Oar Writ* J« Today
Advertising
are
REASONABLE.
GLAS NARODA ★
List slovenskih delavcev v Ameriki.
OTATHJE opozarjam),
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako ie niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno po skušnjo.
TELEPHONE	: CHelsea 3—1242		Ebtered ae Seceod Claw Matter September Slit, IMS at the Peet Office At	New lark, N. K, under Act ef CwpeN of March Srd. 187«.	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. 120, —	Stev. 120.		NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 24, 1939	— SREDA, 24. MAJA, 1939	~-—---- . _:___:___ Volume XLV11. — Letnik XLVI1.
ITALIJANSKA VLADA IMA PROSTO ROKO NA BALKANU
ITALIJA IN NEMČIJA IMATA 150 MILIJONOV LJUDI IN BAJE 150 MILIJONOV PRIJATELJEV
Nemčija in Italija sta ae brezpogojno zvezali. — V Vsakem slučaju bosta složno nastopali.
Jeklarska družba bo tožila unijo
POGAJANJA MED RUSIJO IN ANGLIJO
RIM, Italija, 23. maja. — Italijani prebavljajo pogoje in določbe nemško-italijanske pogodbe, ki bo vezala obe deželi deset let.
Italijansko časopisje, ki objavlja uradno >mne nje, pravi, da pogodba ni 'starokopitni sporazum*, temveč pogodba, ki bo obema deželama prinesla "življenjski prostor".
Ker do sedaj še ni bilo nobene tako tesne pogodbe, časopisje obširno razlaga, kaj pomeni.
Virginio Gayda pravi v uredniškem članku, da bodo pogodbi priključene še nekatere tajne pogodbe, katere bodo sklenile posebne komisije.
"Teh tajnih tehničnih določb <pa sedaj ni mogoče objaviti, pravi Gayda, 'in tudi ni mogoče povedati, kje in kdaj se boste v slučaju vojne zd ru-ž.»li obe vojaški sili. Dovolj naj bo povedano, da ile ne bodo razdeljene na posamezne dele, temveč bodo ra2ipostavljene na podlagi položaja in cilja, katerega bo treba doseči." Gayda povdarja, da je v tej zvezi I 50,000,000 v i>oslanski zbornici.
ljudi, ki so pripravljeni bojevati se vsak čas, kar Ni pa še gotovo, ako vsi m?-»i .j . j v t ..	i	_ nistri odobravajo vojaško zve-
je tudi rekel prejšnji teden sef italijanskega gene-1	. kakoršno ^lite-
ral nega štaba general Alberto Pariani v zbornici Va Riv-ija.
fašistov in korporacij.	Anglija mora Ae marsikaj
"Nemčija se je obvezala z ozirom na italijanske; i-i>«>titi v iraških zahtevah,
,, ._ >, ii-ii-	.. . - in pa gotovo, ako IrmIo vsi lin-
interese, pise Gayda, kjerkoli so opravičeni v ju- nistri s telll ^uvuljni. Vna-govzhodni Evropi—in v Afriki in se ne bo vmeša- nji minister Ioni Halifax je vala v razvoj Italije." ,	|mt M;J'	*veta v
r» i	l*	i i j •••	i nevi in se bo v sredo z aero
ro^ebno pomembna je opomba glede jugovzno-, ,	. .. , . ,
.	j . , , , . v t • •• !l,jauom pripeljal v London na
dne t-vrope , vsled cesar izgleda, da je rsiemcija kabinetno sejo.
Po ang'le^keni mnenju v si cd
jn I |Kxlpi>'a nemško - italijanske
. .	_	i t v • »i i	i . .	j vojaške zveze nevarnost za
pride v postev v vseh slučajih brez vsake izjeme. ' )jm> ui prav ni- |K)Ver.aua
To pomeni, da ne bo v nobenem slučaju niti itali- Politič-ni krogi Še t udi nisc
janske, niti nemške akcije, temveč italijansko - tegubHi upanja, da l>o mogoče
»i i • • t. i• •	L-*.-	v _ a v doslednem času odvrniti
nemška akcija. Italija ne more biti ogrožena, ne da	Splošno je
ie ogrožena tudi Nemčija in bbratno.
Med velikimi
Za danes je bila sklicana izvanredna kabinetna seja. — Vsi ministri niso za zvezo z Ru-
• • •
SI JO.
LONDON, Anglija, 23. nui-ja. — Za danes jc bila nepričakovano sklicana izvanredna seja angleškega kabineta, da pripravi vse potrebne za re <lno sejo v *redo, na kateri bo-do miniutri razpravljali o an-tflesko-riwkih pogajanjih.
V sivdo bo najbrže odločilna fceja o pogajanjih, ki se že taki« dolgo zavlačujejo in ki >o se prieela takoj nato, ko si; Nenitij prišli Prago. Ko l»o kabinet prišel do kakega k'tjiieka, ga 1k> ministrski pred sednfe Chamberlain naznanil
LIGIN SVET
ZBORUJE
Zapreke med Anglijo in Rusijo, so bile odstranjene. — Pdgodba bo najbrže sklenjena v enem tednu.—Prva Li-gina seja ni dosegla ničesar.
dala Italiji prosto roko na Balkanu. "Zveza je brezmejna," pravi dalje Gayda,
BERLIN, Nemčija, 23. maja.
svečanostmi in narodnim navdušenjem sta Nemčija in Italija podpisali brezpogojno in avtomatično ofenzivno in defenzivno zvezo.
Ta pogodba dooča najtesnejše gospodarsko in vojaško sodelovanje mirnem času in v vojni s končnim ciljem, da je Evropa prenovljena, da ste obe državi povečani in s tem postavljen "pravični mir" po celem svetu.
Ta zveza združuje vez "dvc«h narodov", ene vo lje," postavljena je fronta 1 50,000,000 ljudi in z njunimi prijateljicami 300,000,000.
Zgodovinsko pomembno pogodbo sta ob I I dopoldne podpisala nemški vnanji minister Joachim von Ribbentrop in italijanski vnanji minister groi Gal^azzo Ciano v svečano okrašeni poslaniski dvorani v novi državni palači.
Slavnostnemu podpisu je bil priča kancler Adolf Hitler v priproeti rjavi uniformi. Zelo je bil tresen in dostojanstven med obema vnanjima ministroma v blestečih unifomah.
Ravno tako blesteče uniforme so imeli drugi, kot feldmaršal Herman Goering, general Walter von Brauchit*ch, general Wilhelm Keitelradmiral Erich Raeder. italijanski general Alberto Pariani in mno gi drugi zastopniki obeh držav, ki so stali za Hitlerjem in obema ministroma.
Ko pa je bila pogodba podpisana, tedaj se je Hitlerjev obraz razjasnil in Hitler je z nasmehom tr-
innenje, <la bo Italija v odločilnem trenutku zapustila Nemčijo, kot jo je leta 1914.
Angleži pa niti ne mislijo na to, da bi bilo mogoče sedaj Italiji odtujiti Nemčiji.
Časopisje v splošnem skuša zmanjšati važnost zveze med Nemčijo in Italijo. In INt
Times'* pravi, da je to bolj pomembna doves nost, kot pa pomemben dogodek. "Time's" pravi, da hoče pogodba samo svetu pokazati nekaj, ka«r je bilo že dolgo politično resnično.
ŽENEVA, Švica, maja. — Med delegati na seji Liiii-nega sveta prevladuje utis, da bo I »i le zapreke, vsled katerih ni Ibilo mogoče postaviti de* mokratske fronte proti diktatorjem, odstranjene in da bo v enem tednu sklenjena vojaška zveza tiied Anglijo, Francijo in Rusijo.
t• lede tega pa ni mogoče do-biti uradnega potrdila, to la. zatrdilo v tej smeri je zelo tr-uo in je prišlo Iz francoskih krogov. Angleži poročila nočejo potrditi in pravijo, tla je mogoče, da ima kako podlago Ki«-'i ne rečejo ničesar, toda namiga vajo, da te vesti nimajo podlage iv Ženevi, temveč kje drugje.
Zasedanje Ligi nega sveta >e je pričelo včeraj. Seja je trajala tri ure, in kot je v navadi, ni dosegla ničesar.
V privatnem razgovoru je generalni tajnik Lige Joseph A. C. Avenol rekel, tla je prejel več sporočil glede Albanije in tudi inl kralja Zoga I., k: prosi Ligo, tla ne prizna italijanske osvojitve Albanije. Po kratki razpravi o Albaniji jo hilo sklenjeno, tla se zadeva prepusti splošnemu Liginemu zboru, ki bo ime-l svojo sejo v septembru.
Liga, iki je ves čas svojega obstoja, dosegla tako malo, se izogne »vsaki važnejši rešitvi.
Na dnevni red je zopet prišla Kitajska, čije zastopnik tir. V. K. Wellington Koo je priporočat liigi, da naroči svojim članicam, <la nudijo Kitajski finančno in drugo pomoč v njeni vojni z Japonci.
Kitajskemu zastopniku je odgovoril angleški vnanji minister lord Halifax, ki je rekel, da je vse, kar je rekel tir. Koo resnično in da ima Anglija s Kitajsko .veliko sočutje.
TRIJE VLAKI SO SE TRČILI
PIQUA, O., 22. maja. — Trije 'vlaki so se naenkrat trčili; trije železniški uslužbenci so bili libit i, štirje pa so bili ranjeni
En tovorni vlak se je vsta vil, da vzame premog. Drugi vlak je "treščil v zadnji konec prvega in lokomotiva je skočila s tira ter razbila zadnje vozo ve in deske, so bile vržene čez obe progi Pennsylvania želez-niee.
Vlak, ki je vozil iz Cliieaga v New York sadje, je imel naročilo, tla vozi z največjo hitrostjo mimo ol>eli tovornih ivlatkov, toda treščil je v oba razbita vlaka. Lokomotiva je skočila s tira in se zvalila na lokomotivo drugega vlaka. Na razdaljo polj milje so železniški vozovi bili raztirani.
Nesreča se je zgodila v bližini Bradforda, 15 milj za pa dno od Pique.
liki grofu Cianu podelil red nemškega orla v zlatu.
Zadnji trenutek so bili na svečani prizor povabljeni tudi inozemski časnikairji, da sporoče važno Ciami roko. Hitler je ob tej pri-' novico svetu.
LAHI BODO SLEDNJIČ ODŠLI __ IZ ŠPANSKE
Odpeljali se bodo iz Ca-diza v Napol j. — Na Španskem je še okoli 20,000 Italijanov.
RIM, Italija, L'2. maja. — Kmalu nato, ko je bila v Berlinu podpisana nemško-itali-janska vojaška aveza, je bilo naznanjeno, tla bodo do konca maja odšli vsi italijanski vojaki iz Španske. Izdano je bilo naslednje kratko naznanilo:
"Do konca tega meseca bodo vsi itaiijan-ki legjonurji odšli iz SpaiHke. Legjonarji se bodo zbrali v Cadizu in se bodo iZkreaG v Na|>olju."
Na vprašanje, ako so pri tem vključeni tudi Balearski otoki in Maroko, je nek uradnik vnanjega urada rekel, da ni tivlm dvomiti o tem.
1'radno ui bilo naznanjeno, koliko Italijanov se nahaja še na Španskem, kajti zadnje mesece so Itafijani stalno odhajali iz Špaiiske.
Poročila; iz Matlrida pravi-jo, da je na Španskem samo še 10,(MM) Italijanov, ki so >e u-deCežili zmagoslavne parade v Madridu. Večinoma se bodo iz Catiiza otlpeljali 2(i. maja. Istega «1 ne pa bodo tudi Nemci odpotovali iz Viga. Poročila Associated Press pa pravi, da se je Cadiz pripravil, tla pride 120,000 Italijanov.
CADIZ, Španska, 22. maja. — Več sto Italijanov je z veliko množino vojnega mater-jala prišlo v Puerto Santa Maria m Puerto Real.
Italijani, k*i so se borili s španskimi fašisti, bodo iz Ca-dizii odpotovali o. junija na šestih parui'kih.
Oblasti pričakujejo, da bo prisilo v Cadiz in druge bližnje tkraje okoli 20,1)00 italijanskih legijonarjev.
HENDAYE, Francija, 22. m»aja4 — N'ojni materijal, ki so ga špansldi republikanci prinesli s seboj, ko so pribežali \ Francijo, francoska vlada se-raj izroča generalu Francu.
Miaterjal prevažajo s tovornimi avtomobili, ki jih je poslal general Franco. V Perpi-giianu je 'bilo prepeljanih v Katalonijo 1U železniških voz muikicije. Pošiljatev mulzirajo špai^ki vojaški izvedeuci. Vzelo bo najmanj dva tetina, tla bo ves materjal prepeljan na Špansko.
GEN. MIAJA NA POTU V MEHIKO
HAVANA, Kuba, 23. maja. — 4rcneral Jose Miaja. ki je poveljeval španski republikanski arindi okoli Madrida in ki je G. maja l»rišel s >?A'ojo tlru-žino v Havano, se je odpeljal v Mehiikoi nw parnilku Orizaba s kubanskim [Kitnim listom. Miaja je rekel, da ne ve, <ko* liko časa bo ostal v Mehiki.
REPUBLIC STEEL OClTA DELAVCEM
VSAKOVRSTNE NEP0STAVN0STI
_____
CLEVELAND, Ohio, 23. maja. — Republic Steel Corporation, kateri načeluje Tom Girdle*, je danes naznanila, da bo vložila tožbo proti Kongresu za industrijalno organizacijo, proti Odboru za organiziranje jeldairjev, proti Johnu L. Lewi&u in Philipu Murrayu ter driigim, ki so povzročili leta 1937 stavko. ICompanija bo tožila unijo za $7,500,000 odškodnine.
Strajk je oškodoval Republic Steel Corporation najmanj za $2,500,000. Na podlagi Cla)-t-onove proti trust ne postave je družba upravičena tlo trikrat višje odškodnine.
Obtožiiica vsebuje imena 710 štrajkarjev in unijskih u-radnikt>v v Clevelandu, Warren u, Voung-townu, Nilesu, Cantonu in Massillonu.
Tožba bo vložena v tukajšnjem zveznem okrajnem sodišču. Kompanija očita uniji, da t^e je posluževala nasilja, u-strahovanja, iu preteiij ; da so štrajkarji napadli dela v oljne delavce in rušili koinpanijsko lastnino. Vse to se je godilo v namenu, da bi j »odpisala kompanija pogodbe z Odborom za organiziranje jeklarjev.
Tožbe take vrste '.-o precej nenavadne, toda net lavno je v sličnem procesu zmagala Apex Hosiery Coiiipanx \ Philadel-phiji, ki je tožila unijo nogo-ivičarjev (AFL) ter ji je so-I tlišče prisoiiilo $711,000 odškodnine.
Kompanija ugotaivlja:—Je-klarne v Clevelandu, Voungs-townu, Cantonu in Warrenu so delali, totla štrajkarji so o-bratovanje močno ovirali. Vso L lastnino in delavce smo morali tekom štrajka močno zaščiti. Ce vpošt<|vamo še znnuii-šanje protlu-kcije pomeni to za nas ogromno izgubo.
Kompaiiiji baje šest tevlnov ni bilo mogoče razpošiljati iz-11^1 ko v. Tovarne Republic Steel so bile pozorišče krvavil izgmlov.	bližini čikaške
tovarne je bilo v bojih med jKilicisti in demonstranti n-
smrčenih deset oseb.
Nadalje d o I ž i kompanija 'štrajfcarje, tla so: — Napadali stražnike in streljali nanje; o-| .virali dostavo |H>šte; rušili železniške tračnice ter na razne druge načine ovirali raV. l>ošiljaiije izdelki »v.
POMOČ ŠPANSKIM REPUBLIKANCEM
LONDON, Anglija, 22. maja. — Na seji augleškege delavske stranke prihodnji te«len bodo predloženi protesti proti veliki pomoči stranke španski republikanski armadi. Dela V»ka stranka je namreč poslala republikancem 10 milijo-jnov cigaret, 27,000 srajc in ce-|lo opremo za bolnišnico z 800 posteljami.
JAPONCI SO SE UMAKNILI
Japonci so se "zmagovalno" umaknili v Ho-pehu. — Kitajci pravijo, da so bili Japonci pHsiljem umakniti se.
&ANOHAJ, Kitajska, J.:, maja. — V osrednem delu province Hopeli so se Japonci po Iiu« 1 ill bojih severno od Haukova umaknili 50 milj.
Japonski poveljniki pravijo, da so se umaknili po "us j k-šilih manevriir', ko so popolnoma zdrobili kitajski odpor v onem kraju in otlvrnili v-ako nevarnost protinapada proti llankovu.
Kitajci pa trdijo, tla st> >-c Japontii morali umakniti in da njihova armada zasleduje 1m*-že Japonce.
Japonci tudi poročajo, via jo bilo v treh tednih v vročih bojih ubitih 36,000 Kitajcev. Japonci so izvabili kitajsko armado iv past med dve močni armadi med reiko Han in železniško progo iPelping-Hankov. Po skrbno izdelanem načrtu so Japonci zajeli 2ti kitajskih divizij.
Ko je bilo to Aeio končano, so se Japonci 41 umakniliza nadaljne operacije.
RAZGLEDNICE
Newyorike
SVETOVNE RAZSTAVE
DOBITE FBI
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
216 WES1 181 h STREET NEW YORK
35 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH, PREDSTAYLJAJO-ClH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE
CENA ZBIRKE
50c
(Po&tnlna plačsna)
Vsoto lahko pofiljete t ensmkali po 2 odroma i>o 3 cente.
......

*
UQ L 7L 8 NAHOD » New Tori
Wednesday, May 24, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
GLAS NARODA
(volet or m rtorii)
99
Ownd nuS Published by
publishing company
(a Oorpofafr«)
J. Lb peha. Sm. of above offlccri: NSW YORK, N. Y.
	46th	Year	
ISBCIBD fVlBI DAT JlZOEPT SUNDAY8 AND HOLIDAYS			
	Adverttae»ent	on AsNNnest	
la eato 1« la Kaa la pol to BateCitM	to volja llac m Ameriko •*•»». ...***•• $8-00 ta •.•••<••>. JBi'iO ta ..UMUw flJC	la New York ca c«Jo Za pol !eca .......... Zm Inostisitfo aa oalo la poL leta ..........	ieto . . $7 00 >.. •••• $3 PO loto .. »7..W •. •••• $y.6o
	8ahs,Hp«l„	¥ early Jt-	
-GLA8 ftABODA" IZHAJA VSAKI DAK IZVZBMfil NEDELJ TBV
nuaciKOT
"ULAfl NABOOA-, tit WIST IS* STREET, NEW TORB, N. 1. |)	WJPHONls CHdeea 1—124»
podptm in oMbnoaci m ne prloMnjdo. Denar ia naročnino aaj ae blafovoil poiUJatl po Hooey Order. Prt obreanembi kraja narotf-felkov, proaUao, da ae aa& tudi prejinjo blralttfie naznani da bltrejo najdejo na«'urnika.
drŽava 70 milijonov
EVHARISTČNI KONGRES V ALZlRU
Pogled na ogromno množieo vernikov o priliki evharističnega kongresa v Alžiru, ki ga je
(vodil kardinal Verdier.
Novosadski "Dan" razpravlja o potrebi, da bi se sporazumeli vsi balkarfslci narodi in se združili v močno državno-pravno celoto in izvaja:	+
"Pri ivseh balkanskrih narodih obstoja zavest o potrebi skupne obraorbe življenjskih interesov, svobode in neodvU nosti, Iz tega akni i, da je treba izvršiti še tisti zadnji napor. organizirati vse balkanske narode v eno celoto, jih povezati •med (.seboj in osnovati Balkansko zvezo, novo velesilo, ki bi štela preko 70 milijonov prebivalcev. A ta nova velesila bi bila dovolj močna, da bi se lahko uspešno uprla vsakemu poskusu ogrožati svobodo in neodvisnost balkanskih narodov."
Lepa ideja, ki ima mnogo pristašev zlasti v Turčiji, pa tudi v Bolgariji.
Alio bf se uresničila, bi bila sreča za vse balkanske narode, ki bi potem lahko brezskrbno zrli v *l»odočnost.
bodoča vojna
Znani nemški vojašiki pisec, gen. Horst von Metzch je izdal pred dnevi brošuro, v kateri razpravlja o vojnih rzgledih za Nemčijo. Po njegovem prepričanju mora računati nemška vojska predvsem na nagle in ostre udarce. Dalje pn*-vtf ugledni nemški strokovnjak ;
"Vojna je" vedno skok v temo. Pri njej je mogoče račun nati samo z verjetnostmi.
Ako je bil izid vojne kdaj negotov, potem je to danes. N**mčija mora zato zmagati v vojni takoj z naglimi odločitvami. Vsak zavlačevanje vojnih ojx-raoij bi moglo pomeniti za Nemčijo izgubljeno vojno.
Nemčija mora imeti zato vojsko z največjo udarno in prodorno močjo, nemški strategi pa bodo morali za vsako ce-
no preprečiti poskus sovražnikov, zavlačevati vojno v nedo-
-
.Strategični položaj nemške vojdke je danes tak, da ne bo mogla izbirati sredstev pri odločilnem spopadu s svojimi sovražniki. Nasprotniki Nemčije naj zato ne računajo s člove-čansko vojno. Po našem prepričanju je najbolj človecanska tista vojna, ki je najkrajša.
Nemci bomo morali zato stremeti za tem, da čim bolj skrajšamo vojne operacije."

1» *
Knjige Družbe sv« Mohorja
Sest knjig
1.	Koledar za leto 1939
2.	Zgodovina slovenskega naroda
Spisal DR. JOS. MAL
3.	Življenje svetnikov
4.	Slovenske večernice POVEST—"IZUM"
Spisala Metod Jenko in Viktor Hassl
5.	Čuda narave
Spisala MARIJA AHAClC
6.	Ura čeččenja
VSEH SEST KNJIG n $1.35
>	Naročite pri:
§KJIGA*NA "GLAS NARODA"
2« WEST IBtii STBEBT NEW YORK, N. Y.
I z Jugoslavije
Mesarski pomočnik ustrelil policijskega stražnika.
vadal v hiši mir. Jakšič je s svetilko v roki stopil v bran-jarijo, v kateri je bila tema. Toda St aueiea ji i mogel opaziti, ker je ImI -krit za pultom.
V tako imenovanem 1. Ba-rulanskem jarku v predmest ju Zagreba se jo ponoei odigral krvav dogodek, v katerem je
našel smrt mlad policijski1.................. "	.r
stražnik. V omenjenem prede-| 1^'jJ. j« tH,n' ^leh ki je zadel Zagreba stoji branjarija
ridite ven!" je zaklical Jak-šič. 44 Kdo j«* tam se je oglasilo iz teme. 44 Policija,*' je odvrnil Jakšič. V tem hipu je
u /.agreha stoji Anke I toil je-novič, s katero je j že ."> let živel v koukubinal 11' 34-letni mesarski (»omočnik K. i Ntaneii|. V* zadnjih 14 dneh pa sta se priležnika začela med • seboj kregati. Stančič je močne postave in silno rabi jat en Človek, ki so se ga bali vsi ljudje v olkoliei. Ponoči so ljudje začuli iz branja rije obupni ženski klici. Sosed ji« so šli na jbli^njo policijsko postajo in sporočili tam, kar iso slišali. Službi^jimi uradnik je poslal dva mlada stražnika, 2.1-letne-ga fijura Jakšiea in 2G-letnega Stevo Kosanoviča, da privede-ta Stančiča. Ko sta stražnika pri-ipela pred branjarijo. je
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
v Jugoslavijo:
Za
$ li.rto $ 4.») $ (J.tiO $10.2.1
$3».—
l rtu.	lot*
Din.	3 Kt
I i in.	.100
i»iu.	luuu
l)in.	21)00
v Italijo:
Za f 6.30 $ 12 — $ 29.— * 57.— $112.50
Ur 100 Lrlr 200 Lib 500 Lir 1000 Lir 2000
»167.— .......... Lir 3000
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za izplačilo večjih sneakov kot zgoraj navedeno, Mri v dinarjih ali Urah, dovoljuj« fte
MM« moj«.
NUJNA NAKAZILA IZVKSU ŠJEMO PO CABLB
ZA PRISTOJBINO |l__
S L O V E N I C PUBLISHING C O MP ANY
(TRAVEL BURKA U)
JaMšiča v srce. Zakleti j«* s< vr/kliknil. ".Jaz sem gotov!" in s<- na to zrušil na tla. Drugi stražnik Kosanovič, ki je stal 7.a Jakšieem. je planil nad morilca, toda ta je ušel in pobegnil na dvorišče ter pričel ]>le-zati r*iz ogrado. Kosanovič pti se je postavil na dru.i?o stran osrraje, in ko je morilec skočil na tla, je navalil nanj.
Borba z zločincem je bila težka, ker je izredno močan. Slednjič se je Kdsanoviču potsreči-l«š da na je užu^al z ja.|.ion&kjm prijemom. S |>onu»čjo nekega delavca je nato Stančiča zvezal. Pri zaslišanju se je Stančič zagovarjal, <La je bil pijan ko je streljal na stražnika Toda takošnja preiskava njego Vega želodea, ki so jo napravili zdravniki je ugotovila, da ni bil toliko pijan, da bi se ne bil mogel zavedati, kaj dela. [Ustreljeni stražnik je bil na mestu mrtev, kajti zadelo ga je 32 šM>er iz lovske puške.
Oče poslal sina z grozilnim pismom.
K trgovcu Arnoldu Micki ju v \'araždinu je te dni prišel neki 7-letni deček in mu izročil pismo, naslovljeno nanj. V pismu je trgovec bral, da mora jm> dečku takoj poslati 1000 din, sicer bo ubit. Trgovec je dečka pridržal in poklical policijo. Na policiji je deček povedal, da ga je s pismom poslal njegov oče in mu naročil, naj ira odda trgovcu. Ne ve pa, kaj jo v pismu napisanega. Povedal je. da se piše Stjepnn Pomper in da je doma v Gcr-jancu, nedaleč (id VaracždiTia. Pomperja so naslednji dr.n a-ret iral i in ga iizročil? s'dišču.
Zverinska ženska.
V PaJvracu je Stjepan Vrabec živel na koruzi z Ano No-vaik. Nedavno je pri«el pijan domov ter legel v posteljo, da bi se prespal. Njegova pri lezli ica je šla ven, nabasala puško se vrnila in ga ustrelila. Ko se je Vrabec mrtev zvalil s f Krst elje na tla, ga je nečloveška žena začela razkosava t i g sekiro in nožem. Odsekala mu je glavo, roke in noge in jih začela sežigarti. Pri tem poslu pa sta jo zalotila Vrabčeva brata, ki sta sumila, da se je moralo nekaj zgoditi. En brat
je našel pod posteljo umivalnik iit v njem glavo nesrečnega brala. Novakovo so za prli.
Boj hrabrega dekleta z
volkom.
V bližini vasi (iornji Kovač pri KolašiiMi, je pasla ovce pas'tirica llonija Bulatvič. Xe-n at Ima je zagledala velikega volka, ki je vdrl v. njeno čredo. < >vee so se rajrbežale. llonija pn je pogumno planila nad volka, čeprav je bila o4>orožeiu» samo s palico. Sreča je bila, da je volk z eno nogo vlekel za seboj past, v katero se je v gondii ujel. Junaško' dekle ga je toliko časa obdelovala s palico, da je poginil. Boj je bil bud in je trajal nad ?k>1 ure. Dekle je dobilo pri boju samo nekaj ne nevarnih prask.
Zastrupila se je videč, kako orožniki vodijo njenega sina.
videč, kako orožniki vodijo njenega sina. V vasi Net ret ič pri Karlovcu so orožniki aretirali Jurija in Mi jo Cvitaka, ker sta ukradla nekaj živil. Ko so vodili orožniki uklenje-nega Juro mimo domače hiše. je njegovo mater to tako po trlo, da se je zastrupila z oeto-vo kislino. Domači so jo hitro prepeljali v bolnišnico, kjer je l>a kmalu umrla.
Ije, to lahko stori. — f ^ Naročnina za s t a r i \ | kraj stane $7. — V N llaliio lista ne poši- f ^ lj%mr>	^
Zaradi 50 din ubil človeka.
1'n-d sarajevskim okrožnim Mid iščem Se je zagovarjal kmet fijorifje Nogič, ki je ubil -vo jeira upnika Jova <vubrila za borili ."in din. Ko je upnik zahteval povračilo dolga, je Nogi«* potegnil i/, žepa revolver ter u-trelil rubrila. \ rbsojen
je hi I ^amo lia <> let jeee.
ZAMORČEK — MILIJONAR.
Pri zadnjih jahalnih tekmah v Parizu je moglo oln-instvo občudovati «degant-nega jahača, ki je ijnel obraz črn kakor el>ejiovina. Listi prioU'ujejo njegov« zgo^Fho. ki je les zanimiva.
Pred kakšnimi tridesetimi leti sta zakonca Stanterova zelo bogata 'posestnika v Alžiru, potovala po ztipadnib krajih francoskega ozemlja \ Afriki. Nekega dne <ta hia-šla pod neko palmo v revne cunje zavitega, zapuščenega zn-moj«skega ottroka. ki je štel komaj me>e<- dni. I"stnilila -ta se <ra in sta skušala v bližnji vasi izslediti njegove starše. Ker pa nista uspela, sta sklenila, da otroka adoptirata, kajti satna nista imela otrok.
Vzela sta ga s seboj in sta ga med vožnjo s svojim avtomobilom hranila z kondenziranim mlekom. Mali zamorček se je v Alžiru pod skrbno neg« razvijal. Bil je zelo nadarjen in priden. Rednika sta Bum-bija, kakor sta ga iiiHMiovala, fjozueje |KislaIa v Pariz, kjer je dolgo študiral in kjer si j<. > svojo odlično vzgojo odprl vrata do najboljše družbe. Ril je zlasti odličen jahač i«i jt» zmagal pri raznih tekmah. Pred kratkim sta Stanterrova umrla, rojeiicu pa sta zapn»ti Ia vse imetje. Nekdanji zamorski otrok, ki >o ga pre«} tridesetimi leti našli zaim.V-e-nega pod neko palmo v Sahari. ima danes imetje 450 milijonov frankov.
Peter
• •
Zgaga
mož s kakšno ii se s tisto, ki
.M' .1»
J**
Nova-
VELIKA
KUHARICA
po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kako^ še tako gostobesedna reklama.
Na vri kali or 700 straneh Je strnila odlična in priznana artorira vsa stara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti. Snov je obdHana nad vse pregledno, izbira receptov je izčrpna. TO 4R NAJPOPOLNEJŠE DELO. KI GA IMAMO "NA TEM PODROČJI'. Oprema knjige je razkošna. Nešteto Jo slik ▼ besedilu. 34 pa je novih barvanih tabel, ki Jih Je naslikal Dragotin Humric.....
Vsaka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti zu zdravo in pravilno prehrano družine, si inora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti umetnosti, kako bo svojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja ho hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi >dili. Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica ta SLOVENSKA KUHARICA
Četudi Je osmi uatirt k nji je w vseh pogledih m samo vsebinsko, trn-pak tudi tehnično popolnejM od vseh dosedanjih lsdaj. Jo t* knjigi
sedaj znižana.	(Pokalu« plačamo mu
XT v-,	Velja samo (,/a
Naroeitepn- M
kVJNi ARM: MOVEMC PI NJSHl^« CtMPAIVY
216 West 18th Street - New York, N. Y.
-:-:-1-i-:_
fir OOSPOD1NJK IN DEKLETA, TO ff KNdIGA £A VABI ^
■
\ mai>ikater«'iii zakonu ta'ko:
<V hi M' h
drugo poročil
je njego\a sedanja žena, prav dobro razumel.
Obrtniki imajo svoje križo* in težave. Posebno mesarji jili morajo pree»*j prestati od svojih odjemaleev.
—	Ježeš, pa toliko kosti! Nak, toliko -kosti pa že nočem, t e lnx-ete, mi dajte samo uie so a'li pa nič.
Take in slične mora poslušali mesar.
Todn ee je mesar pameten, 1 ira vi -it ni odjemalci:
i—■ Oprosti'te, gospa, toda ko vas je vas mož vzel, va*- je vzel -s kostmi vred.
Optimist je tisti človek, k: pstti»- de-setega nadstropja in s«- potola/.i, ko «lospc *lo p? n ega iunl>t ropjn, /. be>s4Miami* — Xo. doZilnj j«- šlo š«* v se po sreči.
r^p
Roja'k, ki ima ženo v starem kraju, je po šestih me-eeih dobil od nje prvo pismo. Kratkti ovenii	je bilo, toda značilno
Pisala um je namreč:
—	Predragi mož: Kit je danes po šestih mesecih prvi dan, ko po*l milim Bogom ni mam kaj poeeti, -em sklenila Tebi napisati par vrstie. K»-r fPi pa nimam kaj |K»ebne^a pisati, zaključim to svoje pi lilije in Te prisrčno j »»zdrav -J jam!
Tvoja I j nI »era Te žena,
Alatli je sedela s svojo 11- letno hčerko pri oknu in gledala v daljavo. Xa obzorju se je pojavil ern oblak. Bila ta štorkelj.
—	Vidiš, štorklje so, rekla mati.
—	Vem, mati, »vidim, — Je odvrnila hčerka. — Zdaj te pa prosim nikar mi ne pripoveduj nobenih pravljic o štorkljah in otrocih.
Par tednov po poroki je rekel zakoniki mož:
—	Zaljubljen sem bil v njo kakor maček, obletaval **m j«» ko metulj, v ljubezni sem ji zvest ko pes, v >plošnem sen: pa neumen ko Osel.
"No, kako ti ugaja moja nevesta, ki sem ti jo včeraj ored-stavil f"
4'Čestitam ti, prijatelj. Izvrstno! oči ima kakor srnica, ličiea >o kakor kri in mleko, njeni zobje pa so i— prav rudo moderne tehnike."
Najboljši šofer je tisti človek, ki je trdno prepričan, da so vsi drugi šoferji norci ter se vsem šoferjem v primerni razdalji prnvidno izogne.
Maj je tukaj!
V starokrajskih listih že o-pažam oglase sledeče vsebine:
Gospa brez otrok z gotovino ž(Jli skupnega gospodinjstva z u(M»kojence<m ali obrtnikom starim 4."» do .Vi let.
Mlada
dama, izobražena, želi spoznati starejšega sitm-ram'ga gt^nxla, ki hi ji denarno {»omagal. . . .
Simpatično prijateljieo za po|»oldanske sprehode želi spo-znafli inteligenten gospod . . .
Iščem prijateljico s kolesom za nedeljske izlete. . .
Dama išče znanja z duhoivno in duševno visokotoječim člo-vi-kom, kateri je kaj več kot povprečnež. Star naj Im> približno 58 let.
.. tuš*
• u L A S K A B O D A" — New York
Wednesday, May 24, 19-39
hMa^dhM	—-—d——— IP I
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
Čartfvniški proces v 20. stoletju
<1. NEVILLE:
.saiiatoriju "V raj«** je /.«» pef enkrat »bruhnila hišna revolucija. 4! ost je, deloma re-konvalcseeiiti, deloma nekoliko nervozni ljudje, mi se soglasno /.ediriiii na tem, da so cene /a stanovanje, hrano in v.drav niiii'uo v j>o|n»Itm io nas|»ro-tju s telil, kiti* -o jim za to Budili.
Ze mtziv -anatorija >am i4V raju*' je .zvenel kol posmeh. Ko-l e, tesne kakor kletke, .so hile v« r* nego primitivno opremljene, Hrana nikakor ni hita m-datnn, li>ti in revije stare najmanj tri leta. radijo ali gramofon je hi! |»a |>o vseh znakih -ode/% lastniku >a na torija neznana iznajdba. Temu pomanjkanju zabave, udobnosti in izdatne prehrane se je pridružilo v zadnjih štirinajstih dneh še deževno vreme. V sa-natori ju pa seveda ni bilo po-krite pro men aide in razumljivo je. da so holniki ventilirali svojo zadovoljstvo in jezo z nič kaj prijaznimi besedami. Slednjič so vsi sklenili čim J »rej zapusti« ti ^anatorij.
Kakor svete) žarek je padel v ta hrezupni mrak prihod dra-/estne nacicntke, ki jo je bilo po-lalo tja menda samo nel>o.
Kila je mlada, doka in črno-la-n. Kila je pa nekoliko pre-padla, in videti je bila izmučena. kakor |>o hob^ni Odšla je takoj v svojo sobo. Dame kar niso mogle pričakati, kdaj I »odo zvedele kaj o njeni usodi in k je živi. gosjH>dje so pa upali. da se hodo z nedolžnim fiir-tom vsaj nekoliko razvedrili v enoličnem dolgočasen ju tesra čudnega 44raja.**
Ime ji je bilo T«a.
Naslednjega dne takoj po o-hedu. se je posrečilo poglavar-
ZGLEDI VLEČEJO
ja nezaditvoljnežev, inžeiiirjii, ^•darovanemu z »občudovanja vrednim a|»etito>m, zaplesti damo v (»ogovor. Vprašal jo je, čim je odložil žlic«).
* Milost I ji va gospa, ali ste j tudi vi tako Imeni, kakor jaz!"
"** I at«"na t** je ponovila zaeu-| »leno. 4* Nasprotno, mislim, da j je bil današnji oUmI še preveč . izdaten in preobilen. Po moljem mnenju ne prenese noben želodec trajne preobremenitve. <"'e hoče elovek biti dolgo mlad,
mora zinemo }e>ti in zmerno t . . piti . . .*
Zvečer >e je obrnil novi gost na razvajeno gottpo Lillian.
'Mvako blagodejno vpliva ta božanska tu vladajoča tišina.**
(iospa Lillian m* je presenečeno ozrla na Tso in odgovori-la:
"Mislite? Jaz pa ol>sojam ozkosivnost uprave sanatorija. da sploh ne -krt»i za zabavo gostov in da ne preskrlti ne gramofona ne radia."
4'Saj ste vendar v.ato tu. da si utrdite zdravje." je dejala Isa. *4Zabave in razvedrila imate pa menda dovolj doma. Ramo zdravilno dolgočasje in tišina vam moreta vrniti zdravja."
44Kaj bi porekli k mojemu predlogu, m i lost i va gospa. da bi šli na daljši irprehod," je vprašal lepo Tso čez nekaj dni nekoliko snotristieno razpoloženi bančni prokurist. "Pot -e-veda ni jiosebno lepa, niti prijetna. Toda kaj hočemo'. Si-eer pa jaz že pojutršnjcm odpotujem. Edina promenada, ki jo poznamo tu, je bogata na prahu in enoličnosti. Nobenega griča, nobene ra-zgledne točke ni tu.**
44Rodite veseli, da vam ni
t!
Prva, najstarejša, največja in najbogatejia slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA A JEDNOTA
w
Uatanovljeua 2. aprila 1««4., inkorporlraua 12. januarja ltottfl . t državi llliuoia, a Medeirm * mestu Juliet, UllnoU roSLUJE ŽK 46. LETO Glavni urad v laatnem domu: MS Na. Chirmgo SU J«"et. ilUooi.. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,450 SOI. VENT NOHT K. S K. JEDNOTE ZNAftA 119«l% K. S. ¥ Jednota Ima nad 35.00« ilanov In «anie v odraslem In
SKrPNO ŠTEVII.O KRAJEVNIH I>HUTEV 185
HKL PNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM HVOJKGA 40.-LETNEGA OBSTANKA OKROG 97.000,000
(JEKLO K. 8. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če ae boiVft zavarovati pri dobri, pofttenl In aolventnl podporni organizaciji, zavaruj ae pri Kranjsko-Nlovnmki Katoliški Jednati, kjer ae laliko zavaruje* aa ainrtnlne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in ouetnofluutl.
K. S. K. Jednota sprejema v avojo ureuo flane ln Planice od 16. do <KI leta: otroke jm takoj po rojstvu ln do 16. leta. Zavarujefi w» laliko od 92TO do fnOOO posmrtnlne.
V Mladinskem oddelku K. S. K. J. ae otroci labko zavarujejo v razredu "Aw all "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek Je zelo nizek, aamo 15c za razred "A" in 90c za razed "B" in oetan® stalen, »lasi zavnrovalnlna z vsakim dnem nara&Pa. V slučaju smrti otro ka zavarovanega v razredu "A" ae plača do $450.00 ln zavarovanega v razredu "B" ae plata do $1000.00 poamrtnlne.
BOLNIŠKA fODPORA:
Zavaruje« ae labko za $2.00; $1.00 In 00c na dan ali $0 00 na teden. Aaesmenr primerno alzek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja.
člani ln članice nad 60 let atari labko orejmejo pr«nadajočo Jim rezervo Izplačano v gotovini
Nad 70 let atari člani ln članice ao prosti vseh nadaljnlb aata-mentov.
Jednota Ima svoj lasten Ust "Glasilo K. 8. K. Jeduuts**. ki lana-Ja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem Jezik« ln katerega dobiva vaak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti acvarovan(a) pri K. 8. K. Jed noti kot pravi materi vdov ln alrot 0e «e nisi član ali flanlca te mofnftw ln bogate podporne organizacije, potrudi se ln pristop« tskoj.
tu ba vsak dan plezati na hribe v gorah." je pripomnila gospa Isa smeje. 4tJS tem varujete svoje srce. \Tič ni tako zdravo kakor »prehod po ravnem .
Kmkovidnemu advokatu, ki se je tistega tine ]»opoldne pritoževal, da v sa na tori ju že ob devetih zvečer izključijo elek trični tok, tako da ne more v postelji niti čitati, kakor je vajen, je modra T-a z laskavim zanimanjem poja<suila, da čitanje v | »ost e I ji silno škoduje o-eero. Advokata hipohomlnt. ki je kritiziral trde franeiskan-sko preproste postelje sanato-j*' P** vljudno prepričala, da je to edino pravilno in zdravo in da spali na trtlih steljah slavni eesarji in vojskoval je.
In ni bilo čuda. da >o bili čez nekaj dni dotlej tako neaa dovol jni gostje zaljubljeni v go T-<o in da so )»ozahiii na svt»j sklep odpotovali čim prej. fJo.*»pa T-a pa ni bila samo čudovito lepa, temveč živa reklama. za zdravilne ns|H*he sanatorija. Njena liea so žarela od dne do dne bolj, bila je vedno zadovoljnejša in veselejša.
Tn ko je minulo nekaj tednov od prihoda gospe Tse. jo je po-klieal šef zdravnik in lastnik -anatorija v svojo ordinacijo.
Tn komaj sn -e zaprla za njo dvojna vrata, jo je krefilko objel in hvaležno poljubil: Go-?*pa Ic^a j«' bila — še gospodična iu neve-ta lastnika sanatorija 4*V raju.**
"Hvala ti, Tsa,** je dejal zdravnik. 44to je bila res sijajna misel priti v moj sanatorij in igrati tu vlogo zadovoljne pacientke. To komedijo si odigrala imenitno. . Da ni bilo t«4>e, bi mi bili že davno ušli vsi bolniki. Zdaj je pa skrajni ča-s, da odpotuješ kam v gore, k jer je za res lepo in da se tam iiMvsteno razvedriš in okrepiš."
Olovek bi si mi si i da je doba oarovniških procesov, ki opominjajo na najtemnejši srednji vek, že davno minila. Na soditšču v Budimfpešti pa so imeli te dni razpravo, ki je >|m»-minjala v wem na čarovniške proeese, isamo da se ni končala r» sežigom žrt\'e. R^rzlika v času se je ka-zaia tudi v tem, da ni bila "earovniea** tista, ki so jo obtožili in ki so ji sodili, temveč da je nasprotno ta čarovnica tožila in zahtevala je v duhu našega stoletja tudi vi-:-oko otišk od ni no.
Allada žena nekega hudim-peštanskega ple-karja je odšla nekega dne k neki gospe Haj-dinafkovi, ki je znana v vsem <t-kolišn kot vedeževaVka. Haj-dinakova ji je prerokovala za honorar dveh ptiigo\' najprvo ia ka\"ne gošče, potem iz kart in nazadnje iz roke. Dejala je. da jo čaka velika sreča in ji je nnjno priporočala, naj kupi srečko. Mož pa v čarovnršfce spretnosti ne verjame in
prošnjo odbil. Žena ni več prosila, toda z gospodinjskega denarja je prištedila 7 pengov in si je kupila a njimi četrtin-Rko srečko madžarske razredne loterije.
Prišel je dan žrebanja in ž n jim prišel čudež; srečka je zadela b*po vsoto 200 tisoč ]>en-gov. Pleskar jeva ženil je |hi vseh odbitk-ih vtaknila 40,000 pengov v svoj žt*p. Kaj je d« jal pleskar k >re<"i .-voje žene, 'kronika ne j»t>ve, nasprotno pa
naklonjeni kakor v srednjem vekju. Čeprav ne (»omagajo grmade in &paik4cega škornja,
nrank*ijo, živila in nove oete.
Tako šoferji večkrat s pravo* easnim prihodtim ddločijo tu-
imajo dovolj di-uigih neugodnih Idi u>o<lo velikih b*tk. Vse do-paragrafov. Sodnik je vprašal I sedanje izkušnje v tein pogle-Hajdinakovo. da li je za svoje'du kanejo, da je najbolje do-vedoževanje prejela plačilo in [deliti vNaki diviziji primerno ko je ta pritrdila, je tožbo za-.število tovornib avtomobilov!
vrnil z utemeljitvijo, da je vedeževanje po zakonu pre|>ove-dano in da ji siwlisee ne more
ki vozi jo -arno za njo. 10 do 1H ur tlnevnt> sede ti neznani junaki za volanom, pri-pravlje-
ees leta	končal, toda kon-
,	...	. , .čal se je začasno, kajti llaidi-
f»oroea, da je prišla vt^lezeva I . „	, ... . . «„
' „ 7j. .. 1 . .... Inakova je vložila prtziv. ( lo-
nuditi nobene .|»ottMH-i. Opozo-iui v>;»k trenutek umreti v de-ril je tožiteljieo. da lahko pri- ž ju strojnic >ovn«nih letal, ali čakuje celo kazni za svojo pre-'pa pod mlarcem homb. Pri pove« la no obrt.	I vsem tem pa sploh ne mislijo
S tem se je čarovni-ški pro-1 mi nevamo-t, ki jim preli zlasti ponoči na cestah, razrvanih po letalskih napadih, kjer >e
/a Hajtlinjakova k srečni d rob tiniei in je za^litevala 10 odstot ni delež iz dobitka, češ. da jej" pleskar jeva žena po njenem nasvetu prišla do njega.
Nehvaležnost pa je plačilo sveta in mlada žena je izjavila, da ne izroči niti prebite pare. Odvetnik zadeve ni hotel prevzeti. Hajdinakova pa ni ponudila in ie odšla naravnost h kadi ju. Na žalost pa so današnji madžarski zakoni čarov-
vt.k se mora vprašati h- to. zakaj ni kupila srečke sama, če ie vedela, da bo zadela velik dobitek.
NOVE VOJnE -JUNAKI.
NOVT
Neopevani junaki >o v vseli zadnjih vojnah v japonsko-ki-tajski. v španski in tako dal je, šoferji tovornih vojaških av-
tomobilov. Noe iu dan so vo-je niš k i umetnosti prav tako malo'žili |>o dobrih iu slabili cestali
lahko tovorni avto v^ak eas prevrne in raz!l»ije.
Sofiranje vojaških tovomili avtomobilov torej ni igrača. Šofer mora imeti žtdezrne živce in glavo ne sme izgubiti niti v t ret^nnt kih največje nevarno-* -tti. Znati mora tudi popra viti avto, če treba sredi bojišča.
Zlasti na Kitajskem, kjer se dovsiža strelivo in razne drus:e potrebščine francoske Tndo-kine in angltjške Bunike, ali Sovjetske Rusije.

V vsaki
naselbini v Zdruftenlb d rta vab M
biti
drattvo^ spnilajoča k K. 8. K. Jednotl. Kjerkoli m nlmzur druStvg, spadajočega k tej katollfikl podporni organizaciji, nstanortte ga; t-w ba le omam tmab w Starosti od 16. do 00. tata. — Za nadaljna po.
Jaanlla In navodila pUlte na gUvnega tajnika: m NO. CHICAGO
ILLWOI8
Pridobivanje radija
Kmalu po odkritju radia je bila ustanovljena v Nogendu v Franciji tovarna za izdelovanje radija. To>varna je izdelala od leta 1904 do 1934 samo 60 gramov radij Po vojni so ustanovili Belgijci tovarno za predelovanje uranove rude. ki jo uvažajo iz Konga. Tovarna v Belgiji je pridobila mesečno 4 grame radija, kar je tako vplivalo na padec cen te dragocene prvine, da se tovarni v Ja-clivmovu v bivši CVhoslovaški ni več izplačalo pridobivati radija. Gram belgijskega radija je veljal leta 1925 samo še 700 dolarjev. Tedaj so pa odkrili iza polarnim krogom pri Velikem Medvedjem jezeru mnogo radija vsebujoče rude, Jeli so jo prevažati v 6000 km oddaljeni Port Hope ob jezeru Ontario, kjer je bila zgrajena tovarna za pridobivanje radija. .
Za predelovanje uranove rude in pridelovanje radija so potrebne druge kemikalije v tolikšni količini, da tehtajo 5-krat več nego radij vsebujoča ruda, ki jo je treba predelati. Zato je boljše ustanoviti tovarno tajn, kjer je^ cenejši do-Voa petkrat težjega drugega materijala potrebnega za pridobivanje radija. Tovarna v Port Hope pridobi letno 100 gramov radija. S tem je pa cena radija na svetovnem trgu ne bolj padla. Toda niti pridobivanje radija v tej. tovarni ne zadostuje «a kritje vseh potreib, kajti radij 9Q vedno bolj rabi v medicini.
O • • I •	I	v • V
opisi Josip Jurčiča:
I.	ZVEZ K K: Uvod — N a r o <1 n e pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar^ — Domen.
—	Dva prijatelja.
II.	ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — KSošterski žolnir Grad Ro-jinje. — Goliaa.
ITI. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet.
IV.	ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma.
VI.	ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer.
vn. ZVEZEK : Lepa Vida. — Pina tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravd? bratoma.
Vin. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja.
—	Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku Bmrdiš. — Ženitev iz nevošeljivost« — »Spomini starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade;. — Ponarejeni bankovci
X.	ZVEZEK: Veronika Deseniška.
10 zvezkov $10
Ivan Pregelj: Izbran
STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani.
V Štefann Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Gol je, ki da v
pravem pomenu besede 41 življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga/ in "Pulver und Blei" ter biser naše nCTelistike: (<Gospoda Matije zadnji gost."
Cena $1.50
Tunel
(Spisal B. Kellermann)
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva.
259 strani ... $1.20
K
»> j
Naročite pri:
Knjigarni
O las Naroda
216 W. 18th STREET NEW YORK, N. Y.
Bogovec Jernej
(Spisal Ivan Pregelj)
Pisatelj je posegel ▼ dobo, ko aa je začel širiti protestan- 1 tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romano ao dodana oo-trebna pojasnila.
Cena $1.50
ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani.	v
V tem HI. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temn dela tvori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih^, dopolnil je to mladostno sliko s Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, *ia njegovem gradu Lanšprežn, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljndska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama.
Cena $1.50
r
"0 L'AB N'AROD A" New YorS
WednesHay, May 24, 1939
S teboj do smrti B
Komu is življenja. — Za "Glas Naroda" priredil I. H.
-=ie=
Ko gre č>enta nato zopet na vrt, s katerega so gojenke otlnle v šolo, in s«*di ,pri svojem stojalu, naenkrat izpusti čopič in paleto ter z velikimi očmi #leda pred se. Obide jo občutek, kot ne bi imela iiolwnp moči več, da bi .se veselila na svojo d<Mitovino, ker ji je to moč razjedlo večletno hrepenenja po lijej. In izrek, ki ga ji je dala gospa dr. Sta'hl na pot. težko leže na njeno dušo.
*4Wa#ka sreča Ih> le malo izpolnjena in bo' kazala meje avoje m oči."
I>ft, ali ji ni že sedaj pri srcu, kot da je sreča, da se sme vrniti domov, postala že manjša?
Toda ne, to je nespamet.no, samo l>oji se nekoliko, ker čttfi, tla se je |»o ločitvi dolgih let mogoče očetu nekoliko odtujila. Pa to ibo že premagala; vedno se bo potegovala za njegovo Ijnbeten, zopet se Ih> naučil vzeti jo na svoje srce, kot je delal, ko je še živela njena mati. Tn to uro ji postane jasno, kaj je ves ta ča> morala ]M»grešati, kako je bila zapuščena in pozabi jeina.
We bo,ira!-tvo ljubezni njenejra mladega srca je bilo nakopičeno, kot l>ojrata posest, ki je postajala vedno večja, ker ie ni mogla razdajnti in ji je včasih zaradi te«ra hotelo počiti srce. Zbrati je morala vse svoje moči, da je svoje misli združila okoli svojega dela. Toda slednjič je vendar slika gotova in [wvspravi slikarsko orodje. Sliko previdno nese v hišo. prime je pa še prinese orodje. Vsa taka dela so morale gojenke same opraviti, deloma zato, da >o se navadile na red, deloma pa zato, ker je bila s tem prihranjena ena delovna moč.
Ko m« je po zavodu izvedelo, da Im> Sent a v kratkem odpotovala, je zavladalo veliko razburjenje.
Sama je hodila okrog kot v sanjah. Njeni obeutki so omahovali nit^l vročini veseljem in neko čudno potrtostjo, toda sledi'|'ič vendarle zmaga veselje. Njena domovina iz otročjih let »opet vstaja v njenem spominu kot izgubljen raj, ki si «ra bo iof»M pridobila. V spominu ji je hil dom še vedno o/arjen in ko je pred dvanajstimi leti odipotovala z doma, je bila v resniei še zelo lepa domačija. Niti najmanj ne sluti, kako zapuščen dom l>o sedaj videla, ničesar ni vedela o veliki *ti>ki svojega očeta. Se manj jui ji je znano o tem, da jo Je hotel oče samo zapustiti na svetu kot zapuščeno, pozabljeno bitje brez doma. V duhu si naslikala svidenje s svojim oče-♦tmi v na j I »olj pestrih barvah in pribija nejasni, jiotrti občutek, ki je setn in tam vstajal v njej iu ki ga je smatrala za bojazen pred morebitnim odtujenjcm med seboj in očetom.
.Vjena sobri je bila zadnje dni |n »dobrin čel m* hi emu panju, vedno >o prihajale in odhajal* njene tovarrsiee, ki so ji prinašale majhna spominska darila in voščile srečno jk)*
Sent a je l»ila že prezrela, da bi jo moglo kaj prevzeti, če-brnjanje mladih deklet, pa vendar je bila zelo gin jena nad njihovo naklonjenostjo, jim je tod i dala darila ter jim obljubila, da jim tm pisala in da jim lm posebno popisala vožnjo v svojo domovino. ,
OoMfrn dr. Stah lova je o pomirjala Sento, da naj se i,a vožnji izopiblje sodnikov in ji jiosebno naroča, da *e pelje v vozu za nekadilce in da naj pazi na to. da vselej, kadar se Imi morala presesti. zojtet >rre v tak voz. Sklenjeno je bilo, da se bo Selita od Franknbrotla dalje vrnila v spalnem vozu, da ji vožnje ne Im» treba prekiniti in prenočiti v hotelu. V Berlinu naj aamo z ene postaje ^re na drago in naj kaj malega poje, ako ji 1k» i m »t t eb no.
Nenti je pri v«««h teli opominih malo tesno pri duši. Raj-še hi imela, ako bi prišel }><> njo oče, ali pa bi za njo saj pre >krbel kako »premljevalko. Ni še bila samostojna. In goapa dr. Stalil bi ji |>od drugimi razmerami tudi dala spremljevalko, toda izdatkov za vožnjo ni hotela še povečati, zlasti še ne, ker je bila njena sestra tako proti temu.
Gospodična Klarisa je rekla mimo. pa odločno: :
"Stara si in dovolj razumna. Senta, da Im* mojfla sama potovali. Vse smo ti natančno popisali. In prav lahko greš na pot."
Senta se zalivali in pravi: :
44iSamo zakaj ne pride moj oče po-me?"
44Toda Senta, to je vendar razumljivo, vsak poljedelec ima *edaj mnogo dela s pomladanskim Obdelovanjem polja in- ne more z doma. In se ho, kot se tudi mi. zanesel, tla si dovolj pametna."
8enta prikima, malo pa je bila vendarle v strahu, četudi se je nekoliko veselila na to, da sama nekoliko deti v svet. IVi "iru ji je kot ptici, kateri odpremo kletko in ki komaj čaka. da zleti.
44Toda mojenru očetu boste brzojavno sporočili, kdaj pridem, gospa doktor?" vpraša Senta.
Dr. Stah! pa zmaje z glavo in Klarisa pravi:
4\Oče te te dni pričakuje z vsakim vlakom, zato mu ni treba bnojaariti."
Senta je a tem zadovoljna. Prav nič se ji ni zdi sumljivo. Tako in tako mora še mnogo premišljevati, da nima časa resno se ukvarjati s svojimi skrbmi.
Z nemirno utripajočim srcem se na dan odlioda poslovi od svojih tovarišic, ki so vse vstale mnogo bolj zgodaj, kot pa sicer, da so ji mogle voščiti srečno pot. Najrajše bi vse Šle ž njo na železniško postajo, toda gospodična Klarisa jih je odločno zavrnila. Samo Klarisa in njena sestra sta Sento spremili. Toda Senta jim je morala obljubiti, da bo še iz železniškega voza mahala z roko, kajti vlak, ki je vozil iz \fontreauxa navkreber, je ibilo mogoče še pogofcto videti.
Na postaji (peljejo sestri Sento v voz drugega razreda. V celi Švici na nobeni drugi žehwni*ki progi ni bilo tako lepih železniških voz kot na progi Mdntreaux—Zweisimmen.
Ko pride do slovesa od sc?*ter, se Senti vendarle posolzi-jo oči, posebno še, ko pogleda jokajtiči obraz dr. Stalilove, ki se je morala zelo obvladovati, da ne bi glasno za i li tela. Saj ji je mnogo let nadomestovala mater in je to vestno izpolnjevala, kolikor je mogla. .
Ko vlak odpelje in je ibilo slovo prestano, se v Senti zopet aJbudi veliko veselje, da se more vrniti domov in bo zopet videla svojega očeta
^ . (Nadaljevanje prihodnjič.)
Strašni trenutki
Angleški pilot O arret t je moral rib poletu iz Kalkute v Rangoon daleč na odprtem bengalskem zalivu s svojim letalom pristati. Tu je preživel štiri najhujše dni svojega življenja, ko je v popolni samoti, brez hrane, podnevi izpostavljen prrpeka jočem u soncu, ponoči pa hladnim sapam, čepel na zadnjem ostanku svojega letala in hrepenel po rešitvi.
Letalo se je sicer še nekaj časa držalo na votli, toda valovi so ga kmalu razmajali in eden izmed čolnov |>t>d krili, ki hidroplanom služijo za vzdrževanje ravnotežja na vodi, je začel propiKŠčati. Letalo' se je vedno bolj nagibalo postrani. S težavo se je pilot držal na krilu in s strahom opazoval morske volkove, ki so ga hodili gledat. Hrane ni imel s seboj, edincf njegovo orožje je bil revolver z nekaj naboji. Ko se je bližala prva noč Je nekajkrat ustrelil, pa so streli odjeknili v mračno praznoto.
Naslednji dan je nastal vihar in letalo je začelo (škripati. Valovi so ga razklenili v sklepih in polagoma je lezlo v morje. Komaj se je pilot u-maknil. tla ga ni toneča ruševina potegnila za seboj v globino. Na površim je ostal le še en čoln. izjMMl krila in tega se je polastil. T agladek okrogel. kake tri metre dolg zaboj je bil sedaj ves njegov svet, edina trdna 44tla" pod njim.. Pod čolnom pa je viselo v morje še nekaj orodja, kar bi ga vsak čas moglo potegniti proti dnu. bilo pa je toli'ko dtiliro, da se čoln ni tako sukal.
Prišle so težke ure obupa. S i okel j«* srajco, da bi jo uporabljal kot zastavo in ž njo po praznem morju opozarjal na sel>e. Tu in tam je opazil v daljavi kak parnik. mahal je s srajco in streljal z revolverjem toda nihče ni videl samotnega moža. Vse okroir njega je bilo nemo in gluho. Ie morje je šumelo ob njegovih trdnih 4tleh* in velike ribe so pogledovale nad površino. Pripekajoče son-ee ga je žgalo. valovi slanega morja so tra preplavljali, lakota ga je m/učila, še hujše pa je bila žeja. Polaščala se ga je že utrujenost, ko se je oklepal svojega okrogloga zaboja in se lovil na njem, tla ni zdrsnil z n jega. Večkrat mu je že prišlo, tla bi rokam in nogam dal nekoliko počivanja. pa se je vedno ustrašil globine, ki je zijala tik poleg njega. Tako mu je minila druga noč.
Tretji dan je v daljavi zagledal majhno jadrnico. Ustrelil je in olmpno mahal ,s srajco.
i-lil je že, da je vse .Skupaj le privid, ki so mu vedno čdsee stopali pred oči. Toda jadrnica je izpremenila smer in se o-brnila naravnost proti njemu. Kmalu je Garrett spoznal, da
je to neka jadrnica domačinov, Indijcev. V veselju obupanca, ki mu prihaja rešitev, se je, izčrpan kakor je bil, povzpel na svojem čolničku. ki je samo nekoliko .še gledal iz votle, zamahnil in za vpil iz vsega grla. Tedaj pa se je jadrnica naenkrat zasukala in s polnim jodri od plula proč. Praznoverni In-tlijei so se pač ustrašili, ko so naenkrat videli, da se je iz morja povzpela čudna postava strašnega moškega, čolniča niti videti še niso mogli, in jim migala z divjimi kretnjami. Mislili .so si pač, tla vidijo bog-ve kaj iz svojih pravljic, in so zbežali.
Vse trpljenje se je podvojilo. Ze je živel bolj od pri vitlov, kot od zavesti. C'etrti dan. ko se je žii mrak spuščal na morsko ravan, je v daljavi zagledal luč. Ni več mogel jasno razbrati, kaj prav za prav je, oči mu niso hotele več pojasniti slike. Podzavestno je segel po revolver m ustrelil, bil je zadnji nalioj. Oni tam v daljavi pa so strel slišali. Bil je motorni čoln patrulje, ki je takoj prižgala žaromet, in začel iskati po morju. Odkrili so pilota v obupnem položaju in ga potegnili k sebi. Bil je rešen. V čolnu je takoj padel v neza-ves-t.
V bolnišniei pa se mu je vse trpljenje teli štirih dni povrnilo v najhujši obliki. Brodolo-mec. ki je padel na morje iz zraka, je preživi j jal dneve grozo in zapuK-čenosti v fantazijah in mrzličnih napadih, ki «o ga mučili eele tedne. Ko si je toliko opomogel, da je mogel iz bolnišnice, bil ves siv.

SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALIJE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE
Krnil Adami*—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI n» mofikl »bor.........................M
Sest narodnih pesmi i* m-
Ški zbor ....................jut
Sest narodnih pesmi *» m-
šaui /bor ....................il
NOTE ZA KI.AV1R All HAR.
MONIKO
L SLOVENIAN DANCE
V AND A POLHA ........
2. PO JKZERU
M M
Zorko Prelovee—15 SAMOSPEVOV za giaa » klavirjem..........1.2S
Sest pesmi za ulas in klavir ........................i_
ALBIM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za (tu in klavir L—
Frane Venturini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ......
.IS
ferd* Juvanee—IZ MLADIH LET,
KOLO ____________________
3. barfha
MLADI HAPETANE .......... J5
L OHIO VALLEY
SYLVIA POLKA..................
5. TAM NA VRTNI (iREDI
MARIBOR WALTZ _______________ .36
SPA VAJ MILKA MOJA
ORPHAN WALTZ .................... Jtf«,
DEKLE NA VRTIJ
OJ. MARINKA. PKtiLAJ ________
2 ID AN A MARELA (polka)
VESELI BRATC I (ma/urka)...... S5e
DEKLE NA VRTU OJ. MARlfKA. PEfaLAJ ... .53 SPA VAJ, MILKA MOJA KIROTEK ........................................
JZ STARK ZALOUK pa ima mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Amrriška slovenska lira. (Halmar) H
VSE PARNIKE
in
LINUE
SL0VEN1C PDBL CO.
ICQOSUV TRAVEL DEPT. »6 W. 18tb SC New York. N. Y.
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (i
ski in meftani) ..............J|
AKO NAMERAVATE OB1SKA11
SVETOVNO RAZSTAVO
boste rabili
MAPO
' Mesta New Yorka
DOBITE JO
BREZPLAČNO
AKO NAROČITE
Slovensko-
Amerikanski Koledar
ZA 1939
Cena Koledarja je:
50 centov Imamo jih še nekaj i
"G las Naroda"
216 West 18th Street New York, N. T.
(Lahko pofiljite vsoto v poStnlb tnamlab po 2 patroma po 3 cente)
Hčere nove Kitajske
"lirere nove Kitajske*' se imenujejo ženske in dekleta, ki se borijo aktivno v f'anjr-kajšekovi armadi. Njih število cenijo na 4(MM«), vendar pa so stati>tieni |M*datki z Daljnega vzlitnin Vetlno precej negotova pitvar. Teli "žensk v uni-rt»nni'* z bajonetom Ln puško vsekitkti ni «no.£f»»ee prezreti, ker prettstavljajo vendarle neki čini tel j v kitajski armadi. Z iresli. plakati, z osebnimi pismi so jili spravili skupaj in si-eer iz vse slojev prebivalstva, iz lx»iratih trgovskih in kmečkih liU in iz krogpov proletari-jata. Te "hčere nove Kitaj-ske'* na V8iic način niso več aziatske rženske, odložile so vso ponižnost in podrejenost, ki azijske /.ene označujeta.
Kitajska je odprla prvo šolo aktivne vojne shržlbe za ženske. Tu morajo živeti kakor moSki vojaki. f*e naj opravljajo «du-žibo na fronti, naj se zanjo tudi po vseh predpisih pripravijo in i-zvežbajt>. Ta č;us razpolaera Cansfcajšek s štirimi vojašnicami za ženske in vedno znova se te izprratlbe polnijo iz neizčrpne človeške .-zalege rume-ne<ja carstva. Evropci v ta poslopja nimajo dostopa, kvečjemu če imaio posebne "zveze."
Kot siv kolos iz predpotop-ne th)be stoji vojašnica, brez vsakega arhitektonske^ okrasa. Pred vrati stoji «traža, dve -mladi dekleti v sivo zeleni uniformi, toda v kriln, ne v hlačah. Kitajke, ki nosijo v v vsakdanjem življenju tako rade hlače, dajejo kot vojaki prednost krilu. Straža ima puške starega kalibra z nasajenim bajonetom. Lasje so na kratko pri rezani in tičijo pod čepico 7. nohtom, pričeske so enritne, vsaka ondulacija, vsa ka individualna prireditev je streho prepovedana. Pri pozdravu s puško se skladajo vsi prijemi popolnoma — dosti boljše nepo pri večini moških vojakov. Hčere nove Kitajske jemljejo svojo stvar resno.
Moški zbori
OSKAK DEV:
Harčlca; t »j, moj &tr*>l ^e Hov; Kam ml, fantje, drer » vaa p»»J-derno .......................20
OSKAK DEV:
.Srečno, ljubea moja; Ko ptHH-ea »a tuje pre; S«W1: Moj ot^ka 'ma konjička »Iva; I»ol»iv s*-m piše un-e; Sloro; Je vitiliulla lirt1 .40
EMIL ADAM It*':
Mmlra derojka (belokranjska.
Vso i«ri [m»ttiri ............
J urjeva .......................25
H.Hti Micka domt»: Kaj drupe-t;a b«Vm; Zdravlra ........
VASILIJ M IKK in A. liHOBHINC: VetrK1; I*« pratllul ..........
FEKIM> Jl'VANKC:
Zjutraj.......................ae
Slovanska ...................
PKTER JEREB: lVlln roža; VASILIJ M IKK : Podoknii-a.........2«
/nKKO PRELDVI>X7:
Ko s« fantje proti va^i 8ll....^t
Ijf enkrat Se ................
Slava ilelu ..................Ji
IIK. Vt»LAKIt"s: Koimartn; JUS. FA V t"'11"': Put i kan j.les ......JU
jM
.75
J«
.29 .25
.39
Orlovske himne (Vodopivee) Slovenski akordi, 22 mešanih la moških zborov (Kari Adami«) Trije Me&ani zbori (Olasbeaa Matica) .................................
V pepelnifni no«i, kantala xa sale, zbor ln orkester, (Sattner).... Mladini, pesmi za mladino a klavirjem (E. Adami«) ....................
I>ve pesmi, (Prelovec) za miki
zbor In solo...............................
Naii himni, dvoglaano ..................
Gorski odmevi. (Laharnar), II. zvezek, moški zbori .. ............
ZA TAMBITRICE:
NA GORENJSKEM JE FLKTNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamljuriee, zložil Mar
ko Bajnk..............
Slovenske narodne pesmi za tambu
raški zbor (Bajuk) ................
Bom šel na planince, (Bajuk),
podpuri ................................
ZA CITRE:
Poduk za eitre. — 4 zvezki _
(Koieljski) ..............................
ZA KLAVIR:
Buri pridejo. — Korafolea — .....
Josip Pa ve i e : NAROD POJK
(za mlade pianiste)
R4 slovenskih narodnih |»-<ml za klavir In z tiesedilouj ........$1.35
NAJNOVEJŠA
P O Š I L J A T K V SLOVENSKIH PESMI
PESMARICA GLASBENE MATICE
M"; moški zU.ri. nn-dil A. tVrin $1.8"» Slovenske narodne pesmi, Janko Žirovuik
I.	zvezek.	|iMiui tu moški
ali ženski zlH>r ............ l JJ
II.	zvezek. 77 |*suti za ue^ki in mešani zln»r ................
199 narodnih pesmi za moški in
mešani zbor. Emil .\<lami«'- ____|.—
FANTJE NA VASI. I s nart-luib
za moški	t M ril Pregelj., ^a
.75
.75

2.—
.29
Naročilo |n»šljite ua :
M
Glas Naroda"
21« WEST 18th STREET	NEW IORK. N. I.
Na tlvorišču vojašnice stoji skupina žensk v telovadni obleki z belimi itrajc&mi. kratkih rokavov in staromodnimi širokimi hlačami. Enorok častnik s kopico odlikovani na prsih jim zapoveduje. Sonce žjre tako, da more Evropt^c komaj dihati, toda azijske ženske so žilave in vzdržijo po več ur v suhi vročini. Vše imajo stereotipni smehljaj okrog- u-tnic.
•l>ru^a skupina sedi v neki dvorani pri teoretskem pouku. okro«r častnika, ki razlaga 'taktična vprašanja. V drugem prostoru ima častnik, ki sedi v vozičku, ker mu je letalska bomba odtrgala obe no-<rit poseben tečaj; ta uči peto-rico žensk, ki so jih izbrali zavoljo posebne razumnosti. Učijo se za špionažnof službo. Dve sta dijakinji, ena je trgovska li»či iz Siama, četrta je bila baje neJcoe učiteljica a peta je služila v nekem baru. Njih vežbanje in učenje je najstrožje od vseh. Ne £re samo za popolno vojaško izobrazbo, tem več tudi za izpite v tujih jezikih za reševalne šifre, umetnost lepotičenja in oblačenja, >»ploih za vse, kar spada v vohunsko obrt. Vse so prepričane, da se igTajo s smrtjo, toda zapisale so se tej dbrti in nosijo posledice z azijskim stoičnim mirom. .
Četa deklet odliaja na vojaško vežbo zunaj. Oblečene so po pred pis i-h, na glavah imajo široke slamnike, ki so zoper letalske napade maskirani
z zelenimi listi, opremo izi>o-polnujejo n&ljojmca, steklenica za vih1<». zavita odeja, bajonet in .samokres, na nunah pa staromotkia puška. Te ženske imajo že 7*»t ur -pt»u k a -/.a seboj. mt\l te mdve uri telovadbe na žiročem soncu, a sedaj prihajajo na vrsto še štiri ure zunanje službe — in vendar ni videti na njih nobeneara znaka utrujenosti. Evropska ženska bi kaj takega ne vzdržala. FVi tem pa je prehrana izredno skromna, tla ne rečemo slaba.
Čanprkajsikove armaile nimajo denarja. S kakšnimi 48 kitajski n>i dolarji na dan se mora nasititi 44X) Amaconk. Jedo somo riž. črni fižol, čaj in ne-
KRETANJE
PARN1KOV
SHIPPING NEWf?
ODPLL'TJA — Meaeea
25.	maja : Ctiamjilaln w Havra
26.	maja:
Bremen i Bremen
27.	maja:
Coute dl Savola ▼ Oeaoa
Til. ma ja:
Aiiiiitania v Cherbourg Hamburg v Hamburg Normandle v llavra
2. junija: Kuro|ta r Bremen
3- juuija : Hex v tienuva
4. junija :
l>e Liars.se » Havre ti. Junija :
lie de Kran«*e v Havre 7. juuija : Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 10. Juuija:
Vuleania v Trat Columbus v Bremen 13. juuija :
Bremen v BreMen t'tiaui|4alu v Havre Nieuw Amsterdam t Bolougne H. juuija:
Atjuitaula v (*beib4>urg Noruamlie v Havre Hausa v Hamburg 17. juuija :
Coute di Savula v Orno« 2»». Junija:
Kurofia t Bremen . 21. junija:
Queen Mary v Cherbourg lie de Fran«-* v Havre I »eutseblauil v Hamburg 24. Junija:
Saturuia v Trat 27. juuija :
He CrasNe w Havre 2H. junija:
Ai|uitauia ▼ tliehoiirg
Normari<tie v Havre llamtturg v Hamburg :»> junija :
Breuien t Bremen Mauretauia v Cherbourg
kaj svinjske masti. V nedeljo dobe malenkost mesa in vodnih din j kot poseben pribolj-sek. Evrt»i»ee ne more razumeti. s kako malo hrane vztraja Azijec, ne da bi izirubil kaj zmogljivosti.
"Hčere nove Kitajske" se morajo vsak dan veabati dft^et ur v vojni službi. Obzirov ni nol>enih. -kdor se je prostovoljno prijavil, se je zapisal vojnemu rokodelstvu z dušo in •telesom. Provprečna starost ženskih vojakov je 20 let, toda meti njimi so dekleta s 16 leti in žeirske s leti. Starejše so po«r*;tonin vojne vdove ,ali žene. ki so jim možje na fronti.
Pozor rojaki!
KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj;
se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči.
Visite po brezplačna navodila in pojasnila na
SL0VENIC PUBLISHING CO.
::POTNIŠKI ODDELEK "GLASA NARODA99:: 216 West 18th Street	Hew York, N. Y.