THE OLDEST AND MOST POPULAR 8LOVENIAN NEWSPAPER IN UNTTED STATES OF AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za rmro in narod — m pravico in rotnico — od boja do smag«! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE S V. DRUŽINE V JOL1ETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZED1NJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organisations.) NAJ8TAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 147. CHICAGO, ILL., SREDA, 1. AVGUSTA — WEDNESDAY, AUGUST 1, 1»28. LETNIK XXXVII, ŽENE RUDARJEV, KI SO BREZ DELA, PROTI NEZNOSNIM DELAVSKIM ANGLIJI. — MOSKVA PODPIRA GIBANJE. PROTESTIRAJO RAZMERAM V KOMUNISTIČNO London, Anglija. — Kjer so slabe delavske razmere in brezposelnost, tam gre komunistom najbolj žitje v klasje. V Angliji je zdaj ugoden teren za boljševizem, in agenti, katere podpira z denarjem sovjetska Rusija, razširjajo komunistično propagando, kakor posnemamo iz raznih poročil, z velikim uspehom. V nedeljo so komunisti na Trafalgar trgu zborovali, o-krog 5000 oseb je poslušalo govornike, ki so ljudstvo nagovarjali za revolucijo proti kapitalističnemu britskemu imperiju. Zborovanje so vodile ženske. Slišali so se protesti žena rudarjev, ki so brez dela, ker vlada ne vkrene ničesar proti brezposelnosti. Da je sovjetska Rusija za-dej in podpira z denarjem in svojimi agenti komunistično gibanje v Angliji, jo ugotovljeno. Moskva je tudi že večkrat poslala denarno pomoč brezposelnim družinam v Angliji. Med zborovanjem so nosili udeleženci bandere na katerem je b\lo napisano sledeče: "Kellogorov pakt vodi do novih vojn!" Pa tudi: "V peklo z vojno!" Nekatere ženske so bile v uniformah In več moških je nosilo obleke, kakršne nosijo člani komunističnih organizacij v Parizu. Berlinu in drugih F.vropejskih centrih. Pf»riz, Francija. — Po francoskih industriiskih centrih imajo boljševiki nastavljene vohune, ki poročajo Moskvi o industrijskem gibanju. Le-ti so ugotovili, da se vršijo priprave za voino. Oblasti so prišle volumski aktivnosti na sled na ta način, da jim je prišlo v roke neko propagandno pismo in več sto kopij namenjenih za člane komunistične stranke. Oblasti so proti razširjanju komunistične propagande uvedli potrebne korake. ŠTEFANRADICU SE JE OBRNILO NA SLABŠE. Belgrad, Jugoslavija. — Iz Zagreba je prišlo semkaj poročilo, da se je Stefan Radiču, hrvatskemu kmetskemu voditelju zdravje poslabšalo in se je bati najhujšega. Iz Dunaja so poklicali k bolniku specialista, ki je nemudoma prispel v Zagreb. -o- TUNNEY SE NE BO VEČ BIL. New York, N. Y. — Pred kratkem je Gene Tunney v Newyorku premagal svojega nasprotnika irl ohranil prvenstvo v rokoborbi. Zdaj pa prihaja poročilo, da bo boksanju dal za vedno slovo. Pravijo, da se bo poročil, pa tudi, da bo šel v Evropo, kjer bo študiral in se še nadalje izobrazo-vai. Boksanje je Tunneyu prineslo veliko koristi in lepe tisočake je spravil v žep. Zdaj pa kakor pravijo, je "sick of the boxing game." -o Širite amer. sloyencai SMITHOYA KONFERENCA V NEWYORKU. Smith se je vrnil s počitnic, pripravlja vse potrebno za sprejemni govor. — Sestal se bo s svetovalci, od katerih bo izvedel o položaju v koruznem pasu. — Moody nominiran za guvernerja države Texas. Hampton Bays, N. Y. — Gov. Alfred E. Smith se je hladil v Cance-Place Inn, Hampton Bays, L. I., kjer je bil na kratkih počitnicah. Tam se je kopal in solnčil v spremstvu svoje žene in nekaterih prijateljev. Zdaj se vrača v New-york, kjer pra pričakujejo njegovi svetovalci, ki so preštudirali razmere v koruznem pasu in drugod. V Newyorku se bo vršila politična konferenca, od tam se bo Smith vrnil v Albany. kier bo zaključil priprave za sprejemni govor. Konference se bo udeležil tudi Smithov orijatel John J. Raskob, ki vodi demokratsko kampanjo in je predsednik demokratskega narodnega komiteja. V Newyorku bo prišel Smith skupaj z vsemi političnimi svetovalci in prijatelji, ki ga podpirajo. Newyorskemu guvernerju so poročevalci stavili več vprašanj, kakor o zadevi bivšega senatorja Owena iz Okla-home, ki je postal Smithov nasprotnik in o naoadu Williama Allen White, kansaškega u-rednika. Ni pa odgovoril Smith na stavljena vprašanja. Zgleda ,da maši vse v malho, iz katere bo stresal, ko bo potoval po deželi in prirejal govore. Gotovo pa je, da ne bo nikomur ostal dolžan odgovora. Dallas, Texas. — Gov. Dan Moody je bil ponovno nominiran za guvernerskega kandidata na demokratskem tiketu. Od 600,000 glasov jih je Moody dobil 349,283; Louis J. Mardlow 192.387; sodnik William E. Hawkins 25,398 in Mrs. Edith Wilmans pa 14,284. PREMOGTHSKE VESTI. MC MURRAY NA KITAJSKEM. Majnarji zahtevajo plačo od tone, kjer so v rabi stroji.— Operatorji odirajo delavce in hočejo $1.50 utrgati od plače. Springfield, III. — Illinoiški operatorji so stavili nesprejemljive pogoje premogarjem. Po $1.50 jim hočejo utrgati od mezde, kakršno so imeli po jacksonvillski pogodbi; kopače hočejo prikrajšati do $1.08 pri toni. To poročilo je prineslo International News Service. — Operatorji so se sestali v Chicagu že v ponedeljek, to je dan pred skupno konferenco. V torek se je vršila skupna konferenca v Auditorium hotelu. Ce bi premogarji ne bili odstopili od jacksonvill-ske pogodbe kot bazo za pogajanja, bi se operatorji z njimi niti razgovarjati ne hoteli. Iz Jugoslavije* KLJUČAVNIČARSKI VAJENEC IZ MAČKOVNE PRI LITIJI SE JE V OBUPU VRGEL POD VLAK. — STAR JE BIL 16 LET. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Na sliki vidimo J. A. V. McMurray-a, ameriškega poslanika za Kitajsko, katerega spremlja Lieut. Col. J. M. Cummins pri inšpekciji petnajstega ameriškega pešpolka v Tientsinu, ko je bila obletnica polkove organizacije. 0 SMRTI MALMGRENA. Kapitan Zappi je obiskal sorodnike smrtno ponesrečenega švedskega znanstvenika. — Nobenih demonstracij, ko je bil Nobile v Kop en-hagnu. Stockholm, Švedsko. — Ko se je nahajal poveljnik ponesrečenega polarnega zrakoplova general Nobile s svojimi rešenimi tovariši na poti v Italijo, je kapitan Filippo Zappi obiskal mater in sorodnike dr. Malmgrena in izpovedal sledeče: "Z dr. Malmgrenom sva bila najboljša prijatelja. Bolelo me je, kar se je govorilo. Bilo je, če se ne motim 12. junija, Malmgrena so zapuščale moči in ni mogel iti dalje. Vse kar sva s tovarišem mogla za njega storiti je bilo, da sva skopala v snegu jamo, tako je zahteval — morala sva ubogati." Nato pa je Zappi izroči! materi kompas, katerega jima ie doktor izročil, z naročilom, naj ga dasta njej. Mme. Malm-gren je izjavila, da popolnoma verjame izpovedi Zappija in da ni moglo biti drugače, kakor je izpovedal. Kopenhagen, Dansko. — General Umberto Nobile se ie nahajal tukaj med potjo v Rim s svojimi tovariši .Pričakovati je bilo demonstracij, a prebivalstvo se je zadržalo popolnoma mirno. Nobile je bil ves dan v italijanskem poslaništvu, tovariši so si pa ogledali mesto. -o- — Johnstown, Pa. — Pomožni vojni tajnik Charles B. Robbins je lezel s sedeža ori krmilu na sedež za potnike, ko je bilo letalo 4000 čevljev visoko. Pri tem pa je padel z glavo naprej v aparatu in si zlomil vratno kost. Pilot se je takoj spustil na zemljo in ranjenca so prepeljali v bolnišnico. KRIŽEM SVETA. — London, Anglija. — Turčija in Afghanistan sta ratificirali pogodbo za zvezo. Obe državi se zavezujeta, da bosta druga drugi pomagali v slučaju napada od katerekoli države. — Berlin, Nemčija. — Neki inženjer v Berlinu je iznašel nove vrste filme iz papirja, ki so veliko cenejši in služijo svojemu namenu ravno tako kakor filmi iz celuloida. Več let je delal na iznajdbi, poskusi so se mu je v vseh ozirih posrečili. — Springfield, 111. — W. S. Johnson, Bloomington, prašič-jerejec. je v enem dnevu pre-iel $5579 skupička za svoje blago. .Prodal je 61 dobro re-jenih ščetincev. — Rock Island, 111. — V bližini Hamlet. 22 milj južno od tukaj, sta trčila skupaj dva avtomobila ; dve osebi sta bili na mestu ubiti, štiri pa ranjene. — Seymour, Ind. — V tukajšnji bližini so nabiralci jagod in drugi farmarji zapazili, da se okrog plazi velika kača, ki je, kakor sodijo, dolga 25 čevljev. — Dallas, Tex. — E. Tvler, star 94 let in njegova 69 letnp soproga sta pred enim letom šla obiskati v Montreal nekega sorodnika, katerega pa tam nista našla. Ker nista imela denarja, da bi se vrnila domov z vlakom, sta šla peš. Več noči sta spala ob kakšni cesti. V enem letu sta prehodila 5000 milj. Berlin, Nemčija. — V kemični tovarni v Lodzu na Poljskem je eksplodirala velika množina benzina: 25 oseb je prišlo ob življenje, nad sto je ranjenih. Več hiš je razdejanih. Majnarji, tako pravi poročilo, zahtevajo plačo od tone kjer se dela s stroji. Harry E. Fish wick je pri prihodu v Chicago izjavil, da upa, da bodo prišli do sporazuma in da se bodo vzpostavile zopet normalne razmere, katerih si žele že ne&tete premograske družine. POZOR CITATEUI! V petek, 3. avgusta pričnemo v podlistku novo povest — 2IV POKOPAN. Po angleškem izvirniku Arnold« Bennett* napisal Paulus. Povest jc vseskozi zanimiva, s katero bomo brez dvomno čitateljem ustregli. Opozorite na to ie druge rojake, ki še niso naročniki nalaga lista, da se naroče* da bodo povest čitali takoj od začetka. ŽELEZNIŠKE NESREČE. Dva vlaka sta v bližini Corte-na trčila skupaj; 39 oseb je ranjenih, nekatere težko. — Nesreča na "L" v Newyorku; 64 oseb ranjenih. San Francisco, Calif. — Posebni vlak, v katerem so se vozili čfani "American Bar association's" iz Seattle, kjer se je vršila narodna konvencija, je v bližini C-ortena kolidiral z Cascade Limited vlakom; 39 oseb je bilo ranjenih, nekatere težko. Ranjence so takoj prepeljali v Woodland, Cal., prvo pomoč so pa jim nudili zdravniki na licu mesta. Med ranjenci je 23 potnikov, ostali so železniški uslužbenci. Težke notranje poškodbe je zadobil Aaron Tybush iz Buffalo, N.Y. New York, N. Y. — Kratki stik na "L" železnici v Newyorku je povzročil ponoči veliko nesrečo. Luči so ugasnile in na šesti avenue sta trčila skupaj dva vlaka; 64 oseb je zadobilo poškodbe. Na obeh vlakih je bilo nad 1000 potnikov, med katerimi jih je bilo le malo, da bi odnesli popolnoma zdravo kožo. Oba vlaka sta imela lesene vozove. Chicago, III. — Poštni vlak vozeč proti Chicagu z brzino 50 milj na uro je na Pearson cesti na Des Plaines križišču zadel v avtomobil, v katerem je bilo šest oseb. Avto je vodil šestnajstletni deček. Ubita je bila Mrs. Mary Glowacki, stara 35 let in njen sin Frank; ostali so zadobili težke poškodbe, avto je popolnoma razbit. — Na Wentworth ave, je neki avto zavozil v gručo ljudi, šest oseb je bilo ranjenih. — Ob življenje je prišlo skozi avtomobilske nesreče v Cook okraju to leto 537 oseb. Guernsey, Wyo. — Na Burlington železniški progi je skočil s tira tovorni vlak. Ob življenje je prišlo osem nepoznanih mož, ki so ukradli vožnjo in so se hoteli zastonj prepeljati v drugi kraj. Vnel se je gaaolin v tanku in plameni so uničili "box karo", v kateri so se nahajali nesrečni trampi. -o- — Atene, Grčija. — Na meji je prišlo do spopada med grškimi in bolgarskimi vojaki; eden je bil smrtno zadet, Sest pa lahko. Samoumor 161etn. mladeniča. Sava, 12. julija. — Kronika samomorov je zadnje čase pri nas zelo pestra in strahotno številna. Značilno pa je. da se je nevarna manija preselila tu di na deželo in celo med mladino. Današnji slučaj ima za ozadje precej opasno bolezen, ki je mučila Nejedlega že dalje časa. Nejedli je bil zelo nadarjen deček, ki je dosegel na 8razredni osnovni šoli v Zagorju najlepše uspehe in je bil med najpridnejšmi učenci. Nad vse spreten pa je bil v risanju. Za časa šolanja je že kot šolar tazstavljal svoje slike, ^koro na nobeni razstavi Podmladka Rdečega Križa ni manjkalo Nejedlejevih izdelkov. Na razstavi vseh šolarjev iz Jugoslavije v Belgradu pa so biia ocenjena njegova dela med najboljšimi. Od letošnjega aprila se je učil Tonček v Litiji pri g. Ru-parju za ključavničarskega vajenca. Stanoval pa je pri svoj' materi Ludoviki v malem poslopju ponoviške graščine v Mačkovr.i št. 13. Od tam je hodil peš vsako jutro na kolodvo: Savo, odkoder r»e le v.zil- z ju tranjim vlakom v Litijo. Nadarjeni deček pa je bil bolj šibkega zdravja. Posebno zadnje čase se ni počutil nič kaj korajžnega in je vedno tožil, da mu od ropota in vročine v delavnici brenči še ponoč' po glavi. Za slabotnega iti živčno razdraženega font a gotovo ni bilo primerno delo v nemirni delavniki. Ker bolečine niso hotele ponehati in fo vedno naraščale, je pognalo ubogega mladeniča v skrajen obup in v — žalostno smrt. Kot običajno je mati tudi u-sodnega dne zbudila svojega sina. Tonček pa je začel takoj zopet tožiti, Hd ni skoro v?o noč zatisnil očesa, ker mu je neprestano šumelo po glavi. Medtem, ko mu je mati pripravljala zajutrek, je mladenič nekaj pri mizi pisal, po svojem odhodu pa je pustil list na mizi. "Ko je moj Tonček odhajal z doma," tako pripoveduje sedaj nesrečna mati, "se je na pragu še enkrat ozrl, mi podal 'roko, ter me prav milo pogledal. 'Z Bogom mama', to so bile njegove zadnje besede." Materi se je zdelo einovo vedenje zelo čudno, a ne takoj posebno sumljivo. Ko pa je le pogledala, kaj je napisanega na listu, ki ga je ostavil Tonček na mizi, ji je ob čitanju zastala kri. Bilo je Tončkovo poslovilno pismo! "Ljuba mama! O-prostite mi vse, ker jaz grem v prostovoljno smrt. Pišite tudi Jožetu in mojstru. V smrt grem zaradi slabega zdravja.* Ko se je mati zavedla o nevarnosti položaja, v katerega se je podal njen sin, je takoj zbudila mlajšega sina, nakar sta stekla na železniško progo. V istem hipu pa je pripeljal mimo tovorni vlak, ki vozi iz Ljubljane na Zidani most. Mati je slutila, da je to vlak, ki nosi nesrečo njeni družini. In res, 300 korakov za hišo, pri kilo-meterskem kamnu 396.4 je že ležalo v krvi razbito truplo njenega pokojnega ljubljenca. Na usodnem mestu pa je žo stal sosed Bajde Franc, ki je videl, ko je Tonček šel obupan po progi in mahal z rokami ter parkrat za klical: "Jezus!" . . . Par korakov pred vlakom pa je položil poleg sebe kanglico. v kateri je vedno nosil kosilo s seboj, ter se je z razprostrtimi rokami vrgel na tir. Vlak ga je nekaj korakov vlekel s seboj, nato ga je pustil ined tirom. Sunek, ki ga je prizadejal nesrečnemu obupancu stroj, ie bil smrtonosen. Mladeniču ie prebilo in zdrobilo lobanjo, odrezalo mu je obe nogi pri členkih, desno roko pa mu je vso raztrlo, tako da je pogled na nesrečno žrtev zgrozil vsakogar. O tragičnem dogodku so obvestili litijsko orožniško postajo. Po izvršenem ogledu sta orožnika g. Jesenovec in Bučar odredila prevoz trupla v mrtvašnico na Savo, kjer je pokopan tudi Nejedlijev oče Jaro-slav, ki je preminul 1. 1921 na istotako tragičen način. Tudi očeta je zagrabil v ozki savski soteski pri Renkah vlak in ga je popolnoma pomečkal. Po moževi nesreči je bila takrat najbolj prizadeta uboga vdova, ki ji je zapustil mož sedem malih nepreskrbljenih o-trok, pa ni uboga mati niti v najbolj težkih dnevih obupala in je lepo vzgajala svojo deco. Zato je razumljivo, da je gospa Ludovika ob svežem grobu svojega sina, ki je bil že v malo podporo, vsa potrta, ker jo težka nesreča neprestano preganja. -o- Smrtna nesreča s puško. V Podgradiu blizu Splita so našli mrtvega 271etnega Jos. Skaračiča, ki ga je smrt zadela po nesreči. Pred letom dni je skril v neki grm puško. Sedaj jo je hotel odnesti, toda pri tem je bil tako neroden, da se je puška sprožila in ga takoj u-smrtila. Njegovo truplo so našli šele nekaj dni po nesreči. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO. Itd. Vaia denarna pošiljate? bo r starem kraju hitro, zanesljiro in brez odbitka izplačana, ako se poslužite nase bank«. Dinarje, ozir. lire smo TČeraj pošiljali po teh-le cenah: ■ 500 Din 1.000 Din 2,500 Dio 5,000 Din 10.000 Din 100 Lir . 200 Lir - 500 Lir . 1000 Lir .S 9.35 . 18.40 - 45.75 - 91.00 . 181.00 __________$ 6.00 __ 11.50 _27.75 54.50 Pri večtfh svotah poseben papnst. Poštnina j* teh cenah ie vrat*. Zandl mmlnort cen Je n«mofofte vnaprej cene doMmtL Mrrodajae so cene dneva, ko denar eprejmano. NakavUe se ierriojejo po poM af pa brnjsvBO- IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI« POllLJATVE IZ STAREGA JCRA* JA V AMERIKO. In poflOjlte flaelovfte aaj zajcrajSek * cesaric, SR. MEW YOBS. WL M AMKRIKAffSRI SLOVENEC Sreda, 1. avgusta 1928. AM ERI KAN SKI SKOVENEC frri in najsUr«jia »loventki list w ( ▼ Ameriki Ustanovljen Irt* 199%. Ishaja rnk dan rasun aadelj, po-fitodaljkov in dnevor po premikih. Isdajt in tiska! EDINOST PUBLISHING CO. Naslov ttredniitra In oprava. 1849 W. 22 od St., Chicago, 01. Telefon: CANAL 0006 Naročnina: Za celo leto Za pol leta _$S.(X . 2.5C L* Za Chicago, Kanado in Evropo: celo leto jfi.nn pol leta_____3.0C Th« Firal and the Oldest Slovenian Newapaper in America. Batabliahad 1891. Issued daily* except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: r EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ----------- For half a year ---- ,.$5.0( . 2.5« Chicago, Canada and Borope: For one year______$6.0* For half a year_______3.0( POZOR.—Številka poleg vaaega naslova na liatu znači. do kedaj imate lbt plačan. Obnavljajte naročnino točno, gčer • tem veliko pomagate liatu. DOPISI važnega pomena srn hitro objavo morajo biti doposlani na ured niitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.— uredništvo ne vfača. - Zato je danaSnje pravo brez žive korehike in zato za na-daljni razvoj mrtvo. Treba ga je premakniti v temeljih, dati mu živo koreniko, ustvariti pravičnejše razmerje med osebo in stvarjo, v katerem bo oseba pred stvarjo in na tej podlagi graditi nov, pravični red. Gotovo je, da smo baš mi, katoličani, v prvi vrsti poklicani k sodelovanju na izpremembi sedanjega in gradnji novega, pravičnega reda. Zakaj ravno krščanstvo je zmožno dajati pravec pravičnemu redu. Kakor je duh v tesni zvezi s telesom, tako se tudi mi katoličani ne smemo omejiti le na golo duhovno polje; življenje zahteva več. Ena glavnih sestavin resničnega vsakodnevnega življenja je pa pravo. In to pravo naj vzgaja ljudi k dobremu in pravičnemu ter dviga človeški pogled višje kot na zemske dobrine. Današnji pravni red človeka tlači k tlom, mu obrača pogled le na zemljo — novo pravo mora obrniti človekov pogled na višje dobrine, in tako pospeši njegov duševni polet. Da bo podlaga mlademu, božjemu veku! rečem, da je doma najbolje, naj to velja in pomeni za vse one, to je za vse ljudi, naj žive, kjer hočejo, ker so povsod doma, povsod kraja najbolje navajeni, doma jim je najljubše. Na dom se ozirajo ko ga zapuščajo in oči ga iščejo, ko se ljudje k njemu zopet) vračajo.. Duh večkrat poleti na dom, četudi je človek daleč od njega na potovanju- Odkar sem poročal zadnjič o potovanju, imam še nekaj dostaviti, ker me pot takrat še ni peljala na dom, marveč sem imel še druge zadržke in opravila. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office a' Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ~ O pravičnenTiredtL Stojimo pred enim največjih prelomov v zgodovini, pred dobo, ki bo mnoge zgradnje dosedanjega sveta premaknila v temeljih in bodo pognalo rasti občestvenega življenja iz povsem novih tal. Kaj je družabni red? Pojem je širok in pod njim razumemo vse družabne ureditve, zakone, pravila, običaje, ki urejajo zunanj a življenje družbe oz. človeka v družbi. Dokaj ožji pojem pa je pravni red, ki je sicer poglavitni sestavni del družabnega reda in ki v neki meri daje tudi podlago, smer in obliko vsemu družabnemu redu; pod njim pa je razumeti le celokupnost zakonitih predpisov, ki na izsiljiv način urejajo zunanje življenje družbe oz. človeka v družbi. Gotovi pravni red mora biti. Brez njega bi vladala anarhija. v kateri bi bilo življenje nemogoče. Možno bi bilo le tedaj, ko bi bili vsi ljudje plemeniti in dobri, to je brez slabosti; a človek je že po izvirnem grehu nagnjen k slabemu in zato je vsak anarhizem zabloda, sovražnik človeške družbe. Pa tudi po božji volji mora obstojati na zemlji red in zato je položil Bog v dim o človekovo svoj večni zakon, ki loči pravo od nepravega. pravično od krivičnega. Ta večni zakon je izraz volje božje za red v človeški družbi in zato mora biti podlaga vsakega prava; pravo, zakon, ki ne temelji na tej podlagi, je krivičen, nasproten človeški blaginji. Le o pravu torej, ki je z vsemi svojimi zakoni v skladu z večnim božjim zakonom ali mu vsaj ni protivno. moremo reči, »hi. je pravično. Iz pojma pravičnega prava pa izhaja nujnost, da mora zasledovati in jamčiti obče dobro in občo blaginjo. Glavna temelja prava sta oseba in stvar. Bistveno važno ZANIMIVOSTI IZ MESTA "ZLATIH VRAT". San Francisco, Cal. Tukaj v našem mestu se zdaj sredi poletja vedno kaj pripeti, kar utegne zanimati naše rojake širom Amerike. — Predvsem moram poročati o društvenih prireditvah, katerih je vedno dovolj, in sicer v prosti naravi, ki nas kliče v svoj objem. Društva kar tekmujejo med seboj z veselicami. Občinstvo se rado odzove vabilom, da pomaga blagajnam, iz katerih dobijo podporo bolniki in sirote. 15. julija smo se prav pošteno zabavali v Madron parku, kjer je imelo Slov. amer. brat-no podp. društvo svoj prvi piknik v tem letu. Bilo je v resnici veliko veselje na tej prireditvi, vsakdo je bil zadovoljen. Najlažje vam povem, kako je bilo, če rečem, da se je napravilo čistega dobička S300. Številke, tako pravijo, govore. Tukaj že. Prav lepa hvala vsem članicam in članom, ki so se udeležili, kakor tudi vsem drugim. 16. julija smo spremili k več- pališče Svetega Križa. Preostalim iskreno sožalje, pokojnemu R.I.P. Pozdrav vsem čitateljem. Bara Kramer. za zgradnjo prava jc razmerje teh dveh med seboj in način. I nemu počitku rojaka Mihaela kako se to razmerje ustanavlja. Staro germansko pravo .ie poznalo skupno lastnino rodbine, rodu ali plemena. Podobno staro grško pravo in prava vseh mladih narodov. Rimsko pravo pa jc prineslo s seboj popolnoma nasprotno razmerje: neomejeno lastnino posameznika. In tu je bila vsajena kal današnjega kapitalizma, ki je s časom vedno bolj rastel ter s postopno silo objemal v svoje klešče vse svetovno gospodaril vo, dokler ga ni popolnoma osvojil. Pa ni zajel le gospodarstvi-. zajel je vse državno in zasebno, da, celo duhovno življenji?. Pogansko rimsko pravo j^ vrnilo zopet suženjstvo, le da v drugačni, a še strahotnejši obliki. Z življenjem je Bog vsakemu bitju dal tudi sredstva za življenje. Tako tudi človeku, najpopolnejšemu bitju v stvarstvu. Ta sredstva za človekovo življenje pa so zemeljske do-brine: so torej radi človeka, da si po njih pripravlja živež za svoje telesno in s tem duševno življenje. Dočim so te dobrine ostalim bitjem v neposredno hrano, pa si mora človek svoj kruh šele sam pridobiti. Iz vsega tega pa izhaja dvoje osnovnih človekovih pravic: pravica do zemskih dobrin, kolikor jih potrebuje za svoje delo. oziroma pravica do dela in pravica do tega, kar si je z delom pridobil; na drugi strani pa nalaga dvoje dolžnosti: dolžnost do dela in dolžnost do priznanja delovnega zaslužka v lastnino onega, ki je delal. Današnji družabni red pa je zgrajen na popolnoma nasprotnem stališču. Ne le, da ščiti vsako, — ne sicer s tatvino nli goljufijo pridobljeno lastnino — in lastnino, ki doteka sama po sebi izven lastnega dela (n. pr. obresti), temveč celo ščiti in pospešuje pridobivanje lastnine iz dela drugih. Pavliča. Rojen je kil v vasi Pre-I-ina pri Novem mestu. Bil je član JSKJ. in KSKJ. ter društva "California", čigar člani s člani "Golden Gate" št. 141 JSKJ. so mu priredili lep pogreb. Tukaj je tudi dokaz, kaj so podporna društva. Če bi Pavlič ne bil pri omenjenih društvih, bi imel slab pogreb, kajti svojih sorodnikov ni imel nobenih. Dne 17. julija sma pa spremili na zadnji poti 131etnega Korelna Boben, sina Antona in Marije Boben. Pokojni je bolehal par mesecev na srčno bolezni. Bil je vedno med prvimi v šoli in zelo nadarjen mladenič. Pogreba se je udeležilo veliko število oseb. Nesli so ga njegovi součenci iz hiše žalosti in ga položili na mrtvaški voz. nakar se je sprevod pomikal proti slovenski cerkvi, kjer je imel Father Turk mašo zaduš-nico. Od tam so peljali truplo pokojnika na slovensko poko- VABILO IN NAZNANILO. Milwaukee, Wis. Tem potom se vabi vse članice podružnice št. 12 SŽZ., da se gotovo udeležite seje, katera se bo vršila v četrtek, 2. avgusta. Na tej seji imamo za rešiti več važnih stvari v korist naše podružnice. Prosim, drage sosestre, ne pozabite se udeleževati sej, katere se vršijo vsaki prvi četrtek v mesecu. Pridite na seje v ve-iikem številu, da bomo lažje skupno delovali. Naznanja se tudi vsem članicam. kakor tudi drugim ženam in dekletom, katere si želijo nabaviti knjigo "Ameriška Slovenka". da se lahko pri meni dobi. Knjiga je zares krasna. Nobeni ne ho žal. katera jo kupi. Potrudite se zanjo, ker zaloga bo kmalu pošla. Sesterski pozdrav. Fanny Gregorčič, tajnica, 429 Virginia St. -o-- ZOPET DOMA. Cleveland, O. "Lušno je res na deželi, kjer hišca pri cesti stoji; okol so pa travnik' zeleni, kar mene najbolj veseli." Res lušno je bilo okoli po deželi, po naselbinah, po gorah in strminah, po družbah in hišah, na shodih in sejah, vse in povsod je bilo prijetno in lušno, doma je pa še najbolje. Tako trdi in govori vsak. ki ima svoj dom, naj biva kjer hoče, naj potuje kamor hoče; drugod je na tujem, doma je na svojem. Drugod dela nadlego drugim, doma je sam svoj gospodar. Tako je bilo tudi z menoj : Ne. da bi se morda pritoževal, da nisem našel vsega po volji, našel sem še bolje nego sem pričakoval. Vžival sem vse gostoljubje od ljudi, kakor tudi cd potovanja in narave, ki me je z bogastvom njenih skrivnosti bogato uzadovoljila. Akc Ko sem 15. julija zapustil Colorado, je praskal in praskal moj dimec (vlak) čez države in države, kar je najhitreje mogel, da bi me prej ko mogoče postavil v Joiiet, 111., kjer je bila moja štacija. To se je zgodilo v pondeljek zjutraj ob 7. uri 16. julija, kjer smo se sešli z našimi sobrati gl. uradniki za delo Jednotinih zadev. Dnevi so bili gorki, zrak je bil drugačen, kakor sem ga imel poprej na zapadu, skoraj vsaki dan je gromelo in deževalo, poleg tega pa solnce peklo kakor v pusti Sahari. Vreme se jej hitro menjalo in to je bilo mučno, da smo se vsi zelo utrudili v uradnem poslovanju. Za oddih smo si vzeli nekaj ur v sredo popoldan, nekaj pa v petek popoldan, kar smo ta namen med nastopom druge bitke. Proti koncu, ko so bili eni in drugi do kraja izmučeni, se je končala bitka z zmago; za Waukegan 13 in 10 Joiiet, eni zelo razveseljeni od zmage, drugi užaljeni radi zgube, kakor je vselej v takih zadevah; oboji pa zaslužijo vse naše simpatije; vsi so zmagovalci, vsi vredni, da jih čislamo ter podpiramo. Nobeden ni zgubil, vsi so zmagali, zmagali so malomarnost, ki bi jo mogoče drugače uganjali ali čas tratili in priborili so si ugled in simpatije stotine občinstva, ki jih je opazovalo in vzpodbujalo. Res so vsi zmagali ali priborili zmago kakor zgoraj omenjeno. Ona zmaga za par žog več ali manj ne pomeni toliko kakor pomeni ideja in pa zanimanje, s katerim se vadijo tako spretno in resno, da jih človek kar občuduje: radi teg? ni prav, da kdo gledalcev preveč simpatizira za ene ali druge in še pri tem dela neopravičene žaljive opazke na ifcrnh-e. Vsi igralci zaslužijo spoštovanja, osobito pa se mora spoštovati še one igralce, kateri dospejo iz drugega mesta v naselbino k igri. osobito pa še. kadar so poraženi, je treba t« rane prizadejane celiti, ker poleg trdega in napornega dela pride še zguba igre. kar na drugi strani nadomestili v mlade fa1lte bolj boli zgodnjih jutranjih urah. ko ni flru~° igralsko trpljenje. Ka- bila vročina še nad nami. Da smo imeli priliko se pozabavati, je največ pripomogel sobrat Fr. Gospodarit*, ki je poznan menda tudi s cigani, rečem, da z vsemi ljudmi v Illinois državi. Prav rad pa tudi vsakemu uslugo stori. Hvala za toliko uljudnost Fr. Gospoda-riču. Ko je dni v tednu zmanjkalo in je nastopila sobota popoldan, smo na povabilo sobrata Fr. Opeka zdrsnili v Waukegan, da smo tam drugi dan v zanimanjem gledali žogometno borbo dveh trdovratno borečih se teamov, Jolieta in Waukegan, ki so si stali kakor skale trdni zmage pričakujoč eden nad drugim. Reči moram, da so gentlemansko vršili svojo nalogo, zraven pa pokazali spretnost in vztrajnost, da smo jih občudovali ter pomilovali v tej odločilni bitki, ki je pomenila, kdo da bo zmagalec za championa v jeseni. Mojstri ali mojstrovski igralci iz Waukegana so se spretno borili kot doma, vajeni lege in kraja igrišča, vsak je vedel, kam je treba stopiti, da bo vjel žogo, kakor tudi vedel, kako jo je treba udariti in pognati, da jo Jolietčanje ne bojo kar tako lahko vjeli. Jolietčanje pa so Waukeganu nagajali, kar se je dalo in delali sc jim od začetka in zopet proti koncu precej skrbi; borba je bila velika, trajala je od 2. do pol 8. ure zvečer. Bilo je tako zanimivo, da nismo gledalci hoteli ne v senco in ne drugam, da bi se okrepčali, dokler m nam bilo ukazano 20 minut v naselbine na vse strani. Imajo tudi zelo dobro, vsakih 15 minut železniško zvezo za v Chicago se peljati, kar je s hitro, rapidno železnico treba samo uro časa in znajdeš se v Chica-gi. Glavna cesta te naselbine je 10. cesta, katera sega skoro do jezera in gre črez naselbino mimo slovenske cerkve in narodnega doma ter mimo največ domačih trgovin. Mr. Fr. Opekatova družina stanuje v North Chicagi, njegova trgovina pa se nahaja v Waukeganu, razdalja med hišo in trgovino pa je samo tolika, kolikor je široka deseta cesta. Poleg Ope-katove družine je tam še mnogo trdnih vrhniških korenin, ki se ne dajo smrti kar tako lahko iztrebiti ven, marveč se dobro držijo. Župnik Rev. Frank Až-be so sedaj na pohodu v stari domovini, njih pa nadomestil je č. k- Šolar. Končno naj se dostavim. da si je naša KSK. Jed-nota izbrala najbolji kraj za konvencijo, ker si je izbrala waukegansko naselbino, ker tam je v resnici kraj, o katerem se glasi: "Lušno je res na deželi . . ." Lepa hvala družini Fr. Opeka za izborno posteljo in dobro kuhinjo, samo kadai zopet pridem tja, ne bom ho-, tel imeti Mr. John Zuliča pri I sebi za komarata v postelji, j ker prične včasih hraeti. Zuli-ea bom poslal rajši k Mr. Pet-kovsku v hotel. A. Grdina. dar je zaključek, mora biti ta-kajšnja sprava in medsebojni sporazum med team i. da se ne razidejo v mržnji eden nad drugim. Tako smo imeli čast videti vrle igralce, kar pomeni dve najmočnejši trupi na srednjem zapadu, od katerih 1>< gotovo zopet to leto Waokegan (earn igral Champion bitko z vzhodnim teamom.kateri bo na vzhodu izbran. Da zaključim moje potovanje v počitnicah, moram dodati temu še par vrstic o North Chicago in Waukeganu, kar deli na dvoje samo cesta z imenom 10ih St. Naselbina je razdeljena na dvoje, vendar je skupna in prav pristno domača, da si bolj priproste in domače nikjer ne moremo iskati, to pa radi tega, ker so tukaj naseljeni le enega kraja ljudje, ki se med seboj prav lepo razumejo. Skupaj delajo v splošnem in zelo dobro napredujejo najsibo pri farnem, narodnem, kakor tudi v zasebnem oziru. Kraj za naselbino ne more biti nikjer ugodnejši za živ-Ijenski obstanek, to pa radi tega, ker naselbina nima z mestom Waukegan ničesar opraviti, to se pravi, da jih mestno ropotanje ali vročina, ki je pc mestih, prav nič ne moti. Naši Waukegancanje žive za sebe v svoji naselbini prav v prijetnem kraju ne daleč od jezera in dovolj visoko, vendar ne tako. da bi jim hrib ali visočina delala kakšne neprilike. Pole" tega pa imajo svoje hiše vse v drevju in v velikih vrtovih, ši- PISMO IZ TRSTA. Vsem čitateljem na splošno I javnost podajani pismo Slovenke iz okolice Tista. Marsikate-! remu. ki čuti težnje slovenskega naroda na Primorskem, se j mu bo srce krčilo ob takih razmerah kot so tam. — Blagovolite sprejeti pozdrave od strani nas vseh. ki srni, d; siravno mala peščica tlačanov, a do z; d njega dihljaja zavedni v globino srca. Tu se ie marsikaj spremenilo, na splošno poslabšalo, krute razmere, in vendar ni je kazni zapisala človeška reka. tlasiravno sc prašljo po sod ni j ah debeli zvezki postav in zakonov, a večno pravična roka Boga očeta, ki je zapisala v svoj zakonik: Ne ubijaj! — Ne ubijaj svojemu bližnjemu telesa, a ne ubijaj mu tudi čuta duše. kar i lisočkrat huje. Isto se god' z nami in z mojo rodbino. Ne, ni nam smrt vzela ljube ji i očeta, milega brata. Kruta usodna roka nam je potisnila vsak« mu na usta grenko čašo trpljenja v najlepši pomladi našega živijenja. Grenak pečat nosimo v srcu, jaz in moja mati. Če bi vi poznali mojega očeta in mojega komaj dvajsetletnega brata, kako zavedajoči uzorni možje, vredni svojega imena! In vendar dragi sobrat, kako težka so pota v življenju! Da, kako v trpljenju minevajo ti zlati časi mladosti, kako stoje ob njih bolečine, ki jih ni mogoče izraziti ne v pismu, ne z besedo, kako bi bilo mogoče napisati gl!!li!lll|llllll|!ii!Mii;;iiiiil|l|^ roKo in gladke ceste in zelo | to. kar srce čuti v dobi svita, veliko ugodnosti za razširjanje! (Dalje na 4. strani.) * PODLISTEK * tri iHiMTuili i ii 11 imrniTiihiTiTmii^ i 111 inin!^ Stefan Lazar: TITANA. Roman. Kolikorkrat sem prišel v bližino kakega Japonca, me je vedno obdal nenmljn pet, ko da bi bil naprej začutil, da bom moral enkrat tudi sam v lastni osebi stati nasproti njemu. Zaniečvanje in grozo čutim naproti njim in pest se mi krči, ako pomislim, da je upalo to duševno in telesno nerazvito ljudstvo nastaviti ovire pred prizadevanja Zcdinje-nih držav, moje domovine. Odkrito povem, da . . . — Tak govor ne spada sem. — ga je trdo prekinil g. profesor Brinkley. — Pesem-žalostinko bi morali peti, ne pa dvigati tožbe, ko vidimo na mrtvaškem odru pomilovanja vredno žrtev osebnega boja dveh velikih duhov . . . Kaj mislite, g. Overton, kaj ukrene g. Dsain z ozirom na dragega mu mrliča? — Ne vem ... — je mrmral osramočen. — Najbrž jo da domov pripeljati, — je omenila Alice, — ako mu bo mogoče. Profesor se je zamislil. — Ako tudi on ne postane žrtev tega nesrečnega osebnega boja, ki ga jo z Owrto-novo pomočjo spremenil v svetoven vihar. — Kako mislite? — je vprašal Overton. Brinkley je temno molčal. — Kaj je to? — so naglo gledali narazen. Tiho brnenje v višavi. Pod oblaki bela točka. N avzdol se spušča. Jastreb se spusti tako doh En trenutek. Niti se niso zavedli in "Ftica svetov" zleti že k mrfVaškemu cdru. Stekleno oko se odpre in iz notranjosti izstopi tumen človekMutsuhito Dsain. V narodni noši stopi naprej, črni trdi klobuk sname z dolgih las in pozdravi. — On je . . . — se prestraši Alice. Hod je len, počasen, truden, srce ga vleče navzdol. Ozre se okrog. Nato obrne oko na mrtvaški oder. Izgorela, siva lučka. Komaj premika trepalnice. Pride naprej in pred mrtvaškim odrom nemo obstoji. Mutsuhito Dsain . . . Začudijo se. Kako pride sem? Kaj je u-stvaril, da je mogel priti sem? Profesor Brinkley ne more govoriti, Overton hitro premika trepalnice, Alice zakriva oči, da bi ga ne videla, teta Betsy se mu žalostno smehlja in drugi, ki so navzoči, ne razumevajoč. občudovaje gledajo prizor. — Človek, ki hodi v oblakih . . . Gleda mrtvaški oder. Niti ena žilica se ne gane na obrazu. Japonsko srce je močno, živci so jekleni. Le tresoče se trepalnice izdajajo njegovo bol, ko gleda malega mrliča. Gospodar strel . . . Nj egovo dekle! Naprej se nagne in duša mu v očeh plameni. Zvonček! Ne reče tega. le gleda jo. Kaj je iz nje! Na lepem obrazku ni več življenja. Oči »o se mu mrtvo zaprle. Pojoča usta so nema. Sence so sami madeži in na čelu je strjena kri. Umorili so jo! Njo, ki ga je prosila, da naj prizanese vsemu svetu. Poteptali so goloba miru. 3 Rumeni bog-- Ali je človek, ki bi jo obudil? Človek le mori. Kristus naj pride, razpeti in jo naj zbudi! Ne pride. Tudi Kristus ne gleda na njo . . . Ti, malo dekle, ki si v zlatocvetličnem plašču v Dai Niponovi deželi črešnjevega cvetja brenkala kitaro, ali si mislilo kedaj, da smehljajoče se oči v tujini zapreš? — Donko čaja. svetišče Osneva . . . neboiič-niki in kričeči tuji svet. Dekle! Ti ubogo dekle . . . zlatobarvana usta, zvenela usta več ne bodo šepetala zahvalne molitve . . . In ti, belo dekle, ki se zdaj jokaš poleg mrtvega dekleta, ali si slutilo kedaj, da med iskrami bliska zagledaš zaničevanega ljubljenca? Ki ga nisi nikdar ljubilo, ki pa tebe nikdar ne pozabi . . . Rumeno dekle... belo dekle . . . Katero je imelo bolj čisto srce? Rumeno dekle je mrtvo. Belo dekle umrlo objokuje. (Kristus, stopi dol z nebeškega križa in stori pravico, katero naj ljubim?) Mutsuhito Dsain je jokal. Solzne oči so se uprle v mrliča in ga je dolgo gledal. Potem je zrl na belo dekle in so se trepalnice gibale, ko metuljeva perut. Izberi, Mutsuhito Dsain! Sekunde naglo ropočejo, ko Le sedaj je prišel k zavesti, da je nevede nevidna železna kolesa. Premagaj se! To njo ljubil, krizantemsko, malo dekie, nje-rumeno dekle je tvoja sestra, ena zemlja vaju je rodila in en tajfun vama je vdihnil duoš v dušo: dih Brentena, smeh Bude, cgenj Amidala in moč tisočrokega Kwan-nona. Mutsuhito Dsain se je zganil in je položil roko na srce mrliča. Njegova je! Ni zemeljske oblasti, ki bi mu jo lahko odvzel. Ker le sedaj ve, kaj mu je bila Zvonček! ne solzne oči. cepetajoči hod. kitarske prstke, zveneči glas ... in nikdar nikogar drugega ! Vse drugo so bile le sanje . . . Bliskovito je pograbil ljubljenko z mrtvaškega odra. Ne sme padati na njo gruda zaničevanega sveta! En trenutek in mala rakev je bila v stroju . . . Stekleno okno se je zaprlo, iskra je zacvrčala, motor zabrni in "Ptica svetov" se je naravnost, proti nebu se dvigajoč, zmagovito dvigala v praznoto. (Konec prih.) ŠIRITE AMER. SLOVENCA! / Sreda, 1. avgusta 1928. AMERIKANSK1 SLOVENEC Btm » Roald Amundsen« Tzguba Amundsena, o čigar emrti skoraj ni mogoče več dvomili, je zadela švedski narod v srce. Ogorčenje nad generalom Nobilom, ki je s svojim slavohlepnim, a nestrokovno pripravljenim podjetjem zakrivil to narodno nesrečo, nato pa se dal kot prvi sam rešiti ; nadaljna brezbrižnost Italijanov za usodo Amundsena in ostalih ponesrečencev, klici hura na krovu "Citta di Mila-no" ob sprejetju rešenega No-bila — vse to stopnjuje ogorčenje švedskega naroda v pravi vihar. Časopisje označuje generala Kobila za človeka brez vsake č tisti in mu izraža svoje zaničevanje. Tako piše n. pr. dr. Karel Johansen v "Arbei-terbladetu". "Dagbladet" si prepoveduje poročila s "Citta cii Milano" o sprejemu Xobila, češ da zahtevajo naj pri proste j-«i človeški običaji, da se na pokopališčih in v njih bližini ne kriči hura. Pri vsem tem se pa švedski narod še vedno ni odrekel nadi, da Amundsen še živi in da ga bo mogoče refiiti. Kot pristna stara korenina je Amundsen globoko zapisan v zavest švedskega ljudstva kot vzor moštva in odločne vztrajnosti, tako da «i Amundsena enostavno ne morejo predstavljati kot mrtvega. V nedeljo so se po vseh švedskih cerkvah opravljale molitve za njegovo rešitev in vsem Švedom tli v srcu še vedno nada, da bo tudi to-pot, kakor že tolikokrat poprej, na kakršenkoli čudežen način ušel smrti. Žal, da so te nade komaj še opravičene. Iz Amundsonovega življenja. Roald Amundsen, ki bi bil 13. julija praznoval 561etnico svojega rojstva, je bil poleg Nansena eden najodličnejših raziskovalcev polarnih predelov in razmer. Na to pot ga je potegnil Nansenov zgled: Ko se je Nansen leta 1889. vrnil s svojega greenlandskega potovanja. je bil mladi Amundsen priča zanosnega sprejema, ki so ga Norvežani priredili svojemu odličnemu rojaku v Chri-slianfjordu: to je napravilo na Amundsena najgloblji vtis. 2e leta 1893 je hotel spremljati Nansena na njegovem potovanju na severni tečaj, toda mati, ki je silno ljubila, mu tega ni dovolila. Šele po njeni smrti se je mogel popolnoma posvetiti svoji življenski nalogi: raziskovanju polarnih dežel. Leta 1894 je Amundsen pustil šolo in se vdinjal na neko ladjo, ki je šla nad tjulne, kot mornar. Novi svet, ki ga je spoznal na tej vožnji, ga je tako prevzel, da je postal namah eden najsposobnejših mož cele posadke. Potem je položil izpit za krmarja in 1. 1897 se mu je posrečilo priti na belgijsko raziskovalno ladjo "Belgica" kot prvi častnik in se na njej pod vodstvom Adrienna de Gerlachea udeležiti ekspedici-je v južno polarno ledovje. — Vendar je Amundsena vleklo na druga pota: tje, kjer je dolgo pred njim izpodletelo Franklinu in kjer je potem v nasprotni smeri prodiral Mac-Clur, to je od Berinškega morja v Atlantski ocean. Kakor ponesrečeni Američan Franklin je hotel Amundsen najti pot skozi Davisov preliv, Baffinov zaliv, Lancastrov preliv in za-padno od njega ležeče polarno otočje v Tiho morje. Po večmesečnih znanstvenih študijah pri slovitem profesorju Neumayerju, ravnatelju nemške mornarice v Hamburgu, si je Amundsen leta 1901 kupil majhno jadrnico, ki ji je dal ime "Gjoa", da bi z njo od-plul na svoje raziskovalno potovanje. To potovanje je dve leti nato dejansko nastopil in lahka, majhna ladjica — najmanjša izmed vseh ladij, ki je kdaj nosila kako polarno eks-pedicijo — se je sijajno obne-m> Amundsen je bi] ted&i (ter ODKRITJE SPOMENIKA. šele 31 let, ko se je lotil reševanja teh vprašanj, ki so bila za znanost tako velikega pomena. Trikrat je moral prezi-miti v polarnih predelih, vendar je meseca oktobra 1905 po uspelem raziskovanju severno-zapadnih prehodov srečno dospel v San Francisco. Cilj naslednjemu Amundse-novemu potovanju je bil južni tečaj. Tudi na to potovanje se je Amundsen pripravljal z dolgimi teoretičnimi in praktičnimi študijami, kar mu je tudi zagotovilo uspeh. Po 45dnevni vožnji na saneh je dospel A-mundsen s štirimi spremljevalci dne 14. decembra 1911 na tečaj. Tako je za nekaj tednov prehitel nesrečnega kapitana Scotta, čigar razočaranje nad tem je med drugim pospešilo njegovo smrt v Antarktiku. Ta uspeh je Amundsena spod-bodel k nadaljnim podjetjem. Če je odkril južni tečaj, je hotel sedaj odkriti še severnega. Nameraval je ta cilj doseči po istem potu, na katerem je bil njegov učitelj Nansen prodrl tako daleč na sever. Zato se je leta 1923 zaupal istemu morskemu toku, ki je ponesel Nan-senovo ekspedicijsko ladjo "Fram" proti vzhodu in severovzhodu in o katerem je znanost sodila, da teče na drugi strani mimo tečaja in se morda nadaljuje v vzhodnogreenland-skem toku. Amundsen je na tem svojem potu pač zbral podatke o morskih globinah in preskrbel znanosti druge važne ugotovitve, toda glavnega cilja pa vendarle ni dosegel. Odnehal pa ni in se začel pripravljati, da bi dosegel severni tečaj po zračnem potu. Čim pa se je Amundsen odločil za letalo, se je ločil od znanosti. — Kajti že Peary je bil I. 1907 dosegel severni tečaj in razen tega so že številne prejšnje ekspedicije, med temi tudi "A-laud'\ na kateri je Amundsen leta 1923—1924 potoval na sever, ugotovile, da severno od Grantlandije in Franc Jožefo-ve dežele v Polarnem morju ni nobene celine. Zato oba poleta preko Polarnega morja nista prinesla nikakih posebnih znanstvenih uspehov. Prvi polet se je izvršil 1. 1925, toda A-mundsen je prodrl tedaj le do 87. stopnje 44 minut severne širine ter se je moral vrniti. — Srečnejši je bil leta 1926, ko je v Nobilovem spremstvu z italijanskim zrakoplovom "Norge" poletel s Spitzbergov preko tečaja v Alasko. Toda ta vožnja mu ni prinesla pričakovanega priznanja in znanost jo je odklonila. Amundsen se je razočaran umaknil v zasebno življenje, dokler ga ni akcija za Nobilovo rešitev zopet izvabila na nevarno pot, kjer je, kakor žal vse kaže, našel smrt. BIVSl RUSKI MILIJONAR toži 2000 madžarskih častnikov. Budimpeštanski sodni dvor bo razpravljal v bližnjih dneh o tožbah, ki jih je vložil bivši milijonar v Omsku Dietrich Harder proti 2000 madžarskim častnikom. Harder je po zlomu Rusije razdelil skoraj vse svoje imetje v posojilih od 400 do 600 rubljev vjetim častnikom nemške in avstro-ogrske armade, da so se mogli vrniti v domovino. Posodil jim je na izjavo, da bodo po svojem povrat-ku deponirali izposojene vsote pri Wiener Bankvereinu na Dunaju. Mnogi častniki so svojo besedo držali, večina in med temi kakšnih 2000 madžarskih oficirjev, pa je pod različnimi pretvezami besedo sned-lo. ^Harder, ki je moral med tem-bežati pred boljše viki in je prišel čisto brez sredstev v Berlin, je vložil pyoti 3 izmed njih tožbo v Budimpešti in ko je prišel s pomočjo dokumentov in prič v teh treh slučajih do svoje pravice, si je privoščil tudi vse druge. Zanimivo je, kako so tel različna okrajna Indijancev. Slika nam predstavlja prizor ob slovesnem odkritju spomenika v bližini Pariza na čast Lafayette-eskadrili, pri kateri je bilo 67 ameriških članov, ki so prišli ob življenje v svetovni vojni. "Indijansko vprašanje'* o-staje še vedno eno izmed poglavitnih narodnih problemov Združenih Držav. Tekom nekolikih stoletij so se Indijanci korakoma borili proti belokož-cu, ki je prišel osvojevat si njihov kontinent. Poraženi in zaporedno pehani nazaj izpred prodirajočega belokožca so o-stanki nekdaj mogočnih indijanskih plemen še nadalje nadlegovali belokožnega osvoje-valca, dokler niso bili šiloma naseljeni v posebne njim od-kazane predele, takozvane "indijanske reservacije". Od tedaj je starodavna a-meriška borba z rdečekožci stopila v novo fazo: postala je borba proti popolnemu izginje-borba proit popolnemu izginjr-nju indijanskega plemena iz kontinenta, ki je bil nekdaj njegov. Odstranjeni iz svojega prejšnjega torišča in lovišča, nezmožni prilagoditi se nad-vladujoči civilizaciji belokož-cev, so Indijanci izkazali zmanjšano življenjsko silo in BOGATA DOLARSKA DED-SCINA. Samoten mlinar v mali grapi, nedaleč od Save, Šuštar po imenu, je dobil sporočilo, da ga iščejo že dalje časa ameriške oblasti zaradi velike ded-ščine. Gre za približno 200,000 dolarjev, ki jih je zapustil neki njegov oddaljeni sorodnik v Ameriki. Sporočilo je povzročilo po vsej okolici živahne govorice in Šuštarjeva rodbina je postala predmet občudovanja in tudi zavidanja. Ko je prišla do Šuštarjevih prva vest, se je v miru živeča in od živahnega sveta oddaljena družina močno prestrašila, ker čemu neki jih iščejo ameriške oblasti. Bojazen pa se je kmalu prevrgla v veselo presenečenje. 2e pred šestimi leti je umrl v Ameriki njihov "mali" stric, ki jim je zapustil visoko dedščino. Kljub poizvedovanju pa oblasti niso mogle dolgo najti nikakega sorodnika, ki bi bil upravičen, da prevzame težke mošnje. No, končno so le iztaknili srečnega mlinarja. Šuštarjevi so po tem takem postali čez noč silni bogataši, kajti dedščina znaša okroglih 10 milijonov dinarjev. Srečna mlinarjeva družina je kajpak dobila namah veliko prijateljev in občudovalcev. Po savski dolini je naenkrat vse zasanjalo o dolarskih tetah in imovitih stricih. Kdaj pa se bodo Šuštarjevi milijoni šteli na roko, zaenkrat še ni znano. uri, ker mi ne prihaja na misel, da bi zaradi vas imel kaka pota." — "Toda. . Idite k vragu in držite jezik. Tu imate in tam so vrata!" — Stavbenik je plačal mezdo iz lastne listnice in delavec se je hitro izgubil. Ko je H. nasiednje jutro nadzoroval delo na stavbi, je našel vse delavce brez izjeme pridno na poslu. Aha, si je mislil, včerajšnji zgled je pomagal. Zadovoljen je poklical polirja in mu rekel, kako da ni spoznal onega delavca že prvi dan kot postopača ? "Tistega, ki ste ga vzeli včeraj v avto s seboj ? Tisti ni bil pri nas uslužben, marveč je bil prišel le vprašat za delo, . indijske Čarovnije, namazal se je. "Frankfurter Zeitung" poroča naslednjo dogodbico, ki se je pripetila te dni v Singenu o. H. na Pruskem. Tamkajšnji stavbeni podjetnik H. je jako strog gospod nasproti svojemu delavstvu. Ko se je te dni pripeljal na stavbišče, je že od daleč opazil delavca, ki je pohajkoval. Niti tedaj se delavec ni zganil, ko je strogi gospod krenil proti njemu. To je podjetnika silno zbodlo: "Le če-kaj, ti že pokažem!" ostro je ukazal delavcu, naj sede v avto in se z brzino 60 km odpeljal z njim v urad. Tam ga je nahrulil: "Koliko dni ste že tukaj?" — "Pet," je plaho odgovoril delavec. "Torej pet dni že postopate in kradete čas Bogu in meni!' 'Delavec je hotel nekaj reči, toda mogočni gospod mu ni dal do besede, marveč mu je srditi zabrusil: Samo za štiri dni vam plačam, da veste. Sedaj pa pojdite, odpuščam vas!" — "Toda. . "Nič toda. Štiri dni. In zaradi mene še današnji dve sodišča v Budimpešti, pri katerih je bil vložil prve tri tožbe, razsodila v teh treh slučajih. Prvo sodidče je priznalo Har-derju lOOodstotno valorizacijo, drugo 20odstotno, a tretje koto*! 5ddgtotno._____,_ Zelo uspešen način, da se najde krivec, imajo v Indiji. V neki vasi se je pripetil umor in sumili so, da je bil morilec eden izmed dielavcev tam-pokojnikovega ikajšnjega angleškega pridelovalca čaja. Dan ali dva na to je šlo po posestvu kakor vihar: Gospodar je naročil iz Kalku-te čarovnika, ki bo morilca odkril. Nekega dne je čarovnik dospel — bil je velik, dobro oblečen Hindu,prodirljivega pogle-ga. Tihoto vročega popoldneva so nenadoma presekali udarci kladiva. Postavili so vešala in gospodar je skrbel, da so zvedeli to vsi njegovi ljudje. Naslednje jutro so vseh šestdeset kulijev odvedli za hišo, kjer so stala vešala: celo dva bolna kulija so prinesli na no-silih. Vsi so morali počeniti na tla. Nato je gospodar preizkusil vešala, če so zadosti močna in pote&nil nanje vrečo peska. Kulije je stresala groza. \ Sloviti čarovnik je dal nato vsakemu delavcu po eno žlico grobo zmletega surovega riža. Ko so dali znamenje, je moral vsak delavec svoj riž vzeti v usta, ga v teku treh minut zgrizti v kašo, nato Izpljuniti na list banane. "Tisti, ki so nedolžni, bodo riž brez težave grizli, morilec pa tega ne bo mogel in bo na teh vešalih u-mrl!" —> je zaklical Čarovnik. Prešli sta dve minuti, dve minuti in pol — vse je z vnemo žvečilo riž. "Samo še pol minute!" — je zaklical gospodar. Tedaj so zapazili kulija, ki je bil oČividno v največji muki. Njegov obraz je bil mrtvaško bled in skremžen, oči so bile široko odprte kakor pri živali, ki se je ujela v past. "Dovolj!" — je zaklical gospodar, Iz 59 ust se je prikazalo 59 testenih kopic. Šestdeseti mož se je dušil. Čarovnik je stopil k njemu, mu šiloma odprl usta in pokazal se je komaj ovlaženi riž. "Glej, morilec r — Je zaklical. Pristopila sta policijski komisar in njegov pisar in začela kulija zasliše-Zift X teka pjgflh minut je fcu- li zločin priznal in podal obsežno izpoved. Odvedli so ga v zapor. "Zelo enostavna čarovnija, kakor vidite", je rekel gospodar belim gledalcem, ko je stopil z njimi v hišo. "Krivec je lovil sapo in strah preprečuje, da bi se delala slina." •-o- nova odkritja o solnčnih pegah. Solnčne pege so dosegle letos svoj perijodični maksimum. Dale so znanstvenikom dovolj prilike za opazovanja, ki so dovedla v marsičem do presenetljivih rezultatov. Znano je bilo že prej, da so te pege sedež magnetskih polj, ki učinkujejo na velikanske razdalje, n. pr. do naše zemlje. Novejša raziskavanja so dognala, da se tvorijo pege v celih, na dolgo raztegnjenih skupinah, ki iih imenujejo tudi "toke"; oba konca tokov kažeta različno magnetsko polariteto. Razvoj skupine se vrši skoraj vedno enako. Najprvo obstojajo iz dveh peg z razno polariteto, ki narašča zelo hitro, v ča?u kakšnega tedna, in se istočasno oddaljujeta druga od druge. V tem so se stvorile poleg nji-iu ali pa tudi med njima nove pege. Ko je dosegla skupina maksimum delovanja, začenja razpadati. Posamezne stranske, oziroma drugovrstne pege se zmanjšujejo in izginjajo, istotako vzhodna izmed o-beh glavnih peg, ki razpade v manjše pege. Nazadnje ostane samo zapadna glavna pega, ki se vzdrži lahko še dolgo časa. Pred nastankom nove skupine peg so opazili, da se je pojavilo na njenem poznejšem mostu dan ali dva prej žareče oblačje kalcijevega plina, tako zvanih "kosmičev" in to o-stane še nekaj časa, potem, ko je skupina že razpadla. Iz zveze med pegami in kalcijevimi oblaki, ki plavajo veliko višje, so sklepali, da se solnčno delovanje, čigar pojav so baš pege, ne omejuje samo na najnižjo solnčno plast, na fotosfe-ro, temveč tudi na višje plasti in v teh višjih plasteh je to delovanje mnogokrat celo bolj živo. Vpliv peg so ugotovili celo na tako zvani "koroni" in domnevajo, da se morajo žarki te korone za svojo eksistenoc zahvaliti baš pegam. -o- REVOLVER NI ZA IGRAČO. Kankakee, 111. — Daniel Turner, star 12 let, sin Johna D, Turnerja iz Aroma Parka, se je igral z očetovim revolverjem, ki je bil nabasan in se po nesreči sprožil. Strel je zadel dečka v glavo, bil je na mestu mrtev. --o-1 Ako M ti «Am*rikan«kt Slo-vmat" dopad«, pevij te Jfan prijateljem b mascara te ptlp-ofl jim «m, ,zensko deI°' indijanske , naseljence v mestih, pravne Ceni se, da je 1. 1192 živelo ^ razmere in delovanje misijo-v ozemlju današnjih kontinen- (narjev. talnih Združenih Držav od 816,000 do čez milijon Indijancev. Nižja cenitev je ona velike ameriške znanstvene u-stanove, Smithsonian Institu- Kakor pokazuje ta Študija, je večina Indijancev siromašna in še ne prilagojena belo-kožni civilizaciji. Dohodek tipične indijanske družine je ni- tion v Washingtonu, ki je izvr- zek jn zaslužka od dela skorrj šila globoke študije o Ameriških Indijancih. Vojne in bolezni so skrčile to število ni .313,712 v letu 1870. Indijansko prebivalstvo Združenih Držav je bilo 1. 1900: 270,544 in 1. 1910: 304,950. Za I. 1920 imamo dvoje številk: 241,511 po podatkih ljudskega štetja in 333,703 po federalnem uradu za indijanske zadeve, ki je legalni varuh ameriških Indijancev, Po tem samem uradu je 1. 1927 bilo 354.940 Indijancev v Združenih Državah, ali le 186,000 izmed teh je bilo čistokrvnih rdečekožcev: ostali so bili mešanci. Izmed poedinih držav je 1. 1924 imela država Oklahoma 119,216 Indijancev, Arizona 46,235, South Dakota 23,107, New Mexico 21.869, California 18,893. Ostali Indijanci so bili raztreseni sirom vseh Združenih Držav. Indijanskih plemen (tribes) v Združenih Državah je 193, ki govorijo 58 jezikov. Reservacij je 200, oddaljenih med seboj in raztre- r.i nikakega. Indijanec ni postal delavec. V splošnem životari od najemnin svojih zemljišč. prodaje teh zemljišč, plačil iz plemenskih zakladov in izjemoma iz živeža danega od vlade. Gospodarska podlaga primitivne kulture Indijancev je bilo v glavnem vničena od vpliva bele civilizacije. Indijanci se ne morejo več preživljati, kakor so se v preteklosti, z lovom, ribarjenjem, nabiranjem divjih produktov in omejenim izvrševanjem poljedelstva. Individualna lastnina zemlje oči-vidno ne prije Indijancu in on rajši borno životari brez deli s tem, da oddaje v najem ali prodaje svoja zemljišča. Problem je v tem, da se Indijanec spremeni v produktivnega do-lavca. Na reservacijah je on sedaj pohajač brez cilja, ki « svojim lastnim trudom prispeva le malo k vzdrževanju samega sebe in svoje družine. Indijanci pa, ki so se preselili (Dalje na 4. str ) Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom! z« * it MMriflu 5JU>___ 10.00____ 15. 00 ______ 20.00 _____ Žfi^fl 85.00___ 5QJK>____ 78.ee_____ 100.00___ 200.00 ____ 300.60 ______ 400.09 _____ &eo.eo____ iOMO___ 7oe.de___ 8oe.ee_ 900.00 ____ 1000.00 _____ MI RAČUNAMO: dolarje* \ &15 11.25 16.$5 21.45 24.55 86.70 5t.ee 77.50 108.60 204.50 806.06 4 mu spremcn'ii v "Mehak si bil, nežen, rad si rne poslušal. Tak boš tudi po svetu. Kolikor ljudi bo prišlo k lebi, jim boš podložen. Tvoja bodi ljubezen. Toda znaj, da je ljubezen tako močna, da premaga vse. Tudi ti boš nekoč sam svoj." Pol jubila ga je in blagoslovila. Sin je vstal in zaplakal, ker je izgubil mater . . . Pristopil je k njej drugi sin bilo obsenčeno s temnimi kakor j novo, svojo pesem. Bratje so se oglje črnimi laBmi. Pokleknil je' prebudili k novemu življenju, in črni lasje so se mu usuli po pesem jim je navdala ude z čelu, ko se je dotaknil ž njim močjo in vstali so! Kmkor trije blede materine roke. zmaji so vstali in udarili s pest- "Tak si in boš, kot je bil tvoj jo v lice tistega, ki jih je tlačil. mor'1 ' kd k materi in so se mu vlili laseh, da so se zlato. oče: nezlomljive volje, oblasten, — mož! Dom si boš z lahkoto pripravil in gospodaril boS v njem kot vojak. Ob uri nesreče pa boš klonil in tvoj ne prijatelj bo tvoj gospodar. Glej, da ne padeš v tistih težkih urah na kolena pred njim, kajti ostal bi večno suženj. Ce se boš dvignil, boš zopet svoj in dom bo prostran, kot je bil nekdaj." In zopet je roka drsela po čelu in blagoslavljala . . . Tisti hip je solnce zahajalo. Zadnji pramen je še posvetil na materin obr^z. Tačas je mati vztrepetala in plamen v njenih očeh je ugasnil za vedno. Raz bledega, suhotnega obraza se je poslovil zadnji žarek . . . Trojčki so se razšli po svetu. Pred slovesom so si še naročili, da se večkrat sestanejo in si povedo težave, da jim bo srce lažje. Težka je bila pot blondinca! Trn in bodičje po stezah in cestah, da je omahoval kot Križani pod križem. Cesto se je zgrudil pod težo poti, pa je prišel tuj gospod. Ljudje božji, kakšen gospod! Z bičem je hodil v roki in roka ni znala drugega kot zamahovati po njem, ljubljencu matere! Kri se je curkoma vlila čez lica tujca, da je zakrvavila poljana. Pa so udarili drugič in tretjič: tujec se je zgrudil pod u-darci in se onemogel s silo povlekel tja, odkoder je prišel. In takrat je, ljudje slovenski, zasinel nov dan, svetal in jasen kot solnce na ažurnem nebu: segli so si namreč v roke in si ustvarili dom obširen in mogočen, kot je obširna zemlja, ki je mati tolikerih. -- KAKO SO PISKRCANI ZATRLI KRTOV ROD. Tam nekje v Piskrci so živeli silno brihtni ljudje. Bili so znani daleč okoli po svoji učenosti v državnih, občinskih, posebno pa v gospodarskih zadevah. Znano je bilo pa daleč čez dolino v Piskrci, kako so zatrli krtov rod in so zaraditega Pi-skrčani postali slavni. Nekega leta Se je krtov rod posebno bogato zaredil. Vsi travniki so bili polni krtin, druga pri drugi, kot še nikoli. Vsi od župana pa do zadnjega inuzml in ušel — in predlog je propadel. Drugi je predlagal, naj se krt ustreli, pa so ugovarjali vsi, posebno divji lovci, da krt ni vreden smodnika, in tudi ta predlog je propadel. Nekdo, ki je bil znan, da rad veliko bere, je predlagal, naj se krt sežge, pa mu je ugovarjal tovariš, da je to mučeniška smrt in da bi ga potem še nekateri častili kot mučenika, in tako tudi s tem predlogom ni bilo nič. Potem pa vstanejo tam zadaj od peči častitljivi očka mesar Smuk, denejo fajfo lepo na klop in klobuk dol. Znano je bilo, da očka Smuk le redko govorijo, ampak vsak je vedel, da sedijo očka Smuk v občinskem svetu najdalj in da kadar kaj povedo, da tis^o gotovo velja in sicer samo zato, ke rso rekli Smukov očka. In župan je dejal: "Tiho možje — Smu-kovi imajo besedo!" In to se je očku dobro zdelo, ker so ga župan onikali kot oni gospoda nunca. In Smukovi so začeli: "Častiti možje, spoštovani zboroval-ci! Važna je ta ura, ko smo se danes zbrali, in važen bo sklep, ki ga bomo storili v splošno korist naše doline, da bodo še daleč zvedeli, kako brihtni smo na semenj, nadaljevali: "Možje, res je žalostna, pa resrta. Mi moramo prvi dati zgled, da si bo ta krtova zalega zapomnila, kakšni smo mi tukaj v Piskrci, in še svojim potomcem povedala, da si bodo zapomnili, kaj se je zgodilo pred leti v Piskrci zadnjemu krtu, ko j? bil naš Tonkla župan in jaz, Smuk, občinski svetovalec." "No, kaj hitro." je rekel eden, "da ne bo krt prej poginil." "Ne bo, bom precej konča!. — Ne bomo ga ne obesili, ne ustrelili, ne sežgali, ampak pr-gine na j n,-j bol j strašne in grde smrti: Živ naj se pokoplje!" Velikansko navdušenje i:i r-dobravanje je sledilo zadnjim, počasno in poudarjeno izgovorjenim besedam. Seja je bila i -koj končam, da s:> sklep izvrši. Krta sr> dvignili in nesli v pro-cesMi: župan je d pred njim Smuk, od vseh strani z a svoj načrt češe en in h v; i jen, za njim, izkopali so po! metra globoko jamo. odprli kK 1 rta živega rok >pali. in nese s seboj tudi corpus de- lecti. Toda možje so odločno ugovarjali, češ, da se niso v ničemer pregrešili. Policija pa seveda ni hotela izpustiti mastnega plena; stražniki so zgrabili težki steber in ga z združenimi močmi vlekli na stražnico. Tatovi so šli pa lagodno ob strani in dajali policajem dobre svete, kako naj poprimejo, da bodo lažje nesli. Ko je celi sprevod prišel na stražnico, se je vseh petero mož izkazalo kot vseučiliščniki. Na vprašanje revirnega predstojnika, od-kodi imajo steber, so odgovorili, da so ga kupili od tega in tega starinarja ter se izkazali tudi z njegovo pobotnico o prejetem denarju za laternski steber. S tem pojasnilom pa policija ni bila zadovoljna ter je poizvedovala dalje: "Cemu pa vam bo stojalo?" — "Na društvenem vrtu napeljavamo razsvetljavo." — "Kako pa, da si stebra niste dali pripeljati, marveč ga prenašate sami "— i in — "Smo pač ubogi študenti in bi ! si radi prihranili stroške za In smrtna sodba je bila izvt- j prevoz." — "Pa se je moralo pastirja doli so tožili, da bodo možje v Piskrci. Piskrčani boob vso travo in seno. Tedaj so'mo še slavni postali." »ena v nekih minutah. -o- Dijc"-. *7! policija. .Med dijai i in policijo .1 sklenili, da pa zatro. Toda — kako Najprej ga je bilo treba — tega sovražnika — dobro In še eden P°znati- Slučaj je hotel, da je ni bil zadosti. Prihajali so, kot Jravno županov sin v.iel enega prihajajo hudiči na peklenski krta žlve*a in zaPrl v želez" lov in gostijo in so si podajali no kletko* Pred cerkvijo so na bič zrokevroko, da je bolj bolelo, bolj razteplo kri njenega 'ljubljenčka. Drugi je hodil sigurnejšo pot od začetka. Sam si je rezal svoj kruh, sam je držal v roki bič. Pa se je zgodilo čisto po materinih besedah: jezik ga je pro-— kostanjevec. "Mati, če me-rdal. In dal je bič tujcu v roke ne blagoslovite, bom srečen poj in ta ni delal ž njim tako, kot svetu," je zahitel. Mati se je, je pričakoval kostanjevec. Vi-nasmehnila: | soko ga je dvignil nad njim, da "Tak si. kot si bil in še boš: j je dvakrat bolj udaril, da je jezik je tvoj dar. Ž njim boš mnogo dosegel, a tudi mnogo trpel. Dom si boš postavil, prostoren in mogočen, pa bo prišel tujec in te prevaril kljub tvoji zgovornosti. Izpodrinil te bo iz lastnega doma kot je lisica ježa iz brloga. Vendar pa bo prišel i zate lep, solnčen dan in dvakrat bolj skelelo . . . Tretji je bil junak. Z jasnim licem si je ustvaril dom in družino in je kraljeval ne tako kot kralj na Betajnovi. Sam svoj je bil: čista vest, krepka pest. Pa je bilo kot zakleto: sredi rasti, sredi cvetja je omahnil pod tujo pestjo in suženj je postal boš zopet sam svoj gospod na'tretji sin iz matere! domu." Sin je pokleknil. In materina okorela desnica je drsala po njegovem čelu in zaznamovala križ. Kostanjevec je zaihtel: "Mati, j o j mati, šele sedaj vem. da sem te izgubil." Naslonil se je ob mizo in sklonil obraz v bridki bolečini. K materi je pristopil tretji sin. Pogled in ostre poteze v obrazu so kazale močno voljo in resnost, ki ga je spremljala že od rojstva. Visoko čelo je Imeli pa so ti trije hrbtenico močno in gibko kot jegulja in gad: stopi nanjo, udari po njej: en sunek pa se ti preko-bali na drugo stran, da se izogne drugemu udarcu . . . Počasi se je vendar utrudila roka gospodarja nad brati in baš, ko je mislil, da leže pred njim tri mrtve lehe, se je zgodilo bratje, nekaj silnega! Solnce se je u-prlo z vso močjo ob poljane, katerih gospodar je bil hudičev tujec. In poljane so zapele čisto Ks SPOMLADNE OBLEKE. Naznanjam, da sem prejel ravnokar veliko zalogo spomladnih in Tetnih oblek za može in <'inte, vsake barve in velikosti. Pridite in o-glejte li jih! Ravne talro imam veliko zalogo obuval, s •raterimi vam postrežem tr zadovoljnost! Cene zmerne, blago jamceno, — postrežba ~aa! Slovenskemu občinstvu se priporočam v naklonjenost! FRANK OPEKA Trgovina s raeStaim blagom in obuvali. 502 — lOtti STREET -s- WAUKECAN, ILL. oder postavili mizo m na njo kletko z živim krtom, da si ga je vsakdo mogel ogledati kakšen je, kakšno barvo, oči in velikost ima. — In res — v nedeljo se je pred krtom zbralo toliko ljudi, otrok in odrastlih. da je moral župan postaviti pred krta policaja, da ne bi množica krta ubila. Tako so to škodljivo zverino ljudje zmerjali in kleli! Žival je mirno gledala s svojimi malimi nemi to razjarjeno množico. Župan je sklical za popoldan izredno sejo. Najprej je bil na njegov predlog imenovan za 'častnega občana njegov sin, četudi je bil še mladoleten, ker je vjel živo najbolj nevarno in škodljivo žival za slavno Piskr-co. Predlog je bil enoglasno sprejet, tudi soglasno županov predlog, da se ta sovražnik Pi-skrčanov obsodi na smrt. Toda kako? V tem pa možje, občinski svetniki niso bili edini. Eden je predlagal, naj se kot hudodelec obesi. Pa so ugovarjali drugi, da ima krt prekratek vrat in da bi se iz vrvi iz- Tedaj se oglasi eden : "Tako je! Živijo Smuk! Le naprej!" — "Tiho!" je zaklical župan in zaropotal s škornjem pod mizo. Župana je vse ubogalo. "Prosim, gospod Smuk, nadaljujte!" In očka Smuk so bili še bolj počeščeni, četudi niso znali drugega kot prešiče klati in so rekli ob splošni tihoti: "Mi moramo ta krtov rod zatreti in tudi drugim občinam pokazati, kako. Ta rod se bo siji in uničil vse naše polje in travnike. Kje bomo jemali seno za blago in peso za prašiče? Ni treba dolgo govoriti in dokazovati, da je krt naš smrtni sovražnik, zato zasluži res smrtno kazen, ampak tako, da se bo take smrti ustrašila vsa njegova krvna žlahta in zbežala." "Dol z njim, ven z njim. smrt mu!" je vpilo vse in nekdo je stopil občinskemu mačku, ki je bil pri vseh sejah navzoč, s tako silo na rep, da je maček s svojim strašnim "mijamijavom" prevpil ves zbor. "Tiho — mačka ven, nima besede!" pravijo oče župan. "Gospod govornik, nadaljujte!" Tedaj so se očka Smuk oddahnili, pošteno pljunili na tla in rdeči kot rak s povzdignje-nim glasom, kot bi krave gnali to ravno ponoči zgoditi?" — "Gotovo, ker bi bilo o belem ! dnevu le malo neprijetno." — | Vsi odgovori so se glasili mirno ž-! in kakor ob sebi umevno. Poli-ko kje na.,ti drugo razni«-rji ' cija fantov ni mogla pridržati pejo ono. 7. 1 kal• ro <■ v rabi j v zaporu in tako so s svojim označba: Kakor ; iii mat'ka. bremenom odšli — naravnost v C e >e :ie griv :ts ■ • < p ha- sosedni okraj, kjer so policijo ta ali vsaj drug drutre-mu naga- na čisto enak način "potegnili', jata. Ounajs! i di. aki so »red Igro so ponovili isto noč štiri-kratkim nadrobili policiji Lako-lkrat in naslednje dopoldne je le juho: Po mestnih i:I*c;«. ■ k raj vsako ndo« .jaiu. • neznanci podili ali \n o-ln« ■=!i ces>n > svetiluc. '•..•;. ?,< SO pa prll .1 ji o;>:• ' . i ■; zakrinkanih mož. -<> nekaj ti žl.ega in .-v pri .v. Iikor mogoče skrival' v ■ : in ob zidovih. SI . " nemu ; i cijskemu očesu , i a niso ■• ■> skriti in peLorica <.- m • al kmalu dajati ndr ivor: T i s čim in kam? Izkaz?I> s< j, da je bi! tisti težki pred.m« 1 -steber ulične piinsk" v ■ il Ha, vendar e:;kr ' 1 StružniNi dno srca 'o ostro pozvali p lorie-,. nr..'! i prejela policijska centrala štiri - enako se glaseča poročila. Ni moglo biH dvoma — študenti - -n si dovolili šalo na račun policij«1. ki ni še mogla izslediti zlikovcev. ki podirajo in odna- i :".aio ulične svetilke. Fantom so . nokali najvišjo možno globo "zaradi skrajno nepristojnega o: našanja". Obsojenci so kaze ; sprejeli in odrajtali globo na slovesen način: šest dijakov je v svečanem koraku vleklo . globo v škatli za cigarete, pe- - turo grešnikov pa je ihte sledi-. lo. Policija je bila ganjena v jini sledi na bliž kcn 3IH1TE A MER. SLOVENCA! SUPERIOR FUNERAL SERVICE Edward Schmidt, Funeral Director THE BALLHORN FUNERAL TEMPLE Uporaba mrtvašnice brezplačna. — Odprto noč in dan. Phone 439. 8th Street in St. Cleir, Sheboygan, Wi«. JACOB GEREND FURNITURE CO. 704-706 West fttfc Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Te«.: 377-J — 4080-W. ffl^r"".......... Jewelbr Cor. «th Str. New Yoifc Iheboyyn. Wi«. /*<>0000<><><><><><><><>^ ■OOOOOOOO C ooooooooo oo-o o oooooooooo oooooooooooo • Phone Crawford 4124 2107-1! WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. "Domača trgovina za vsakovrstne Iiišiie potrebščine" "PRIDITE, DA SE SAMI PREPRIČATE". Sedaj je čas, ca si ogledate načo zalogo, če rabite le malenkost, ali kakšno veliko stvar, pri nas dobite vse. _ Ulju. d no vas vabimo, cla pridete v našo trgovino vsak čas. Zelo bomo vpoštevali vaš obisk, kot sosedi. Merchants & Miners Bank calumet, michigan Glavniem «200,000 \M PgJjJ Preettenek $200,000 Ned el jem dMtok_______$190,000. GORDON R. CAMPBELL predsednik THOMAS HVATSON, podpredsednik FRANK J. KOHLSAAS, V. P. hi bUg. E. H. MANGER, pomožni blagajnik W. G. CUDLIP, pomožni blagajnik PETER TALENTINO, pomožni blagajnik. IZVM&U/E VSA BANllf A POSLA ZANESLJIVO. »ooooo«o+o+oaooooooootfo5booooooooeoooooooooooo»o^ V sobi. kjer prebivate in kamor peljete gosta, imate radi, da je čedno. Mi imamo veliko zalogo pohištva, ki bo odgovarjalo vašim zahtevam. Leseno ali prevlečeno. Garantiramo, da boljšega ne dobite za to ceno. Naša zaloga otročjih vozičkov je popolna, izdelava krasna in moderna, zadnje novosti od 1. 1028. Ponos vsake matere je, da svojega malčka p ije na sprehod v lepem vozičku. PRIDITE POGLEDAT, DA SE SAMI PREPRIČATE. Armstrongs Linoleum for Every Floor in the House ' Za tla imamo veliko zalcTgo karpetov in drugih preprog. Tukaj označeni Armstrong linoleum prednjači v Ameriki in smo ponosni, da tudi mi imamo v zalogi, da lahko postreietao občinstvu s tu|> boljšim. — "GOVORIMO VSE inozemske JEZIKE". t, oooooo OO OO OOOOO OO OO O OOO OOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOO® ! Sreda, 1. avgusta 1D28. AM2RIKANSKK SLOVENKO o»oi<9»opflQoowoweoopo^ooocc«ooo»ooooooooeooQyooo Zapadna Slovanska Zveza DEMVKR, COLO. NASLOV IN IMBNIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA Štiri leta: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Koeherer, 1208 Berwind a ve., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin C t., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeriin, 4823 Washington Street, Denver, Colo. Blastjnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni sdravnik: Dr. J. P. Snedec, Thatcher Building, Pueblo. Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 1. nadsornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadaornica: Mary Drum, 4949 Washington St., Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Mid vale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O. 2. porotnik: John Koctnan, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 Weit 22nd Street, Chicago, I1L Vse denarna nakaznice in vse uradne reči naj se poiiljajo na glav-nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Proi-nje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniike nakaznice, naj se poiiljsjo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleikega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbliinjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih drultev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih drultev polije glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! •o^o-o-o<>0'0<>ooQoooo©ooofeooooo&ooo<>ooooooooooooooo©ooooo ZAPISNIK POLLETNEGA ZBOROVANJA GLAVNEGA ODBORA ZAPADNE SLCVANSKE ZVEZE, VRŠEČEGA SE 19. IN 20. JULIJA, 1928. T« ,iu ol) deveti tiri \ četrtek dopoldne 19. julija so sc *cšli v g!, uradu Z. S. Zv< t. predsednik Anton Kochevar, predsednik nadzornega odbora Matt J. Kochevar. prvi nadzornik George Pavlakovich, druga nadzornica Mary Gruin in gl. tajnik Anthony Jeršin. Nadzorniki so takoj pričeli z revizijo knjig- ^ istimi so bili gotovi oh drugi uri popoldne. Brat gl. blagajnik Michael 1'. Horvat se udeleži ob eni uri popoldne. Takoj po reviziji nastopijo zastopniki različnih bondniii družb. Odbor je njih cirkularie naznn pregledal ter prišel do zaključka, da sc bodo njih družbe i-iivestilo potoni brata tajnika glede investiranja denarja na njihove obveznice. \at<> so Ali nadzorniki \ spremstvu gl. tajnika in blagajnika na American National Bank. kjer so pregledali v varnostnem predalu obvcznice in druge vrednostne listine. Prva redna seja zgoraj omenjenih gl. odbornikov se jc pričela v petek dne 20. julija. 1928 oh osmi uri dopoldne. Brat predsednik imenuje za zapisnikarja tajnika Jeršina. s kojim imenovanimi je bil ve* odbor zadovoljen. Nato brat Jeršin čita zapisnik od zadnjega zborovanja. Na podpirani predlog je hi! isti sprejet soglasno. Brat glavni predsednik Kochevar, poroča, da jc med njim in ostalimi u-tadniki vladala prava harmonija tir da korespondenca tičoča sc uradnih zad< .-«• bila med njim in gl. tajnikom točna in dostojna. Nadalje poroča, da inia samo eno zadevo kojo mu je poveril brat tajnik, kojo bo predložil celokupnemu odboru, ko bo isto prišlo na dnevni red. \a podpirani predlog se poročilo predsednika soglasno odobri. Zatem sledi poročilo glavnega tajnika: POROČILO GLAVNEGA TAJNIKA Predloženo pri *eii gl. odbora, 20. julija. 1928. Brat predsednik, odborniki tli sestra odbornica: Kakoi kojo vam •bii aino pri enakih prilikah, sem tudi za danes pripravil poročilo, min prcčital. Prejeli od i Mire^t' Dobiček Koiicesi FINANCA AKTIVNEGA ODDELKA. Dohodki od 1. januarja do 30. junija. 1928: 1 rti štev . $27,973.14 2.929.79 pri prodanih obveznicah ... ....... 132.40 ali poptM pri kupljenih obvez. 120.00 NI M društvo. I.eadville Skupni dohodki ........ Colo., ta j. knjiga 7.00 $31.102.33 IZPLAČILA: i osnirtniuc Bolniške podpore 1'oškodbe in operacije ....... Nagrade za nove člane ..... Skupiv izplačano društvani porodne nagrade X,500.00 12.274.50 1.325.00 271.00 19.095.50 $19,695.50 RAZNA DRUGA IZPLAČILA: !'./(.rele obresti na kupljenih obveznicah 254.14 1'retuiia na kupljenih obveznicah ..................32.20 Plače 7 gl. uradnikom 950.00 1 )r. J, 1. Stiedec. vrh. zdravnik, z.a pregled proš. 121.50 Vožnji -trojki in dnevnice gl. uradnikov................92.16 Najemnino gl. urada ................................108.00 i iskovinc $10.20. ogla- in vrh zdravnika $9.00.. 32.46 Društvene notreb., regalije. pečati in knjige.... 35 00 Glasilo Amerikanski Slovenec ................................................715.74 Razsvetljavo, globus in kurjavo gl. urada..........14.90 Abstract ua posestvo bivšega blagajnika ________________10.00 Zdravniška preiskava dveh bolnih članic..............13.00 Zavarovalnino poslopja na 45th & Logan ... 9.25 Stroški pri prodaji zemljišča v Adams okraju 40.81 1 in lc,27 davki na prodano zemljišče.........45.92 Zavarovalninski oddelek ......... ..........50.00 Premija poroštev gl. uradnikov in dr. tajnikov 172.50 Aktuar ......... ......-........................................................................................35.00 Napravo za datume in podpis ............................5.30 Najemnino varnostnega predala fvault) ....................7.50 Zamenjavo računskega stroja ..............65.00 Skupni izdatki ...................................................................... Pueblo, Colo. Fountain Paving District po 6%.... 2,000 Pueblo, Colo. Grand View Imp. District po 6%.... 2,000 St. Anthony's Hospital First Mort. Bonds po 6% 2,000 So. Canon Fremont County School Bond po 6% 500 Trinidad Paving District po 6%....................................................................3,000 Roswell, N. M. Improvement Bonds po 6%........................3.000 Benedictine Society of Colo. First Mort. po 52.000 University of Denver Stadium First Mort. po 6% 2,000 Transcontinental Bldg. First Mort. po 6%............................4.000 Denver Elks Home Ass'n. First Mort. po 6%................2.500 Kansas Weslcyan University First Mort. po 4,000 Woodcroft Sanatorium First Mort. po 6%........................10,000 $80,000 Hipoteke: Brush. Colo. Parish. Note po S*A% .................... 4,000.00 Bivši blag. na posestvo 45th A Logan po 8%........ 1.352.62 $5,352.62 Zemljišče v Adams County. Colo............................. 2,600.00 2,600.00 Bančne vloge: Minnequa Bank Pueblo, Colo, po 4%.................... 1.800.72 The Attier. Nat'l Bank, čekov račun brez obres. 4,702.54 $0.503.26 ČLANSTVO: Od 1. januarja do 30 junija, 1028. je pristopilo iz ml. odd. v aktivno članstvo .............................................................:........................................ Na novo pristopilo v aktivno članstvo........................................................ Skupaj pristopilo v aktivno članstvo v prvi polovici t. 1..................... Umrlih 10. suspendiranih 53. skupaj umrlih in suspendiranih.............. Napredek v članstvu aktivnega oddelka za ............................................ 31. decembra. 1927, Zveza štela v aktivnem oddelku............................ 30. junija, 1928, Zveza štela v aktivnem oddelku................................... Mladinski Oddelek: Od 1. januarja do 30. junija. 1928, je pristopilo v ml. odd..................... Umrli: 3: susp.: 10; prestopili v odrasli odd.: 34. skupaj.................... Napredek v prvi polovici tekočega leta za ............................................ 31. decembra. 1927, Zveza štela v ml. odd............................................. 30. junija. 1928. Zveza štela v ml. odd........................................................ 30. junija, 1928, Zveza štela v odraslem odd........................................ 30. junija. 1928. Zveza štela v obeh oddelkih.......................................... 31. decembra. 1927, Zveza štela v obeh oddelkih.................................. Napredek v članstvu obeh oddelkov v prvi polovici t. I.................... 100 Ker je bil s tem ves dnevni red izčrpan, brat predsednik Anton Kochevar zaključi sejo ter prosi člane, da naj tudi v bodoče delajo v složnosti ter harmoniji. Nadalje povdarja, da naše geslo do prihodnje konvencije naj bo 4,000 članov in članic v obeh oddelkih in $125.000.00 v skupni blagajni, ako se bo to uresničilo, se bo naša dična Z. Z. skoro podvojila tako v članstvu, kakor tudi v financi v teku štirih let. Zaključek seje ob 3. uri popoldne. ANTON KOCHEVAR. predsednik. ANTHONP JERSlN, taj. in zapis. FINANČNO POROČILO z. s. z. od 1. januarja do 30. jun. 1928. Preostanek 1. januarja, 1928 ..............■......................................................... $85,930.78 prejeli od društev: - Smrt. Holn. Rezerv. Poškod.& mogli Strošk. dr. sklad sklad sklad operacij. sklad sklad Skupaj 1. 1015.58 1001.70 1.00 122.60 24.22 310.50 2475.87 3. 1672.13 J 574.40 —.— 182.70 36.54 463.25 3929.02 4. 186.63 175.80 4.00 19.60 3.92 51.50 441.45 5. 938.18 893.90 —.— 101.00 20.20 256.25 2209.53 0. 180.89 218.40 —.— 20.60 4.12 55.15 479.16 7. 889.05 727.90 2.00 92.80 18.46 234.90 1965.11 $94,515.88 8. 172.03 209.80 —.— 22.60 4.52 59.25 4C.8.20 9. 495.86 582.00 —.— 64.90 13.00 165.25 1321.01 11. 191.22 224.70 —.— 24.00 4.80 02.50 507.22 12. 60.86 92.70 —.— 7.60 1.52 21.75 184.43 13. 87.54 104.30 —.— 11.40 2.28 31.00 230.52 čl. M 14. 366.94 518.80 —.— 40.80 8.16 124.95 1059.65 153 15. • 215.51 241.20 —.— 17.70 3.54 47.35 525.30 16. 970.34 1044.00 —.— 123.00 24.60 .UX75 2485.60 187 17. 185.48 271.40 —.— 24.50 4.90 64.00 550.28 63 20. 121.90 112.70 —.— 13.50 2.70 33.75 284.55 21. 360.39 452.00 —.— 38.10 7.52 97.75 955.76 •• 124 22. 552.06 585.80 —.— 48.40 9.8») 133.00 1329.06 •• 1988 23. 306.56 326.80 —.— 33.20 0.24 85.50 758.70 « 21 IZ 24. 136.20 121.40 1.00 14.80 2.96 40.00 316.36 25. 162.55 235.00 —.— 18.30 3.66 48.25 407.76 26. 190.63 277.00 —.— 19.10 3.82 50.25 540.80 27. 125.41 187.00 —.— 11.90 2.28 31.25 357.84 čl. 113 28. 106.02 110.20 —.— 12.60 2.04 35.50 266.90 » 47 29. 324.15 297.80 2.00 36.00 7.20 98.65 765.80 « 06 30. 355.41 432.30 1.00 28.50 5.70 92*35 915.26 - 778 31. 63.84 95.00 —.— 7.90 1.58 22.25 190.57 32. 199.01 283.80 —.— 24.10 4.94 65.75 578.50 « 844 33. 79.41 103.20 4.00 12.10 2.46 33.25 234.42 čl. 2112 34. 176.70 217.40 1.00 16.10 3.22 49.80 404.22 35. 65.66 96.60 —.— 8.40 1.68 23.70 196.04 « 2956 36. 175.00 161.20 —.— 15.10 2.72 51.05 405.07 « 2766 37. 31.47 55.30 —.— 4.80 .96 14.50 107.03 LADJA ZAVOZILA V KITA. Brzoparnik "Homeric" družbe White Star Line je na svoji zadnji vožnji v New York naletel na čudno oviro. Vozili so v bližini Cape Race, ko so potniki in moštvo nenadoma odre-veneli vsled močnega sunka. Prvi hip so vsi mislili, da so zadeli na ledeno goro in nastala je silna panika. A kmalu so dognali, da niso zadeli v ledeno goro, marveč v spečega kita. Ostri rivec ladje se je kitu globoko zajedel v telo. Štiri ure je trajalo, predno so ladjo re-šiVi ovire, in sicer se jim je to posrečilo šele na ta način, da .je .^la ladja nazaj, mornarji v čolnih so pa s harpunami držali kita. Kri je brizgala na vse strani in pordečila morje daleč naokrog. Kakor so dognali, ie bila žival 18 m dolgo teli\ ki sc je najbrže zgubilo od matere in zašlo. Žival je na mestu poginila. -o- Ako se ti "Amerikanski Slovenec" dopade, povej to svojim prijateljem in znancem :n priporoči jim ga, da si ga n?.-roče! $2.8 81.73 ................ $22.577.23 v aprcdovali v blagajni, ali prebitek januarja. 1038 ......... v prvi polovici t. 1......... S 8.585.10 $85,930.78 Preostanek 1 Preostanek 30. junija. 1928 .....................................................................................................................................$94,515.88 RAZDELBA DENARJA V SKLADIH: Smrtninski sklad ..........................................................................................................................................................................................$85.118.43 Rezervni sklad ................................. ......................................................................................3.126.00 Holniški sklati (iz tega sklada se plačujejo tudi porod, nagrade).... 1.882.99 Poškodniuski in operacijski j-klad ................................................................................................................449.40 Onemogli sklad . ................................................................................- 1.049.49 Stroškovni sklad ......................................................................................... 2.889.57 Skupaj ...................................................*....................-................ INVESTIRANJE DENARJA: Obvesnlce: Burlington. Colo. Water Bonds po trf......................$ 5.000 VValaenhurg. Colo. Elks Home, First Mort. Bond« po 6% ........................................................... 4.000 First Mortgage Inv. Co. Honds po (tf.................... 24.500 Foster Building Debenture Bonds po 6%................ 2,000 Fremont County, Colo. School Bond po 0%......... 1.000 Gunnison County, Colo. School Bond po 5% 500 Las Anitna« County, Colo. School Bond po 54.000 Metropolitan Properties, Houston, Tex, po 6Y^ 2,000 $94.515.88 Iz predstoječega poročila je razvidno, da smo vkljub slabim delavskim razmeram dokaj lepo -napredovali, tako v članstvu, kakor tudi v financi. Za omenjeni napredek gre vsa čast in priznanje društvani: Zapadni junaki v Mid-valc, L'tah. ki ie pridobil v oba oddelka 47 članov. Sv. Martina št. 1. ki je pridobilo v oba ofid. 29. čl., dr. Sv. Katarina, ki je pridobilo v oba oddelka 20 čl. in dr. Zapadna Zvezda, ki jc pridobilo v oba oddelka 25 čl. Zadnja dva društva sta dobila največjo število članov v odrasli odd. in sicer št. 20 je dobilo 20 m št. 16 je dobilo 19 čl. Prav lep napredek se jc tudi pokazal pri št. 24. 7 in 32. Vsem omenjenim društvani. kakor tudi onim. ki so na katerikoli način pripomogli za takti lep uspeh, sc iskreno zahvaljujem ter upam. da bodo ravno tako. ali še lepše nadaljevali tudi v bodoče. Med gl. uradniki jc vladala prava bratska sloga in harmonija, tako potom korespondence, kakor tildi ustmeno, zato se ob tej priliki vsem lepo zahvaljujem ter se vam priporočam za enako naklonjenost ter sodelovanje tudi v bodoče. S tem zaključujem svoje poročilo; o drugih točkah, ki pridejo na dnevni l ed. bom spregovoril pozneje. Z bratskim pozdravom Anthony Jeršin. gl. tajnik. Na podpirani predlog se poročilo glavnega tajnika odobri. Brat blagajnik Michael P. Horvat poroča, da njegovo poročilo jc enako, kakor ic brat tajnik poročal ter. da sc premoženje, kakor tudi knjige do centa strinjajo s poročilom tajnika. Nadalje se zahvaljuje ostalim souradnikom za njih naklonjenost ter sodelovanje v vseh ozirih. Na podpirani predlog se poročilo blagainika soglasno sprejme. Predsednik nadzornega odbora brat Kochevar. poroča, da so knjige tajnika. kakor tudi blagajnika pregledali ter iste našli v lepem redu. Zahvaljuje se ostalim odbornikom ter souradnikom. za njih sodelovanje ter naklonjenost, kajti vladala je prava bratska harmonija med njim in ostalimi. Pohvalno sc tudi i/razi o poročilu, ki je bil poslan od zavarovalntnskcga oddelka, kajti na istem je razvidno, da .ic tudi omenjeni oddelek s Poslovanjem v gl. uradu prav zadovoljen. Poroča tudi. da je legalna pojasnila vedno tečno dajal bratu predsedniku in tajniku ter. da jim stoji na uslugo tudi v bodoče. Na podpirani predlog se poročilo predsednika nadz. odb. sprejme. Prvi nadzornik, brat Pavlakovich poroča, da jc tudi on vedno in povsod gledal, da ic med soitradniki vladala harmonija ter tla ga ic brat tajnik vedno »bvestil o nakuvni različnih obveznic. In v kolikor se on spominja je vsaki-krat videl cirkularje različnih obveznic in za iste vedno bil ves odbor zadovoljen predno so kupile ali zamenjale obveznice. Na podpirani predlog se poročilo prvega nadzornika sprejme. Druga nadzornica stra (irtini poroča istotako glede investacijc denarja, kakor tudi. da so knjige ter vrednostne listine pregledali v varnostnem predalu na American National Banki ter vse našli, ravnotako kakor jc poročal gl. tajnik in kakor je v knjigah tajnika in blagajnika. Nadalje poroča, tla je tudi ona po svoji najboljši zmožnosti delovala za procvit in napredek Zveze ter tla se strinja z dosedanjimi poročili glede harmonije v članstvu. Na podpirani predlog sc poročilo druge nadzornice soglasno sprejme. Brat tajnik prečita pisma o pokojni članici ml. odd. Mira Orel-lovi zadevi, koja afera je bila poverjena po gl. tajniku, gl. predsedniku. Nato brat predsednik poroča, tla je pisal na gl. porotnika brata Ponikvarja. da naj mu pošlje t.d starišev pokojne članice zapriseženo izjavo, da so v smislu pravil Z. S. Z. upravičeni do posmrtnim* pokojne članice. In ker brat predsednik ni dobil omenjene izjave ter potrdila, tla so njih zahteve v smislu pravil upravičene, se prejšnji sklep ponovno potrdi po vseh članih gl. odbora prisotnih. Pismo od društva Gorski Junaki št. 30. prečitano. Omenjeno društvo hoče vedeti, če bomo plačali ostalo posmrtnino za pokojnim John Kravanja. In ker se še dosedaj ni zglasil dedič v certifikatu imenovan po pokojnem John Kravanja (ime dediča je Audrey Kravanja brat pokojnega John Kravanja) brat Kochevar predlaga, brat Pavlakovich podpir. da se omenjeno smrtnino ne more izplačati, ker dedič Andy Kravanja ne izglasi in ker. društvo ne more predložiti zadostnih dokazov, tla je omenjeni dedič Andrej Kravanja mrtev. Liane, kakor tudi dru^e rojake se pa prosi, tla če kaj vedo o omenjenemu Andrej Kravanja. okolščinah naj to nemudoma naznanijo na tajnika Mike V. Gerbich. P. O. Box 56. Hiawatha, l'tah, ali pa direkt na gl. urad Z. S. Zveze. Predlog soglasno sprejet. Pismo sestre Pugel. članice društva Zapadna Zvezda št. 16 v Pueblo, Colo, glede njene zaostale bolniške podpore, prečitano. Po kratkem posvetovanju se gl. odbor zedini ter na podpirani predlog s&Hasno odobri, da se ravnamo po pravilih ter da njene zahteve so v nesoglasju s pravili Z. S. Z. Brat predsednik Anton Kochevar zaključi sejo ob 12:30 popoldne. POPOLDANSKA SEJA. Brat predsednik otvori sejo ob poldrugi uri popoldne. Brat tajnik prečita inirijativni predlog društva Slovan št. 3. Pueblo. Colo. Na podpiram predlog se rezolucijo odobri ter se naroči cl. tajniku, da v smislu pravil isto priobči v glasilu. Na dnevni red pridejo razprave o agitaciji za nove člane. Na kar brat tajnik svetuje, da.se do novega leta suspendira pristopnino članom, ki pristopijo v mladinski oddelek, kakor tudi članom, ki pristopijo v odrasli oddelek in se ne zavarujejo za bolniško podporo več kot $1 dnevno. Edini člani naj plačajo po $1 pristopnine v bolniški sklad so oni. ki se hočejo zavarovati za $2 dnevne bolniške podpore. Nato stavi tozadevni predlog, isti podpiran po nadzorniku Kochcvarju ter soglasno sprejet. Nadalje se odobri na podpirani predlog, da se poleg $2 nagrade za vsakega novopristoplega člana v odrasli oddelek, ki so sedaj v veljavi, podele še 3 posebne nagrade in sicer trem društvani. ki bodo pridobila največ članov vštevši oba oddelka do prihodnje konvencije. Omenjene posebne nagrade so sledeče: zlata ura z 21. kamni, zlata ura z 17. kamni in najboljše vrste umetno pero skupno s svinčnikom (fountain pen & eversharp pencil set). Torej v TEKOČI KAMPANJI. KI SE ZAKLJUČI Z DNEM 31. DECEMBRA. T. L. PLACAIO SAMO ONI. KI SE ZAVARUJEJO ZA $2 DNEVNE BOLNIŠKE PODPORE PO $1 PRISTOPNINE V BOLNIŠKI SKLAD. VSI DRUGI ČLANI ODRASLEGA. KAKOR TUDI MLADINSKEGA ODDELKA, SO POPOLNOMA PROSTI PRISTOPNINE. Nagrade po $2 za vsakega novega člana v odrasli oddelek so še vedno v veljavi. Omenjeno nagrado lahko prijavitelj sam pridrži, ali pa plača novopristoplemu članu zdravniško preiskavo. Na dnevni red pridejo investacije denarja, na kar brat tajnik predloži več različnih cirkularjev.^ ki jih je dobil zadnje čase od različnih bondnih družb. Po kratkem razgovoru se gl. odbor zedini ter naroči tajniku in predsedniku nadzornega odbora, da ona dva gledate ter pazita za dobre in zanesljive bonde in kakor hitro za iste poizvesta naj predložita cirkularje ostalemu odboru za v odobritev. 11161.78 12031.50 16.00 1238.70 247.20 3277.90 $27,973.14 RAZNI DRUGI DOHODKI: Obresti .............................................................................. 2929.79 Dobiček pri prodanih obveznicah ......................... 132.40 Koncesije pri kupljenih obveznicah .................. 120.00 SNPJ. Društvo. Lcadville. Colo. taj. knjiga......... 7.00 Skupni dohodki ............................................................................. $3.189.10 ..................$ 31,162.33 Vsota ....................................................................................................................$117.093.11 ŠESTMESEČNI IZDATKI Z.S.Z. V DOBI OD 1. JAN. DO 30. JUN. 1928. > DELO IŠČE izkušen delavec (labor work), star 55 let. Govori dobro angleški. Sprejme wakrsno službo delo. Pišite ali vprašajte: John Gcrenc 549 W. 47th St., Chicago, 111. '»in. St. tir. L 3. 4. 6. 7. 8. n 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 20. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 36. 37. izplačali DRUŠTVAM: Boln. podp. Smrt- in porodne Operacije Nagrade za Onemoj. nine nagr. in poškod. nove čl. podp. 500.00 987.50 300.00 2000.00 1027.50 . 225.00 750.00 500.00 looo.oo 500.01) 300.00 250.00 987.50 1027.50 170.00 885.00 83.00 626.50 603.00 632.00 111.00 195.50 13.00 491.00 (.5.00 586.00 214.00 75.00 594.00 416.00 350.50 159.00 250.00 358.00 500.00 200.50 189.00 1422.00 55.50 286.00 314.00 110.00 78.00 100.00 200.00 11.00 7.00 22.00 2.01) 8.00 9.00 100.00 — .— 75.00 150.00 75.00 100.00 20.00 0.00 22.00 10.no 0.00 12-00 4.00 lO.0O 2.00 3.00 2.00 34.00 14.00 10.00 14.00 10.00 18.00 25.00 Skupaj 1708.50 3250.50 108.00 887.00 101.00 1585.50 003.00 7 52 00 111.00 005.50 13.00 58' >.00 74.0.) »■i »8.00 1224.00 75.00 750.00 503 00 Sfo.50 500.00 258.00 301.00 502.00 290.50 223.00 143o.n0 55.50 540.00 14.00 330.00 128.00 78.00 Pioneer Livery Stable John R. Ryan, Prop. POGREBNI ZAVOD — SLUŽBA NOČ IN DAN. Cor. 6th & Portland Str*. Tel. 25 CALUMET, MICH. 5800.00 12274.50 1325.00 271.(M) 25.00 $19,695.50 Razni drugi stroški, kakor zapopadeno v zapisniku pod poročilom gl. tajnika .......................................................... $2.881.73 Skupni izdatki v prvi polovici t. .1....................................................a....... $22.577.23 Preostanek 30. junija. 1928 ........................................................................ $94.515.88 Bratski predloženo ANTON KOCHEVAR, gl. preds. ANTHONY JERŠIN. gl. tajnik. MICHAEL P. HORVAT, gl. blagajnik. Denver, Colorado. July 19. 1028. We the undersigned Board of Trustees of the Western Slavonic Association have this 19th day of July, 1928 examined and audited the preceding statement and account of income and disbursement for the period from January 1. 1928 to Tulv 1. 1928 .and found the same correct. MATT J. KOCHEVAR. chairman. GEORGE, PAVLAKOVICH. first trustee. MARY GRUM, second trustee. STATE OF COLORADO ) City and County of Denver \ ss' Subsribcd and sworn to before me this 19th day of July, A. D. 1928. My Commission Expires Februarv 3, 1931. (Seal) " GLENN D. JONES. Notary Public. finančno poročilo ml. odd. Z.S.Z. od 1. jan. DO 30. jun., 1928. Preostanek 1. januarja. 1928 ...................................................................... $2.888.81 prejeli od društev: V IN IZ JUGOSLAVIJE prek-. ( iu-rho-.ii in Bremena na najv3Čem in najhitrejšem nemškim parnikom COLUMBUS ali >< k.:Iiši.in drugini |»a. o-brixfc. ■? r.icr.j- ne t rte. Sarr.o 7 dni preko morja IzvL-stiic k»M.".<> ! r tj a razreda. sarri s !«f». tikj;t: za sk^i in tja po ZNIŽAM t KM Za i; : .! .i.-Jji« viirjišajle K-t-I ; iklili- .1 I - • . - I - - - . at'.'llta 4.1» 1N. i .a Sal" St.. Chicago. ill. NORTH GERMAN LLOYD k HIŠA NA PRODAJ, oddaljena dve. milji cu' slovenske cerkve z dverni nadstropji, zidana, lepa klet, vse v dobrem stanju, ht. water ht. v prvem nadstr. Za pojasnila vprašajte na upravnistvu tega lista. POZOR!" St. Vplačali St. Vplačali dr. vsoto dr. vsoto 1. 144.20 22. 15.85 3. 108.90 23. 10.80 4. 30.60 24. 10.45 5. 63.85 25. 15.15 6. 9.50 20. 27.75 7. 21.95 27. 28.95 9. 41.70 29. 6.00 (Dalje ua 6. str.) JO 3. SNIDER v iveti s Hartford Undertaking Co. 1485-57 Gkoarm St, Denver, Colo. Keystone 3779 South 3296 »e priporoča rojakom za naklonjeno«. Vodi pogrebe po nalnižjib cenah in r najlepSem redn. Izdelujem najboljša zdravila na svetu! Alpen tinktura, ki učinkuje takoj, da prenehajo izpadati lasje in v kratkem času zrastejo lepi posti in krasni. Bruslin tinktura proti sivim lasem od katere vam v par dneh postanejo popolnoma naturni, take barve, kakorsne ste imeli v mladosti. Wahcic Fluid oroti revmatizmu, trganju po kosteh in proti oteklini, je uspešno zdravilo, ki vas v kratkem času popolnoma ozdravi. Izdelujem še mnogo drutrih zdravil, katerih hi tie smelo manjkati v nobeni domači lekarni, katero držite pri hiši. Pišite takoj po brezplačni cenik, katerega bi morala imeti vsaka družina. $5.00 vsakemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha. JAK03 WAHČIČ 1436 E. 95th St.. Cleveland. Ohio PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom r,e priporočamo ta naročila za premog — drva in preva-Zanje pohištva ob časa selitve. Pokličite Telefon: Rooeevelt 0231. LOUIS STRITAR 2018 W. 21 it Place. Chicago. lii. •T f\ f • T:; • AMERIKA NSICf SLOVENEC Sreda, 1. avgusta 1928. Džungla ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus Arnot si je nalahno požvižgaval in zamišljeno kimal k prijateljevemu poročilu, Trzan pa je nadaljeval: "Kaj takega bi v džungli nikdar ne doživel ! Tam ubijamo, da si dobimo hrane, ubijamo sovražnika, če nas napade, da si rešimo življenje. Taka je železna postava džungle. Ampak tule v Parizu, sredi vaše toliko hvalisane kulture —! Fej ! Vaš kulturni človek je sirovejši, divjejši ko žival džungle! T'bija iz gole objestnosti in srboritosti! Se ju, __plemenito čuvstvo človekoljublja izrablja. da zvabi v svoje zanke mirnega, nedolžnega. nič hudega slutečega človeka! Kajti obupni klic na pomoč me je zvabil, da sem hitel v tisto jamo razbojnikov. Kar razumeti nisem mogel in še danes se mi zdi neverjetno, da more ženska pasti tako globoko in s klicanjem na pomoč vabiti koga — v sni rt! Takale je kultura in omika, katero mi hočete dati v zameno za mojo džunglo! In v takem svetu naj živim —? Prijatelj Arnot, povedal sem ti že in ti danes ponovim, da v džunglo pojdem nazaj! Tam sem bil srečen, tam tudi bom spet srečen r Oba sta molčala, ko je Trzan končal. Šele po dolgem času se je Arnot oglasil : "Pomilujem te, prijatelj! Priznam ti, da ros nimaš sreče z našo "kulturo". Od najslabše strani se ti kaže. Ponavljam ti pa, da prečrro gledaš! Ne poznaš nas še dobro! Nismo vsi taki! Tudi dobri ljudje, pošteni ljudje so na svetu. Naša kultura ima slabe strani, pa ima tudi mnogo, da, še več dobrih! Teh se boš šele zavedel, ko boš globlje poznal življenje med svetom ! Pa pustiva zasedaj to! Vem, da ti zaman pridigujem. Bridke in neprijetne reči si doživljal. užaljen si. Treba ti je, da m> pomiril da prideš na druge misli. Zato ti bom ko i sedaj podal eno tako misel. Ali res misliš, prijatelj, da so te hoteli zvabiti v zasedo iti ubiti, da je bil torej ves napad pripravljen —?" "Kako da ne! Saj je šlo vse tako gladko kakor na vrvici. Klic na pomoč, napadalci vsi zbrani, prav nič se niso začudili ko sem vstopil, niti vprašali me niso, po kaj sem prišel, in komaj da sem bil med njimi, je že bil eden pripravljen, da me s kolom pobije — "Kakor pripoveduješ, res kaže, da je bi' napad pripravljen." "In še nečesa se spominjam. Pri koncertu me je neki človek opazoval. In prav t; - ti člo vek je bil tudi v sobi. Videl sem ga, izmuznil se je skozi vrata v trenutku, ko se je napad začel. Dobro se spominjam njegovega obraza ! Napad je bil pripravljen, skrbno pripravljen ! Prepričan sem, da je neznani opazovalec stal zunaj pred vrati in čakal na izid. Ko je videl, da njegovim ljudem slaba prede, je poklical stražo 111 ženska je dobila za ta slučaj navodilo, naj laže in zoper mene priča. Kako pa bi bilo sicer mogoče, da je bila straža tako naglo pri roki in čemu bi sicer bila ženska legala zoper mene?" "Razumem! Napad je bil res pripravljen. Pa zaka j ? Ali poznaš tistega človeka, ki je te opazoval ?" "Ne. Ga še nikdar nisem videl." "Čudno —! Ali imaš sovražnike —? Si ko- TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC DOBRO delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri ttos! Pilite nam po ceno predno oddate naročilo drugam! ga razžalil? Si morebiti koga takole po džungelsko nekoliko prijel?" "Nimam sovražnikov. Vsaj za nobenega ne vem. Po džungelsko, kakor praviš, pa tudi nikogar nisem premikastil. Saj ni bilo prilike —! Pač! Canlerja sem precej brez poklo-nov posadil v avto in ga pognal s Porterjeve farme." "Hm —!" Spet si je Arnot požvižgaval, gledal Trza-na, premišljeval, nato pa rekel: "Mislil sem nanj že koj izpočet' a. Dobro da si ga omenil! Povej, kaj pa je Canler rekel, ko si ga brez poklonov posadil v avto?" "Nič. Pač — !Spominjam se. da mi je s pestjo zagrozil. Sevo se za to ti tikrat nisem zmenil. Misliš da je napad Canlerjevo delo?" "Clavo stavim da je! Kdo bi ti pa drug stre gel po življenju? Saj sam praviš, da nimaš sovražnikov! Canler je tvoj sovražnik! Saj si mu !no vzel! I11 Canler ima denar in dobre zveze \ Parizu. Napad je Canlerjevo delo. Topot sr jim jo sicer ponesrečilo. Pa nikar ne misli, da je stvar pri kraju. Gotovo je oblini il tem ljudem visoko nagrado, če te spravijo s pota. Pričakuj zanesljivo, da te vkrat-kem nii pa .le j o. lzpremenili bodo načrt. S silo ne gre, poskusili bodo z zvijačo. In tej ne boš l:os. Moron si za tucat drugih, pa preveč pošten si in premalo izkušen, da bi ušel njihovi preti' most i! Zato je najbolje, če — "Če se umaknem v džunglo!" "Pusti džunilo !Dovolj je, če se umaki iz Pariza in iz Francije vobče. To se čisto ujema z mojimi načrti. Že dol-j:o :.- -em službo :ate. Mislim da sem nekaj pripravnega našel. Morebiti že v par dneh od potuješ. Dotedaj v:\. prijatelj, se boš držal doma! In če pojdeš v m« to. te bom spremljal. lr previden mora* iti! Zavedaj se, da te opazujejo! Morebiti ie že danes kdo lazil za teboj in sloni sedalje kje tod blizu ter čaka na tebe —" Trzan se je nasmehnil. "To bo vsa i zanimivo in zabavno!" "L * počakrj. prijatelj! Zabave mislim dobiš kmalu tudi brez Canlerjevih ljudi in več nego si je morebiti ?"liš! Ne pozabi, da si dvignil roko zoper može postave! Tisto s policijo še ni pri kritju, četudi si jim za prvi trenutek ušel. Dobro poznam pariško policijo in povem ti, ne bodo pozabili, kako si kar štiri oboiožene stražnike pometal v kot! Prej ali slej te bodo našli, dragi! In potem bodo divjega junaka i/, džungle djali pod ključ in za debelo železno mrežo —! Kako ti bo to ugajalo, prijatelj Trzan?" "Nikdar ne bodo Trzana djali pod ključ in za železno mrežo!" je zagodrnjal Trzan. Iz njegovega glasu je donelo toliko pritajene grožnje, da je Arnot nehote pozorno pogledal prijatelja. Njegove ustnice so bile stisnjene, njegove sicer dobrodušne in prijazne oči nasršene, srdita odločnost je legla na njegov obraz. V skrbeh je gledal Arnot Trzana. Dovolj ga je poznal in vedel je. da temu velikemu otroku divje svobodne džungle nobena postava ne pomeni nič, da priznava samo postavo svojih silnih mišic. Gorje tistemu, ki bi mu hotel vzeti svobodo, gorje pa ti di Trzanu ! 3R IZVRŠUJEMO toCno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo i* slovenščine na angleško in obratno. Nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. K ■ -1 .',- v • U. 9.90 30. 33.00 14. 26.30 31. 1.70 15. 15.95 32. 14.30 16. 58.80 • 34. 4.50 17. 17.35 37. 5.40 $764.15 2n. 12.90 Obresti oh obveznic........ 60.00 21. 27.80 Skupaj (Nadaljevanje s 4. str.) Svota .......................................................................-....................................... $3.712.96 IZDATKI OD 1. JANUARJA DO 30. JUNIJA, 1928. Dr. št. 1 smrtnina zn pok. članom John Ambrozich...............S 40.0ft Dr. št. 3 smrtnina za pok. članom Frank Starcar......... 380.00 Dr. št. 5. smrtnina za pok. članico Elsie Kikel........................... 450.(K) Skupaj izplačali društvam za posmrtnine ................................. $870.00 Dozoreli nl»resti na kupljeni obveznici ............... ..................... 1.25 kuj Skupni izdatki šestih mesecev $ 871.25 Preostanek 30. junija. 1028 .................................................................. $2.841.71 Denar je razdeljen v sledeče sklade: 1 mrlnirts' i »k1n«1 Strr.ško\ni -=klad $2.661.23 180.48 $2.841.71 INVESTACIJE DENARJA: ir t Mortgage Tnv. Co. Borni po 6«7,....................................................................>1.000.00 " -swell. X. M. Improvement Bond po 1.000.00 r;.n- t i.ntinental Hldff. Fir^t Mortgage Rond po (V, 5Oft.00 \a čekovnem računu \meriran N'at'1 Hanki brr/. <.!>*-.-ti .141.71 $2.841.71 a G <3 1 ■OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI ' PISANO POLJE >00-000000-0000 _ j^L Trunk oooooooooooo Tiratcki predloženo ANTON KOCHF.VAR. gl. pred.*. ANTHONY JFRŠiN. gl. tajnik MK IIAKI, 1». HORV XT. id. blngninik. Denver. Colo.. 1r). julija. 1928. Kniiu«' ml. odd. smo pregledali in jih na;1i v dobrem redu. kar svcdočiio ti: m lastnim.čni podpisi. MATT T. KOCHF.VAR. preds. nadz. odb. C, F.r >RC,F PAVLA KOV rCH. 1. nadzornik. MAK V C.Rl'M. 2. nadzornica. 'T Pueblo. Colorado 24. junija. 1928. Društvo Slovan št. 3. 7. S. 7... v Purblo. Colora«'". ie na svoji redni -tdi. ki sc ie vršila dne 24. iuniia. 1928 vz« 1o v pretres I'"1 ••■-ki sklati, ter prišlo ai. •irn^tv«. m št. .1 7. S. 7. pr« d 'ajra. da se doda.č'enu .1" nova t čka pod št«-\;'ki> 1. katt :*a na? «e trlasi: za 1.00 dnevne bolniške i>odpore. plača elan 7»l centoi. - n — rno. za ?2.00 dnevn« bolniške podpore pa $'50 nirs«-čn«». Ta d :• skla«! , • vzdr/n?«»ta vsak z (-e namreč, ako je priman-Vljai v 1-aterem bodi -ki.i : • naj -e razpiše izred"; jisesment v i«ti sklad, kjt-r i> primanjkljaj. RAZLOG: Po poročilu, ki ie bil izdan iz glavnega ii*-.t7.i ob • -u. ko ie bil razpisni' izredni asesment za bolniški sklad, it «!-r-tv> slo- r, /.. S. 7. razvidto. da ko bi bih bojjjški -kladi razdelim? v d. a «—i »i •.<•/•• • 'adn in. če bi -e i. * :s za sebe zdr/.p\a1:\. bi član i. Vi -o z.ivar •> mi /•• > I dnevne bi Hiški- t> »1-ore, iV ; ' s. 1 em izn dne aklade. 7,s?o pro-"ni< «'lan-t\o 7. S. 7.. d o t'm razmotr « n«o na . julija l'>28. in k •- je unuieni odb r uvidet. 'Ia if zgoraj navedeni pr«d1t>g \ -og'a-iu - pravili 7. - 7 ie isleg; -oglasno odobril. Razprava t. pred-toječi inieiialivi. -e prične z dne 1. avgusta in -i k nč;; -»tembra. lf^2v> št pni in zadnji dan. Ako ho predlog v označenem ;>-ti p>Hlj»iran <«d petih drtište' iz treh različnih držav in 3ft0 članov in članic, t tem bo šri na splošno glasovanje članstvu. Denver. C-do. dne 2'». julija. 1928 Anthony Jeršin, gl. tajnik. Širite "Amer. Slovenca"! Res junaki. Italijanska ekspedicija z "Iuilijo" na severni tečaj se je popolnoma ponesrečila. Osebno so posameznim članom podjetja morda ne sme zanikati neke vrste poguma, najmanj generalu Nobile, a ker je bila zn slabo pripravljenim podjetjem — italijanska napihnje-?.ost — je dobilo svoje klaver-no plačilo. Žrtve pomiluje ves svet. Klobuk dol pa pred junaštvom pri rešitvi ponesrečencev. V prvi vrsti so se izkazali Rusi, ki niso samole kaki boli-šeji, temveč tudi pravi junaki. Kar je storil ledolomilec Krasili in moštvo, bo zapisano z zlatimi črkami v zgodovini junaštev v prid nesrečnemu bližnjemu. Enako imajo na tem junaštvu svoj delež tudi Švedi in še drugi, ki niso iskali — slave. * * * Pozabile misliti? Brisbane je sicer duhovit pisatelj, a kot filozof pravi šviga-švaga čez dva praga. Vsakemu nekaj, vsem pa ničesar, bi st lahko reklo o marsikateri sodbi. Nedavno je zapisal nekaj o kuščaricah, ki so letale po zraku. "Razvile" so — razum O drugi vrsti zopet pravi, da je pozabila — misliti. To je fi lozofična zmes. Med za — rdečo tercijalko. V Prosveti je bilo iz Belling hama. Wis., citat i od Louisn Javorška o njegovi srebrni poroki. V isti številki pa je "Ter-cijalka" podala svetu vest o nekem dogodku, kakivni se med ljudmi večkrat dogajajo. Tam so štirje duhovniki, govori c "starem gospodu", imena m imenuje. Resničnosti nočem zanikati, ker se mora zaupati t?. ki "sveti" tercijalki. A količkaj frančiškovega duha ljubezni bi zadostovalo, da bi se taki dogodki ne trobili v svet: očivid-no mora biti pn ta rdeča terci-jalka zelo potrebna nekega notranjega hladila za svojo ' st no kosmato vest, drugače bi ne t«' 1.) to J;.il:o,• slada!: mod pn rdečem grlu. Taki dogodki pridejo, da se odkrijejo srca, kakršna so, in ko take terciialke v bržkone moških hlačah delijo moralične zaušnice drugim se ^ami prav močno lopnejo. % * Dvorezen meč. Charles Brush v Clevelandu ie dal pol milijona dolarjev za zboljšanje človeškega plemena. Ako bi se denar porabil za proučevanje in dvig socialnih, zdravstvenih. moralnih razmer, potom kakršnih edinole moremo govoriti o pravem izboljšanju. bi bil fond na mestu. Če pa je fondu nastavljena že smer, da se porabi v sterili-ziranje duševnih in fizičnih slabičev, predvsem pa v propagando porodne kontrole, toraj v vsem nemoralična sredstva, potem je škoda denarja. Porodna kontrola je mnogim prijetna muzika, a po taki mu-ziki rada glava boli. -o- Med otroci. •Jakec — "Moja mama mi da penny vsakokrat, ko je moj rojstni dan". Anica — "Lej no. ko boš sto let star boš imel že dolar." Feen^mint • Olajševalno ' sredstvo, ki se ga lahko žveči kakor žvečilni ^um. OKUS PO METI. v drogerijah Vsaki čas in minuto dobite nas na telefon. FKANK E. PALACZ, pogrebnik. LOUIS J. ZEFSAN. pomočnik 1916 W 22r.d Street I ■ hnn>.-; Canal 12fi7. Stanovanjski Rockwell 4882 in 8/40. ^wiimfflic]iHfiimiii:MiiHiimaiiNimimt]Hmiiiminmiimiiii(]iiH > Zanimive nove knjige § Ravnokar smo prejeli v razprodajo zbirko peterih knjig, | s katerimi bi radi, vsled njih izredno poučne in za- § bavne vsebine, seznanili naše čitatelje in jih jim zato | najtopleje priporočamo. | | 1) POZDRAV IZ DOMOVINE. Pismo vsem Slovencem, | i razkropljenim sirom sveta. Topli pozdravi iz domo- jj vine, ki bodo vsakogar ganili. Cena..................20c | 2) FANTIČ, LE GORI VSTAN. Zlata vredna knjiga, | ne samo za fante, ampak vsakdo jo bo z največjim | zanimanjem čital. Cena, bros. 25c, vez.............35v | 3) NOVA VERA. Marsikdo je tej novi veri.popolnoma | udan, da se sam niti ne zaveda. Preberi to knjiži- | co, da bos spoznal samega sebe. Cena..............15c p 4) POJTE. Lično vezana knjižica, v kateri je 190 na- | božnih pesmi. Cena ..............................................25c I 5 PREPEVAJTE. Zbirka 170 naših lepih narodnih in ( drugih pesmi. Cena ..........................................25c | Celotna zbirka vseh petih broširanih knjig, stane torej | $1.10 Naročilo s potrebnim zneskom poilite na Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. RAZPRODAJA KNJIG po znižani ceni. Skupina deve- A A tih knjig za W 1.) ZABAVNIK. Zbirki družabnih itfer, "trikov" in "črnih umetnosti", s katerimi se lahko ure u. ure zabava celo družbo. Gena......................65c 2.) NA NEGOTOVIH f OTIH. Mična in zanimiva povest iz ameriškega življenja. Cena............30c 3.) SADJE V GOSPODINJSTVU. Pouk in navodila gospodinjam, kako se da navadno sadje, surovo ali kuhano, pripraviti v okusna jedila. — Cena ...............................................................75c 4.) Za krščanski socijalizem. Edino socijalizem bo rešil človeško družbo propada. A ne svobodomiselni socijalizem, ampak socijalizem na krščanski podlagi. Ta knjiga vam nudi jasen pogled v njega bistvo. Cena................................50c 5.) PET KNJIG GORIŠKE MOHORJEVE DRU2-BE ZA L. 1928. Izmed teh ste dve povestni knji- y gi dve poučni in en koledar. Cena............$1.10 SKUPAJ....................$3.30 » Ako naročite skupaj vseh navedenih devet knjig naravnost iz naie knjigarne in pošljete denar naprej, jih dobite za znižano ceno S2.00 Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. - __ _.