pred vojno je Francija uvažala do 90°/o potrebnih tekstilnih surovin ter pri tem zamudila pripravljanje zalog naravnih in umetnih vlaken doma in v svojih obsežnih kolonijah. Ko je zdaj ustavljen ves uvoz čezmorskih tekstilnih surovin, se tudi v Franciji pospešuje proizvodnja umetnih tekstilnih vlaken. Francoska proizvodnja umetne svile je že lani dosegla
31.000 ton, letos pa bo znašala okrog 45.000 ton. Proizvodnja celulozne volne je lani znašala 21 tisoč ton, letos pa bo gotovo dosegla
40.000 ton, ker bo kmalu v obratu velika nova tovarna v Roannu.
2e pred vojno se je Francija zanimala za umetne tekstilne surovine, predvsem za »lanitak, ki se po italijanskem patentu proizvaja iz kazeina in posnetega mleka. Poizkusna tovarna v severni Franciji izdeluje mesečno po 40 ton la-nitala. Lani so začeli izdelovati tudi umetno surovino >nylon«, ki ni uporabna samo za umetna tekstilna vlakna, temveč tudi za proizvodnjo umetnega usnja. Nylon izdelujejo v USA, velike uspehe pa je s to umetno surovino popolnoma samostojno doseglo tudi veliko italijansko podjetje Monte-catini.
Tudi pridobivanje naravnih tekstilnih surovin se znatno pospešuje. To velja predvsem za volno in bombaž v kolonijah ter za naravno svilo v Franciji. Kolonije bodo morda krile 15% francoske potrošnje volne in bombaža, svi-larstvo, ki je bilo nekdaj važen steber francoskega gospodarstva, pa bo letos krilo 5°/o potrošnje v industriji svile. Kot nadomestilo za juto bodo uporabljali vlakna rastline »genista«, ki je razširjena v južnih francoskih pokrajinah. Vlakna te rastline, ki jih predeluje že nekaj obratov, bodo mešali z volno in umetno svilo po dobrih izkušnjah italijanske tekstilne industrije. »Genista« (slov. Lakotnik, nem. Ginster) raste tudi ob Adriji. Hrvati imenujejo to rastlino ■ »br-nistra« in so iz nje že v prejšnjem
stoletju izdelovali prejo za tako zvano kmečko platno in za vrvi.
»Das Reich« računa, da bodo letos pridobili v Franciji okrog 206 tisoč ton sintetičnih in naravnih tekstilnih surovin, kar bo krilo 40% normalne potrošnje.
Bilanca družbe Fiat
Družba Fiat (Fabbrica Italiana Automobili Torino) je izkazala za lansko leto kosmate dohodke v višini 188.5 milijona lir (prejšnje leto 157.4); po odbitku stroškov in davkov je izkazan čisti dobiček v višini 59.1 milijona lir (55.1) in bo družba na nespremenjeno glavnico 400 milijonov izplačala kakor zadnja leta 10% dividendo. Bilančna vrednost industrijskih naprav znaša 273 (203) milijonov lir, zalog pa 487 (410) milijonov lir. Debitorji so, se povzpeli na 1136 (669), kreditorji pa na 1506 (1162) milijonov lir.
švicarske težave zaradi zmanjšanega uvoza
Šef švicarskega gospodarskega urada je govoril o težavah, ki jih mora prenašati Švica zaradi letošnje izredne zime ter zmanjšanega uvoza. V decembru in januarju je dobila Švica od svojih dobaviteljev samo tri četrtine dogovorjenih količin. Uvoz še nadalje pada. Švica pridela sama okoli 12 tisoč ton slabega premoga, njena mesečna potreba pa znaša 200.000 ton. Silno se je zmanjšal tudi uvoz tkanin, in sicer je padel uvoz bombaža za dve tretjini, volne pa za polovico. Uvoz usnja za čevlje znaša samo še 10 odstotkov predvojnega uvoza, uvoz kavčuka pa niti 10 odstotkov. Ker je sedaj Anglija napovedala po 1. aprilu še ostrejše izvajanje kontrole, je nevarnost, da bo švicarski uvoz še bolj padel. Zato je posebna švicarska delegacija odpotovala v London, da doseže omiljenje blokadnih ukrepov za blago, namenjeno v Švico.
Poravnajte naročnino!
Preureditev Borze dela
Iz italijanskega gospodarstva
itok za oddajo pšenice lanskega pridelka je potekel 30. aprila, rok za oddajo koruze pa bo potekel 81. maja. Predpisi za oddajo žitnega pridelka bodo letos spremenjeni.
Izvoz posušene povrtnine dovoljuje odslej ministrstvo za menjavo in valute. Prošnje- izvoznikov zbira D ržavni fašistični urad za zunanjo trgovino ter jih predlaga ministrstvu.
Za finančno sanacijo dalmatinskih občin je določeno 2.64 milijona lir. Ko bo končana revizija občinskih proračunov, bo ta znesek občinam razdeljen.
Podjetje Montecatini je za praznik Rima in dela nagradilo vse delavce, ki so po 30 in več let pri podjetju.
Za zidanje stanovanjskih hiš v pokrajini Zara je ministrstvo za javna dela nakazalo 18 milijonov lir. Sezidali bodo 25 hiš, v katerih bo okrog 300 stanovanj.
Zbiranje volne in volnenih izdelkov se je te dni pričelo v vsej Italiji. Prebivalstvo kaže pri tem veliko vnemo in požrtvovalnost. Na trgih v Rimu so za zbiranje volne postavljeni veliki šotori Rdečega križa.
Bolgarsko - italijanska banka v Sofiji, ki ima podružnice' v Bur-gasu, Varni in Plovdivu, je razširila svoje delovanje na Tracijo ter ustanovila zaradi tega svojo podružnico v Kavali.
»Julia Film« je ime filmske družbe, ki je bila te dni ustanovljena v Triesteju. Novo podjetje bo izdelovalo samo filme na ozkem traku, ki prihajajo v poštev predvsem za predvajanja v onih krajih, kjer ni dvoran za filme normalne širine. Družba bo zgradila več modernih ateljejev, njeni sodelavci pa bodo tudi gledališki igvalci.
Prodaja in potrošnja vina z nižjim odstotkom alkohola je dovoljena do 14. novembra po dekretu, ki je bil objavljen v rimskem Uradnem listu. Za rdeče vino se odstotek zniža na 9, pri belem pa na 8. Prav tako je dovoljena proizvodnja in prodaja vermuta, ki vsebuje 15 % alkohola.
Za figurativna umetniška dela sta določena in obvezna 2 odstotka od vseh stroškov pri gradnji poslopij državnih ustanov, Fašistične stranke, sindikatov ter javnih združenj in zavodov, če znašajo gradbeni proračuni nad 1 milijon lir. Na ta način bo kiparjem in drugim umetnikom zajamčen zaslužek. Vsa umetniška dela pri novih zgradbah se bodo oddajala na javnih natečajih.
Petrolejska družba (AGIP) je bila lani kos vsem svojim nalogam. S svojo odlično organizacijo je priskrbela in razdelila določene količine petroleja za vojaško in civilno potrošnjo. Kmetovalci so dobili iste količine kakor leta 1940. Družba se je posluževala 700 periferičnih središč s sodelovanjem sindikalnih organizacij. Družba je posvetila vso skrb tudi povojni preskrbi s petrolejem ter napravila načrte za reorganizacijo obratov za rafiniranje petroleja.
Proizvodnja lignita znaša v pokrajini Arezzo okrog 800.000 ton, v pokrajini Firenoi pa okrog 300.000 ton na leto.
Bolgarsko-skandinavski trgovinski promet
Izmenjava blaga med Bolgarijo in skandinavskimi deželami se bo v kratkem znatno razširila in povečala. Skandinavske dežele bode dobivale iz Bolgarije predvsem tobak, sadje in sočivje, dajale pa bodo v zamenjavo celulozo, papir in rude. Središče prometa m?d Bolgarijo in Švedsko bo Stettin in je od tam že prispela v Sofijo delegacija, da se pogodi glede vodstva blagovnih transportov.
Visoki komisar je izdal naredbo o preureditvi Borze dela. Glavna določila naredbe so:
Pokrajinsko ravnateljstvo dela v Ljubljani se odpravlja in preidejo njegovi posli na Vis. komisariat (Inšpekcija dela). Imovinase odstopi Borzi dela. Pokrajinskemu ravnateljstvu pristoječi 7 odstotni prispevek se odvaja Borzi dela.
Izplačevanje podpor za brezposelnost in nameščanje se še nadalje poverja Borzi dela.
Sedanji posvetovalni in sklepajoči organi Borze dela se odpravljajo in nadomestijo z upravnim svetom, kateremu predseduje od Vis. komisarja imenovani odposlanec in ki sestoji iz po štirih predstavnikov delodajalcev in delojemalcev. Te imenuje Visoki komisar na predlog ustreznih sindikalnih zvez. Vsak predlog mora obsegati terne za vsako naslednjih skupin: kmetijstvo, industrija in obrt, trgovina, denar-r Ivo in zavarovanje.
Tajniškei posle opravlja upravnik Borze dela, ki ga imenuje Vis. komisar.
Mesta predsednika in članov sveta so častna.
Zoper ukrepe upravnega sveta glede izplačevanja podpor za brezposelnost je dopustna pritožba po pristojni sindikalni zvezi na Vis. komisariat, Inšpekcijo uela.
Delovanje upravnega sveta usmerja strokovnjak, ki ga imenuje Vis. komisar. Strokovnjak ima pravico, da sproža, preklicuje ali spreminja ukrepe sveta.
V ponedeljek zvečer je bil zaključen 23. milanski velesejem, drugi v času vojne. Uspel je bolje kakor lanski. Razstavljalcev je bilo 5583. Razstavni prostor je obsegal 95.583 kvadratnih metrov. Na velesejmu je bilo zastopanih 18 tujih držav, obiskovalcev pa je bilo nad 2 milijona. Velesejem je imel avtarkičen značaj in podal je prepričevalne dokaze o velikih uspehih avtarkičnega gospodarstva v Italiji.
Milanski velesejem je bil ustanovljen 1. 1920. in se je v tej razmeroma kratki dobi iz nekdanje zaradi pičlih gmotnih sredstev sicer skromne, pri tem pa smotrne in zelo agilne gospodarske manifestacije razvila zelo važna in impozantna revija italijanskega gospodarskega življenja, lnozemci so postali kmalu pozorni na milanski velesejem in priznali so mu tretje mesto med velikimi evropskimi velesejinskimi prireditvami.
L. 1920. je bilo na velesejmu v Milanu 1233 razstavljalcev, med njimi 256 inozemskih. Velesejmi-šče je bilo provizorično na enem delu starih milanskih utrdb. Leta 1923. je bilo veltesejmišče preloženo na nekdanje vojaško vežba-lišče, na prostor, ki obsega 350.000 kvadratnih metrov. Število razstavljalcev se je dvignilo na 2366, 1. 1930. jih je bilo že nad 4200, I. 1940. pa 5446. Na prvem vojnem velesejmu 1. 1941. je bilo 5498 razstavljalcev, med njimi 976 ino-
Centrala madžarskih denarnih zavodov je izdala statistiko denarnih vlog, ki se od začetka sedanje
30.
Določbe naredbe z dne 8. IV. 1942-XX o ureditvi povpraševa-r>ja in ponudbe dela (ki smo jo objavili v »Trgovskem listu« z dne 17. aprila) ostanejo nespremenjene razen čl. 12. Nova določila tega člena so:
Pri Vis. komisariatu se ustanavlja Pokrajinski namestitveni odbor, ki mu predseduje odposlanec Vis. komisarja, člani odbora pa so:
1. predstavnik P. N. F.,
2. predstavnik komisariata za izselništvo in kolonizacijo,
3. predstavnik Inšpekcije dela,
4. upravnik Borze dela,
5. strokovnjaka pri Pokrajinskih zvezah delodajalcev in delojemalcev,
7. predsednikov združenj delodajalcev in delavskih odsekov za kmetijstvo, industrijo in obrt, trgovino, denarstvo in zavarovanje.
Posle odborovega tajnika opravlja ravnatelj Pokrajinskega namestitvenega urada.
Imenovanje članov upravnega sveta Borze dela.
Visoki komisar je imenoval člane upravnega sveta Borze dela ter je ta sestavljen takole: dr. Ivan Kosti, predsednik; predstavniki delodajalcev: Ivan Bahovec, Zdenko Knez, dr. Albin Stele in Josip Černe;
predstavniki delojemalcev: Jurij Stanko, Alojzij Sitar, inž. Vinko Košir in Ciril Golinajer.
Za strokovnjaka pri Borzi dela je imenovan fašist cav. uff. Adriano P e t r o n i o.
sirijski paviljoni ne bi razkazovali obilja vojnega materiala in objektov, bi imeli obiskovalci vtise mirne dobe, kajti vse panoge gospodarskega dela in ustvarjanja so bile predstavljene z bogatimi in pestrimi razstavami. Na višku so bile te razstave tudi v pogledu tehnične ureditve in nazornosti.
Posebno važne so bile one razstave, ki kažejo, kako uspešno in izdatno nadomešča italijansko gospodarstvo uvoz in uporabo raznih surovin, ki ga je preprečila vojna. Najbolj je bilo to poudarjeno v paviljonih tekstilne, mehanične in kemične industrije, odlični kakor v mirni dobi pa so bili izdelki, ki spadajo pod optiko, foto- in kinematografijo, radio, pohištvo, usnje in kožuhovino, konfekcijo, kozmetiko, barve in fir-neže, stavbeni material, vino in žgane pijače, domači in umetni obrt, precizne aparate ter izdelke iz zlata, srebra in drugih kovin.
Zgledno je posloval na velesejmu tudi trgovinski informacijski urad, ki je dajal domačim in tujim trgovcem 'in obiskovalcem vse zaželene informacije ter tako pripomogel k velikemu gmotnemu in moralnemu uspehu letošnje prireditve. Aprilska številka znane rimske revije »Documenti d: Vita Italiana« je vsa posvečena milanskemu velesejmu in v njej so tudi lepe slike najvažnejših razstav.
vojne gibljejo takole (v milijonih pengS):
Vloge vseh denarnih zavodov v državi so- se dvignile za okrog 50 %. Ko so se vloge Poštne hranilnice skoraj podvojile, so s«1 vloge denarnih zavodov v glavnem mestu dvignile samo za 14%, v denarnih zavodih province pa za 62 %. Vloge na tekoči račun so se v provinci potrojile, v Budimpešti pa so naraste za 75 %.
Stabilizacija obrestne mere na Nizozemskem
Nizozemska vlada si že delj časa prizadeva znižati obrestno mero za dolgoročne kredite. Ker nekatere hipotekarne banke niso dobile dovoljenja za izdajo 3.5%nih zastavnih listov se sklepa, da šte-j< jo odločilni vladni krogi obrestno mero 3.5% kot primerno podlago za stabilizacijo in da se nižja obrestna mera ne namerava uvesti. To pa zaradi tega, ker se boje, da bi ; nadaljnje znižanje obrestne mere škodovalo dotoku hranilnih vlog, ker bi varčevanje padlo. Poleg tega pa se mora upoštevati tudi to, da je sicer trenutno v resnici zelo mnogo denarnih sredstev, da pa bo treba po vojni zelo mnogo denarja za razna dela in bodo tedaj posebno dolgoročni krediti zelo potrebni. Če se hoče preprečiti, da bi se takrat obrestna mera skokoma dvignila, se mora že sedaj gledati na to, da se preveč ne zniža.
Za državna posojila po 3.5%, od katerih zadnje, ki je bilo izdano po 97.5%, se vedno bolj bliža pariteti, je dejansko 3.5% realna renta že dosežena. Tudi za hipotekarni kredit se pripravlja enotna [ureditev ter bo znašala obrestna mera za hipotekarna posojila 3.5 do 4%. Ta ureditev je posebno važna, ker trpe prave hipotekarne banke zelo zaradi konkurence zavarovalnic, hranilnic in tudi zasebnikov, ki skušajo svoj denar čim bolj varno naložiti.
Kako so se razvijali tečajni indeksi papirjev z določeno obrestno mero, kažejo spodnje številke:
javna zastavni indiustr. posojila llistd obliigac.
6. 5.1940	75.62	74.87	81.12
20. 12.1941	90.11	99.72	101.55
20. 3.1942	94.52	100.94	101.89
Nove cene cigaret
Vis. komisar je spremenil prodajni cenik tobačnih izdelkov za kajenje.
Od 1. maja dalje	se	določajo
prodajne cene za cigarete, ki se izdelujejo v ljubljanski tobačni tovarni takole:
»Morava«	lir	280	za	kg,
»Zeta«	lir	250	za	kg,
»Ibar«	lir	200	za	kg.
Prodaja monopolskih predmetov ob nedeljah je odpravljena.
Občni zbori
Delniška družba združenih pivo-varen Žalec in Laško ima 39. občni zbor 12. maja ob 11. v Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Trgovsko-industrijska d. d. »Merkur« v Ljubljani ima 20. redni občni zbor v ponedeljek 18. maja v pisarni ravnateljstva Hranilnice Ljubljanske pokrajine.
Stavbna družba, d. d. v Ljubljani ima 69. redni občni zbor v petek 15. maja ob 11. v prostorih Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo. Delnice se morajo položili do vštetega 9. maja pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo-.
mKm
barva, plesira iu kemično snaži obleke, klobuke itd. Skrobi in eretlolika srajce, orrat-nike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. 8 Telefon št. 22 72.
Gospodarske vesli
Dalmatinski guverner je izdal odredbo o ukinitvi Trgovinsko-in dustrijske zbornice v Spalatu Njene posle prevzame korporacijski svet v Zaru.
Hrvatska predela v 6 svojih tobačnih tovarnah (Zagreb, Sarajevo, Mostar, Travnik, Banjaluka, Senj) 6 milijonov kilogramov tobaka. Sama ga potroši le 4,300.000 kg. V Nemčijo je izvozila Hrvatska v zadnjih mesecih 1,3 milijone kilogramov tobaka.
Vodstvo velikih Gavrilovičevih tovarn za izdelovanje salam in suhomesnatega blaga namerava podjetje zelo povečati.
V Srbiji morajo imeti državna posestva, kmetijske in sadjarske šole ter sorodne kmetijske ustanove pripravljenega toliko semena, da bo krita normalna potreba Srbije po semenu.
Beograjski občinski odbor je izdelal občinski proračun za 1. 1943. Proračun predvideva 263 milijonov dinarjev izdatkov. Da se pokrije primanjkljaj, bodo občinske doklade zvišane na 80%.
Skoplje je dobilo na jamstvo bolgarske države pri Bolgarski kmetijski in zadružni banki posojilo 10 milijonov levov, ki se bo obrestovalo po 7“/o in vrnilo v 5 letih. Po-:se bo Porabilo za nakup treh razlaščenih tovarn.
Standardizacija bolgarske papirne proizvodnje se bo izvedla po naredbi vlade.
Romunska papirna industrija namerava priglasiti svoje članstvo v mednarodnem papirnem kartelu.
Pomanjkanje papirja je v Turčiji tako naraslo, da izhajajo časopisi v Carigradu samo na enem listu.
Cena za premog je bila oblastveno določena na češkoslovaškem za kosovec v trgovini na debelo na 154 Kč, v trgovini na drobno pa na 190 Kč za 100 kg.
Od vsega slovaškega izvoza je odpadlo lani 12.4°/o na les, 10.2%> pa na papir in celulozo.
Budiinpeštanski velesejem, ki bi moral biti v dneh od 1. do 11. maja, je preložen na kasnejši čas.
Komisar za cene v Nemčiji jedo ločil cene za mlečno posodo iz hra-stovine.
Švicarske zvezne železnice proučujejo načrt desetletke, po katerem bi med drugim dobile vse važnejše švicarske železnice dvojni tir.
Švicarska papirna industrija šteje 40 podietij, v katerih je zapo slenih približno 7000 nameščencev in delavcev.
Na Portugalskem je bila racioni-rana prodaja premoga in petroleja.
Nakaznice za tobak uvedejo s 1. majem na švedskem.
Švedska zunanja trgovina je v februarju zopet močno nazadovala. Ves obseg trgovine je padel na 114.9 milijona švedskih kron, od česar odpade na uvoz 73.4, na izvoz pa le 41.5 milijona švedskih kron. Tako uvoz ko izvoz sta se zmanjšala za polovico.
V AVashintonu je izšla vladna na-redba, s katero se določajo maksi-malne cene za vsa živila, oblačilne predmete in obutev. Maksimalne cene so določene za proizvajalce, grosiste in za trgovce-detajliste.
Splošna in zelo stroga kontrola nad vso trgovino in industrijo so bo uvedla v Združenih državah Severne Amerike, da se zagotovi enakomerna razdelitev blaga med potrošnike.
Potrošnja kave bo v Združenih državah Sev. Amerike zmanjšana za 25 odstotkov.
Argentinska vlada je uvedla državno kontrolo nad vsemi tekstilnimi tovarnami v državi.
Petletko za industrializacijo severne Kitajske je izdelala japonska vlada.
Srbska narodna banka je izdala nove kovance po 2, 1 in 0.50 din v skupni vrednosti 60 milijonov dinarjev.
Praška kreditna banka je imela lani pri bilančni vsoti 3,38 milijarde Kč 9,4 milijona Kč čistega dobička proti 5,76 milijona leta 1940. Izplačala je 4% dividendo.
Skrajna mera za obtok bankovcev v Angliji se bo na predlog finančnega ministra Wooda zvišala znova za 50 milijonov funtov na 830 milijonov funtov.
Obtok bankovcev se je v USA dvignil od lanskega decembra za 0.9 na 11.6 milijarde dolarjev. Od izbruha vojne v Evropi se je obtok povečal za 4.5 _ milijarde dolarjev.
Med japonskim jenom in siamskim bahtom se bo ustvarila pariteta. Tozadevna pogajanja med Japonsko in Siamom v Tokiju potekajo ugodno.
junij 1939.
Poštna hranilnica ....	22.6
Denarni zavodi Budimpešte:
hranilne vloge .... 590.5 vloge na tek. račun .	.	65.4
Denarni zavodi province: hranilne vloge .... 260.3 vloge na tek. račun . .	59.9
Skupaj . . 1787.8
31. dec.	31. dec.	28. feb-r.
1940.	1941.	1942.
339.5	418.4	427.2
649.1	667.4	671.4
854.8	1095.5	1134.6
326.5	414.1	421.0
106.7	186.9	183.3
2276.7	2782.3	2838.5
Velesejem v Milanu
zemsk-ih, ki so- zastopali 17 evropskih in izve-nevropskih držav. Ce letos na 23. prireditvi indu-
Gibanje denarnih vlog na Madžarskem
It v 24 urah
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.