Amerikanski Slovenec Bmi"?11 Spi"1; Foreign In Lanpuape Only fč" advertising medium to reach a quarter million "»»•Bitni in tlie United States. Rates on request Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D. Organ of the Be>t{ Element of Americanized Slovenians. It covers News aod Contains Itatters at Special Importance to Them Kot Found Klsevrhere Številka 65. joliet, illinois. 9, julija 1918, letnik xxyii. Kobenih večjih bojev na nobeni fronti. Aliiranci odbili več nemških napadov na raznih točkah fronte na zapadu. AMERIČANI SE ODLIKUJEJO. Rim poroča nekaj malih pridobitev ob reki Piave. LAŠKA FRONTA. True translation filed with the post-m«ter at Joliet, III on July 9, 1918, as requirecU)y the act of October 61917 Lahi ujeli 22v Avstrijcev. ( Rim- jul. — V ofenzivnem kre-^nju, začetem v torek ob fronti do-Je P'ave, blizu Jadrianskega morja, Italijani jpridobili nadaljnega sve- la True translation filed with the post- krvavo od'bit. master at Joliet, 111., on July 9, 1918, as required^by the act of October 61917 zuje, da so bile savražnikove izgube mnogo večje, nego jih je pričakoval. Na Asiaški visoki planoti je neki francoski oddelk izvedel sijajen napad v sovražne linije pri Zoathi, premagal posadke v živahni borbi, ujel dva častnika in 64 vojakov ter uplenil dve strojni puški. Med Frenzelsko dolino in Brento je sovražnik trikrat poskušal napasti na- Iši postojanko ob reki Corone Bil je | NAD 150 ŽRTEV. NAJVEČ MLADIH. STRAŠNA NESREČA NA REKI ILLINOIS. (Parnik "Columbia" z izletniki na krovu blizu Peorije apolnoči se razbil in potopil. Avstrijsko poročilo. Dunaj, 5. jul..— Četrtkovo večerno uradno vojno poročilo pravi: "Topovsko sterjanje je bilo izredno močno v mnogih odsekih na ju-gozapadni fronti. Podjetja britanskih naskočnih čet blizu Asiaga na Monte Sisemolu so se izjalovila. "Bojevanje se nadaljuje v delti reke Piave." ZAPADNA FRONTA. I Iz govora predsednika Wilsona dne 4. julija: Četvera mirovna načela. True translation filed with the post-1 master at Joliet, 111., on July 9, 1918, as required by the aotof October 61917 I je pekin včeraj, a danes žaluje. Žalosten konec vesele vožnje. Peoria, 111., 6. jul.—Veselo praznoval True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 9, 1918, as requiredby the aotof Octoberč 1917 Lahi na desnem bregu reke. Rim, 6. junl. — Italijanske čete so prodrle na desni breg reke Piave od" Pr Th-r' naznanja danes vojni urad', Grisolera do rečnega ustja, je nazna-rin .S° severno od Cavazucche- nn vojni uraci danes popoldne. e> ujeli 223 mož ter uplenili nekaj ; _ Tf ojnih pušek in mnogo vojnih za-j True translation filed with the post-van- j Priznava, da "se boje- waster at Joiiet, 111., on July 9, 1918, Je nadaljuje v tej krajini." „s requiredfcy thea'cit'ofOctober61917 ttazdevanje Avstrijskih gnezdišč ^ krojne puške v hišah in za napisi Avstrijske izgube. n^aSokem P3SU 56 ^ USpeŠn° . Washington, D. C., 6. jul. - Av- Američani pomagali Avstralcem Z britansko armado na francoskem, 4. jul. (Po Associated Press.) — Avstralci so ujeli več nego 1,500 Nemcev v svojem zavzetju Hamela. Oddelki ameriške pehote so pomagali Avstralcem. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 9, 1918, as requiredfby the ac(t of October 61917 Ujeli 2,500 Nemcev. Neko prazno skladišče v mestecu, ležečem deset milj južno odtod, je napolnjeno z mrtveci. Tamošnje in tukajšnje bolnišnice so vse obložene z ranjenci. Ko so sedeminšestdeset trupel spra vili iz razvalin izletniškega parnika "Columbia'', ki se je potopil v reki Illinois davi zarana, so mrliški ogled nik Clary iz Pekina, parnikov kapitan Herman Mehle, Rev. Father. P. J. Sul. livan, ki je pomagal pri reševanju, in mornarji precenili, da je morda še kakih sto trupel v razdrtinah nesrečne ladje. 497 jih bilo na krovu. Brodniki iščejo trupel nad nu, mi 6oNad*ljujoč svoja podjetja v gorah Italijani razširili svojo postojanko v kraj line. jmi na čelu Sanlorenske do- r«e translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 9, 1918, s requiredfby the act of October 61917 Američani v taborišču. ,R>m, 4. jul ''Skill strijske izgube v nedavni neuspešni o-fenzivi proti Italiji in med italijansko protiofenzivo so precenjene na 200,000 do 260,000, vštevši najmanj 50,000 u-smrnčencev, v današnji uradni brzojavki iz Rima, utemeljeni na izprič-bah številnih ujetnikov. Pariz, 4. jul. — Aliranci so obha jali ameriški Dan neodvisnosti z naz nanilom o dveh velikih in zmagovitih naskočnih podjetjih, ki sta se konča- j s]V ~d~a j e Več oseb storilo smrt tam-la ne le s prepoditvijo Nemcev .z h.aj Seznam potni-k je bil pregel. ugodnega sveta, marveč tud. z ujet- dan ^ ^ da b;]o ^ oseb na jem kakih 2,500 Nemcev. I krovu Avstralci in Britanci so izvršili dvo- žm,e negreče w,e večinoma pre jen napad vzhodno in severovzhodno bivaki pekina jn Kingston Minesa odAmiensa. Prvi so šli k napavu fav- rudarske vas; nekaj milj južno od no vzhodno od Amiensa, zavzel, vas | PeJdna_ y obeh teh kraj;h bQ yse Hamel, obkolili hosto in ujel. vec ne-|po,no ^ danes in jutri Prvo število ame-Se • cet* ki je dospelo v Italijo, J« v oseminštiridesetih urah usta- n0vi!o v taborišču. Vojaki spijo pod lastnimi satiri in hranijo iz lastne kuhinje, katro je oskrbel . _ enski Rdeči Križ. nreden so vo- iakj dospeli. St^'1^'08' nl°hilizacije v njih novem » U._je vzbudila najugodnejši vtis. m«ncani so dobrovoljni in v iz-nem zdravju. m ruc translation filed with the post-a®ster at Joliet, 111., on July 9, 1918, reqtiired'by the dot of October 61917 Italijansko poročilo. Por""' S' ~ četrtkovo uradno "\TCI'° pravi: ta v visoki planoti so bri- sov • francoski oddelki prodrli v BeVrr*2nik°ve zakope pri Canovu in tigu ter dobili ujetnikov. bon,h 1 zad,,iih z strojnih pu- Plovni" • ViŽini' Ena naših zrak°-želez J. ]c "činkovito bombardovalo ni„ lcn° vezišče v Sugan-ki doli- True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 9, 1918, as requiredlby the a'et of October 61917 Rimsko poročila. Rim, 7. jul. — Med rekama Sile in Piave so naše čete prodrle s popolnim kretanjem in nepremagljivo hrabrostjo na desni breg nove Piave in pognale sovražnika na drugo stran reke. Sedaj sc utrjujejo na velikem zopet zavzetem kosu zemlje. Vsaka ped i-stega kaže slede epične borbe in doka- "Dobili smo 1,066 cjetnikov, vštev-1 potopljen tram ši 18 čestnikov." Preživelci obdolžujejo, da je bil veliki parnik odrinjen proti sipini ali produ komaj deset črevljev od brega in kakih pet milj daleč od Peorije med gosto meglo. Prva poročila so bila, da je ladja trčila ob deblo v reki ali Washington, D. C., 4. jul. —Prav kakor so ameriški predniki izrazili svoje pojmovanje svobode od trinoštva v danes proslavljenem proglasu, tako je predsednik izrazil sledeča četvera načela narodne neodvisnosti, mednarod- j gp;taj ne svobode in svetovnega miru: Dočim je orkester dalje igral na plesišču, ki je bilo smrtna pasa za večinon True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 9, 1918. as required.lbytheac/tofOctober61917 zaj in poraženi danes. Ujetnikov je Nadaljnjih 1,500 ujetnikov. 'sedaj 1,5°7' Avstralci napredovali. I-ondon, 5. jul. — Število ujetni-1 True translation filed with the post-kov, doblejnih v včerajšnjem bojevi-1 master at Joliet, 111., 011 July 9, 1918. nju ob reki Somme in v naslednjih | as requiredhy theact of October61917 nemških protinapadih, presega zdaj 1,500, vštevši 40 častnikov, po nocoj izdanem uradnem naznanilu vojnega I London, 6 jul. — Severovzhodno od urada. | Villiern-Bretonueux so Avstralci pori- nili svojo linijo naprej na 2,00 jardov True translation filed with the post-1 široki fronti, je izporočil nocoj feld-master at Joliet, 111., on July 9, 1918,1 maršal llaig. as required'by theaotof October6 1917 Američani odbili Nemce. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 9, 1918. cs xequirediiy the act of October 6 1917 Z britanskimi armadami na bojnem polju. 6 jul. — Štirje nemški protinapadi proti postojankam, ki so jih zav zeli Američani in Avstrali v svojem napadu dne 4. julija, ,0 bili vrženi na-1 južno od reke Aisne I.ongpont in Corey. Pariško poročilo. Pariz, 7 jul. Bili so topniški boj blizu krajev j' tr*n,1*,l0n filed "ith »h« post-master at Joliet, 111., on July 9, 1918,as required by the act of October6,1917. ?,!'Č!k"Tna/n-° k°,nOP,n0 ,,,at,10, zavit0 V ž*no >a od-poslatev na fronto. 2 —A- " L. S Vb ' „r, ,OC Žr" rkrT VOf,OVOtt' med n,ari™ ''onto v odseku Cantigny 3 "'Rbee, nacelnica ameriškega zbora pomorskih bolniških btrežnic. Ameriške čete so izvedle napad Vogezih in dovedle nazaj utenikov. Noč je bila pokojna na ostali iron ti. Nobeni važni dogodki se niso pripe i till ob fronti tekom dneva. True translation filed with the post master at Joliet, 111., on July 9, 1918 as required'by the aotof October61917 Potop Z. D. prevozne ladje. Washington, D. C., 5. jul. — Ame riška vojaško-prevozna ladja "Co vington", med vožnjo domov po iz krcanju več tisoč vojakov na Fran coskem, je bilo torpedirana in pogrez njena v vojnem pasu. Šest mornarjev pogrešajo, ali vsi ostali z ladijskimi častniki vred so izkrcali v neki francoski luki. 'Pomorskega deparmenta naznani lo pravi, da ni bil noben izkrcani!) V-1 tnikov in mornarjev "resno ra njen". Kakor je videti so bili neka teri poškodovani. Noben vojak na krovu. Na krovu ni bilo armadnega osobja ali potnika. Ladja "Covington'' je bilya zadeta ob 9. uri 17 minut v ponedeljek zvečer, ko je plula z drugimi prevoznimi ladjami, v spremstvu ruiivcev. Podmorskega čolna ni bilo videti. bodo oblasetva jugoslovansko duhovščino in državne uradnike, in okrožnica zaukazuje njihovo ostrašitev. Ljudsko štetje ponarejeno. Da zmanjša važnost jugoslovanskega gibanja in spravi isto na slab glas v inozemstvu, je Avstrija ponaredila ljudsko štetje, pravijo uradne brzojavke, ki navajajo primere na Koroškem. Tam so vasi popolnoma brez nemškega prebivalstva štete v uradni statistiki kot nemške. Vsled tega so Slovenci izvršili sami zasebno ljudsko štetje v na Koroškem, in v sledečem so nekateri izidi uradnega in zasebnega (privatnega) ljudskega štetja: Kraj. Uradno. Celovec...........1,779 1. — Uničenjev sake samovoljne sile kjerkoli, ki more posamič, tajno in iz svoje' lastne volje kaliti mir sveta; če pa se je ne more uničiti takoj, naj se jo pripravi do dejanske impotemce. 2. — Uravnava vsakega vprašanja, bodisi glede ozemlja, suverenitele, ekonomskih dogovorov ali političnega razmerja na temlju prostovoljnega sprejema take uravnave od strani neposredno prizadetega naroda in ne 11a temelju materijalnih interesov ali prednosti kakega drugega naroda, ki bi želel drugačno uravnavo zavoljo svo- ega lastnega upliva ali mojstrstva. 3. — Privoljenje vseh narodov, da jim vladajo v njih odnošajih drug proti drugemu prncipi časti in upoštevanja skupnega zakonika civilizirane družbe, kot vladajo posameznim državljanom vseh modernih držav v njih razmerju enega proti drugemu. V namenu, da se vse obljube in dogovore sveto upošteva, se ne sme kovati nika-kih privatnih zarot ter brez kazni do-prinašati sebičnih kršitev. Medsebojno zaupanje pa naj doni na lepem temelju medsebojnega spoštovanja pravice. 4. — Ustanovitev organizacije miru, ki bo zagotovila, da bo kombinirana sila vseh prostih narodov ustavila vsa ko invazijo na pravico ter služila, da se napravi mir in pravico bolj varnim potoni detinitivnega tribunala mnjenja. kateremu se morajo podvreči vsi in po kojeni naj bi se sankcijoniralo vsako mednarodno zopetno uravnavo, katere ni mogoče prijateljski rešiti od strani neposredno prizadetih narodov. Zasebno. 8,185 2,472 5,249 4,497 Št. Vid............ 385 Volšberk.........1,902 V teh štirih krajih je 16,000 Slovencev nezastopanih v uradnem ljudskem štetju, vkljub dejstvu, da je bila Koroška središče slovenskega naroda. V nekaterih krajih, vštevši Celovec, je ljudstvo volilo svoje lastne radnike, ki so prisegali v slovenskem jeziku. 1 True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 9, 1918, ai= required'by the act of October 6> 1917. Severna Rusija z aliiranci. Kodanj, 7. jul. — Vse prebivalstvo Murmanske brežine (na polutoku Kola, ob Belem morju in Arktiku) je pretrgalo zvezo z Rusijo in se pridružilo ententi, po brzojavki iz Vardoe, Norveško, na "Tidens Teogn" v Kristi-janiji. Zaloga živeža iz Združenih Držav je dospela v Murmansk, pristavlja brzojavka. Amerika ima 2, 170, 400 vojakov. Washington. D. S., 3. jul. — Nag-lost in gorečnost, s katerima odgovar jajo Američani bojne mklicu za ohranitev svobode, za katero so sc njihovi predniki uspešno izrekli pred 142. leti, sta razvidni iz pisma vojnega tajnika Bakerja 11a zbornični odsek za vojtške stvari, ki je bilo objavljeno danes. G. Bakerja mnenja o izvršitvah voj nega depart—enta v petnajstih mese cih, odkar so Združene Države napovedale vojno, je ob kratkem tole: Armada je narastla od 9,524 častnikov in 202,510 vojakov na približno 160,b00 častnikov in 2,010,000 voja kov. Število vojakov na Francoskem in med potjo v Francijo, vštevši vse enote, ki sestavljajo celo armado, je bilo dejansko 1,000,000 dne 1. julija. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 9, 1918, as required hy the act ofOctober6,1917. Wttson se posvetuje glede Rusije. 1 Washington, D. C.. 6. jul. — Usoda Rusije je bila presojana v vseh svojih raznovrstnih razvojnih stopnjah na važnem posvetovaanju v Beli hiši danes. Na nujne pozive od strani medali-irskega vojnega sveta za gospodarsko in medsebojno pomoč Rusiji — predvsem za odločitev v bodoči politiki — so armadni in pomorski načelniki ter irjžavni, vojni in pomorski tajnik popolnoma prgudarjali vprašanje s predsednikom Wilsonom. Da odločitve še ni prišlo, a pride, prejkone prihodnji teden, po nadaljnjih konferancah v Beli hiši. Kardinal Martinelli umrl. Rim. 5. jul. — Kardinal Sebastiano Martinelli, prefekt svete kongrega-cije obredov 111 bivši papeški delegat v Združenih Državah, je mrtev. Kardinal Martinelli je bil drugi a-postolski delegat za Združene Države v letih od 1896 do 1902, ko se je vrnil v Rim. Rojen je bil v San An-ni, Italija, dne 20. avg. 1848 in povz-dignjen v kardinala dne 15. apr. 1901, med svojo službo v Združenih Državah. Amerikanski Slovenec Ustanovljen L 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Blovensko-Ameriška Tiskovna Družb« Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto----$2.50 Za Združene države za pol leta $1.50 Za inozemstvo na leto........$3.50 Za inozemstvo za pol leta......$2.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj »• pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo bree-plačno; na poročila brex podpisa s« ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na proinjo. seca avgusta. Če pa rajši služi pod do pred pod jarmljenjem, in ne bo odlo- AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-Anierican Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. H040*0**«0*04040«o tudi drugi zastopniki v-seh jugoslovanskih dežel in vsi so sla- žgauih granat, ker straže niti niso bile postavljene, da bi mimo idoče opozarjale! V Dravi se je utonila pri št. Janžu služkinja Pavla Rokave iv Maribora. Kuderv Kotredežu je padel s strehe svoje hiše tako nesrečno, da je dva dni kasneje umrl. —V Lokavcu pri Ajdovščini je umrl Fran Rebek, posestnik in trgovec. — V Zagrebu se je ustrelila Vilma Pogačar, rodom iz Celovca. — V Sežani na Primorskem je umrla gospa Nežika Amf, hišna pose-stnica in krčmarica. — V Ljubljani je umrla Ana Sirk, učiteljica. — Isto-tam je umrla Frančiška Oman, trgov-kinja, nadalje Tomaž Waniberger, nadsprevodnik v pokoju, star 74 let, in Franc Lončar, hiralec, v 54 letu starosti. — V deželni bolnici v Ljubljani je umrl Martin Dokler, medicinec, star 24. let. V šoli. IZ UPRAVE "A. S." Na naše naznanilo ?e je od; mnogo starih naročnikov, kateri® že prej naročnina potekla, ali i'<-kmalu. Mnogi so plačali list za deljčaa naprej po stari ceni. Od 1. julija 1918. pa velja nova ki je: Za celo leto............$2.50 Za pol leta..............1.50 Za četrt leta..............1.0" Učitelj: "Sedaj sem vam razložil, da pri računstvu ni mogoče neenakih reči vkup šteti. Ali moremo vkup šteti na priliko: Dva učitelja in tri-deste kron? Kaj praviš, Tonček? Tonček: "Ne, gospod učitelj!" Učitelj: "In zakaj ne?" Tonček: "Ker ni mogoče, da bi dva učitelja imela trideset kron!" Umetnost Hebbel. je vest človeštva. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 9, 1918, as requiredby the a'cibof October61917 100 žrtev ekplozije. Syracuse. N. Y., 2. jul. — Seznam mrtvih in ranjenih vsled dveh straš-nih razpokov v tovarni Semet-Solvay, ki izdeluje "T. N. T." in druga močna raznesila, utegne obsegati 100, po cenitvah pozno nocoj. Prostovoljni og-njegasci, neopremljeni s stroji niso mogli pogasiti plamenov, nastalih v-sled eksplozij, in požar še divja. Oni naročniki, kateri imaji 1 plačan, ne rabijo ničesar doplače' le ko jim-bo sedanja naročnina pc; la, naj plačajo isto po novi ceni. Prosimo one naročnike, katerih pred kratkim potekla naročnina, isto ponove, ker mi ne moremo in ne smemo predolgo čakati, kar jf per poštno postavo pošiljati list,' ni plačan. Spoštovanjem UPRAVA "A. S.' m KOKOŠJO KRMO imamo tu. Imamo je preveč. Cart Atlantic Brfand, no grit $4.00 za funtov. Sunkist brand grit, $3.75 100 funti. Imamo še vse vrste hr> za živali, seno, in slamo. Ako poveste da ste čitali tao i dobite to še nekoliko ceneje, a'1 izrežete in prinesete ta oglas v P dajalno. FOGERTY FEED STORE. 609 Collins Street, vogel Ohio St«1 Phone 1223 Joliet. aiiBffiiiffiaisBfflaffissBaBaaaBfflffifflBBaieaafflfflfflffiffifflBBSiRi;^ s s WAR ^ Savings Stamps CENA TEKOM JULIJA: Ena znamka stane $4.18, poln certifikat z 20. znamkami pa $83.60. Pri nas lahko kupit« eno znamko ali toč do 200. Vež kol 200 znamk n« prodamo oni osebi. Pismenim naročilom je pridejati denarno nakaznico (Money Order) in ie 16 centi za priporočeno Vam pismeno poii^jatev znamk. Piiite po nje na: Amerikanski Slovenec 1006 North Chicago Street Joliet • ■ Illinois -- vili nezlomljivo edinstvo, ki veže danes V smrt je šla v strahu pred pqsledi- Cclie in Jugoslovane, ki tvorijo trdno skalo, ob kateri se razblinijo v nič vsi poskusi sovražnika. Cenzura je zaplenila skoro vsa poročila o tej proslavi, ki se je vršila o priliki 50 letnice češkega narodnega gledališča. Pač dobro znamenje, da se je govorilo tako, da avstrijska vladi ni bilo povšeč, s čemur se morajo ameriški Slovenci strinjati. Pod pritiskom ruske revolucije, (one prve, ne one kasnejše sovjetske), je avstrijski cesar Karel odpravil v vojsko kazen "špange", ki so res ne-do-tojne.S edaj je ta kazen zopet uvedena. ?.e po tej malenkosti se mora oceniti, kam je prive'dla ljudstvo sovjetska pamet, posebno za nas Slovane v avstrijski monarhiji. Verige bodo postale tesnejše in močnejše. ("Hrvatska Država.") V noči od 18. na 19. maja je napadla drhal nemškutarjev v Mariboru državnega poslanca Verstovška ter mu razbila s kamenjem vsa okna. Dva velika kamna ^ta padla v spalnico, kjer spijo otroci ter je pravo čuda, da se ni dogodila nesreča. cami vroče ljubezni. Slamb iz Ogrske nudijo na Slovenskem po 45 kron meter. Slovenski kmetje pa so morali prodajati svojo vojaštvu po II kron metrski stot. Nedaleč od Cavcata v Dalmaciji so ribiči izvlekli iz morja mrtvo truplo italijanskega mornarja, ki pa je bilo že razpadlo. Po legitimaciji se gre za nekega Ltttgi Toscana, rojen v Dre-gissa, okrožje Lodi, Italija. V Begunjah je umrla gospodična Kani Debevc, poštarica v Kostanjevici. — Vaclav Prohaska, je umrl in je pokopan na šmatrnskim pokopališču pri Litiji. V Gorici je umrl Karel Vidri« v starosti 76 let. — V Ajdovščini je umrl Anton Pečenko, posestnik in solastnik kavarne "Central" v Gorici. — V Celovcu je umrl vojak Ivan Fon, rodom iz Trnovega pri Kobaridu na Primorskem, v starosti 27 let. — V Trstu je umrla gospa Eni« StibllJ. — V Ljubljeni je umrl Ivan Dobrin, doma ib Tržiča, na Gorenjskem, zaslužen Sokol, — V Stožicah pri Ljubljani je umrla ga. Marija Pečnik, — Posestnik Ivan IPoak/u-Site Novo Pivo Old Lager m STEKLENICA H«0«0 Je BOLJŠA in okusuoj&a pijača, kot katero drugo piv** -IZDELUJE GA- Joliet Citizens Brewing Co. Oba telefona 372 Dobite je vNeh bolj&ih nalunih v Jolietu m Union Coal & Transfer O 515 CA88 8TRKKT, JOLIET, ILL. FUii o and Izuriti ture* IVlovintf Chicago telefon 4313. Northwestern telefon S 41* A. Nemanieh, Jf' ■sto A. Nemanieh, 8t. Chicago Phone 2575 A. Nemanieh & Sort Real Estate Insurance Loans Renti«1* V lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. . ......»i------- Kupujemo in prodajamo zemljišča ▼ meatu In na deželi Zavarujemo hiše in pohltt*a proti ognju, a«vihtl (torM*01 ali dragi p»ikodbl.—foHojiyemo denar na tealjlUa in (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVUENA 29. NOVEMBRA 1914. V 3JEDINJENIH DRŽAVAH Oprlo«. TRTIPT TIT Inlcorp. v drž.IU., 14. maja 18» SEVBRNK AMBBIKE. ODUUi' J Ubili 1' ILL. Inkorp. t dri. Pa., 5. »pr. 1916 Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik.......... .GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. i. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tajnik.................JOSIP KLEPEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet. 111. Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111. ! __________ FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH. 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC. JOLIET, ILL. f. ------ PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo v državi Illinois in Pennsylvania, kjer ima D. S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo sv. Družine in isto pridružijo D. S, D. Osem članov(ic) zadostuje za ustanovitev društva. Sprejemajo ae moški in ženske od 16. do SO. leta. Zavarujte se lahko za $500.00 in $250.00. Kdor je nad 45 let star se zavaruje le za $250.00. Poleg smrt-nine se ravarujete tudi za rarne vrste poškodnine in operacije. D. S. D. sprejema društva le iz 111. in Pa., kjer ima pravico poslovati, ker noče imeti sitnosti radi nizkih asesmentov. Kdor izmed rojakov ali rojakinj v kateri «lov. naselbini v državi 111. ali Pa. želi navodila in pojasnila glede ustanovitve društva za D. S. D., se naj obr-»• M gl. tajnika: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.- a lana a a aaaaa --, a POVEST REJENCA. (Četrtka: Nap. Januš Goleč) | a sssaaaaa a a aaaai Cerkovnik je ravno potegnil za vrv Planskega zvona; že so se tudi vsuli otroci kot čebele iz šolskega poslopja, držač vsak mogočen kos kruha v toki. Vsak je poskakoval, se smejal, v®aj zadovoljno gledal v svoj kruh; ali e Peter je vselej ob prostem času vtaknil roke v žep, podprl šolsko po-}fpje in nekako toincr -gfedal tots-' r'se, ko so skakali in pa jedli. Bledi Petrov obraz in pa slabot-Postava sta pričala, da tji bil Pe-ter jedel, ko bi imel kaj. Vendar prS"»! ni nikdar sošolca, češ, da še me«i. saj košček. Ne. — tega Peter n> storil, dasi otrok, je pa rajši trpel Skd, nego bi bil — beračil. Gospod župnik so večkrat Petra °Pazorvali, dopadla se jim je dečkova re-cnost; pa smilil se jim je tudi, ker ni11 je bila že kot otroku v obrazu Zacrtana skrivna bolest. Pristopili so nekoč k Petru in ga Prazno nagovoril: •ačen?" Pet€r' ^ P3 '' kaj se je v šoli novega naučil ali v cerkvi lepega videl. Bistro je gledala iz kimala, če jej je kaj resnega pripovedoval, pa tudi žalostno mu je polo-žila glavo na ramo, kadar je jokal. Marva j« otroka vsaj razumela, ne toliko Neža, ki je bila, eh, ona je pravila, da samo malo bolj na tousto čuje, čisto gluha. Tako je torej preživel Peter zgodnjo mladost v samoti; bolj navezan v besedi na zvesto žival, nego na mater Nežo. Revčina in glad sta bila vsakdanja gosta pri Korenovi kajši že po leti, kaj še le po zimi. Dobro je čutila Neža, da bode enoinsedemdeseta zimaa za njo pa tudi — slednja. da Deček je začudeno pogledal gospo-2 ' 2"Pn'ka, pomikal z glavo, nato pa prosečim glasom odgovoril: la mi mama niso dali nič seboj." ].aGan'le so te besede gospoda župni-Nlso bile izrečene v obliki pro-„ ^ K, ampak kot nekako opravičenje ■ j *aar VzKlednega obnašanja. ■ stanoval nazival VT matert' kakor je *»vo kajšlafco 1COV° K°rC' J:;2* ie bila staro bable, saj menda mlada mpVeČ pomaih' kdai i* bila daj, ke ndna je morala biti nek-vičnei« 'mcla prav nobenega pra- bil° Sri "a r0ki' Nckai jih >e kalj d« : a druK' Pa s« jej manj- Stat^t T1-V-iCC 311 >Saj d0 tretjinc- rok. bila" "osti slabost sta je vzela delo i: stra^T^ gospodinj. Se od vseh "jena l . P°dPrta kajša ni bila 4 'ast, ampak Kore p »-wurenova. ba'ifi ?Ctra in Neže j« motovilo bila h Jedno živo bitje in to je Mfejk 52JU ^ "«"a'va". Marva je % toiir v;"t,mtew prijateij °> 8,ad' nJej je pripovedoval, Saj dos daj je še šlo, ker je imela še prožna dva prsta na dčsnici, nam reč: kazalec in palec, ki imata važno vlogo pri preji in šmukanju perja; to zimo pa, jedeninosemdeseto, pa sta tudi ta dva potuknila v zimsko spanje. Zapadel je sneg in z njim je pritisnil še tudi mraz. Neža je dremala vse dolge zimske dneve in večere za pečj«, prebirala jagode na moleku s Petrom, ampak vedno kimala in godla zmedene besede. Nkega večera je poklicala Petra k sebi, ga prijela za roko in solza na solzo je kapala na otročjo roko. Mati je molčala, le roko mu je krep-keje stiskala in joka\a. Tudi Petru se je otožilo in vlile so se mu debele solze po bledem licu. Neža je skušala otresti žalosti, položila levico na Petrovo ramo in popolnoma pretrgano govorila: "Jaz — ti nisem — mati." Hotela je govoriti še dalje, pa ni šlo; solze so jej udušile nadaljne besede. Neža je spustila Petrovo roko in ga je jela z desnico križati — v slovo. Roka jej je omahnila, še predno je začrtala povprečno črto križa in zadremala je za vselej. Peter se je po prstih odstranil iz izbe k marvi, češ, mati so zopet zaspali. Pa tudi marva ni bila mirna kot po navadi, ampak je stopicala semtertja in mu venomer polagala glavo na ra mo. Dolgo je Peter ljubkoval žival, ki je čutila že Nežino smrt; še le spanec ga je opomnil, da mora nazaj v izbo. Mati je še vedno slonela sključena na stolu, nič nenavadnega za otroka ki je tudi zadremal na slamnatem ležišču. Spaval je dolgo, a nemirno, ker se je večkrat stresel v spanju. Zimski solnčni žarki so že prodrli skozi okajena okna; pogostno mavrini klici so tudi predramili Petra, ter si je omencal oči in pogledal po izbi. Mati so šd vedno sloneli sključeni na stolu — čudno, ob tem času so že vselej lezli okrog ognjišča. Peter se je pokrižal, zinotal iz slame in priskočil k materi. Vendar roka se ni dala več ganiti, tresel jo je kolikor je hotel, mati so ostali nepremični. Petru se je priplazla grozna slutnja saj je bil vendar ministrant, vsaj v poletnem času, in prisostvoval marsikateremu pokopu. Kaj, ko bi pa bili še mati — umrli? Ta misel ga je pretresla, zgrudil se je nak olena, zagrebal otročjo glavo v materino krilo in bolestno zaječal: "Mama — moja mama!" zajutrkovati, obedovati in večerjati za pečjo. Drugi so posedli za mizo; Anka je imela svojo mizico; Petru pa je prinesla Korenkova v posebnem lončku in mu ga postavila na klop — za peč. Objel ga je 'sirota vselej z obema rokama, ga oprl ob koleno in zajemal kot berač, ki nima prostora za — mizo. Dokler je Peter pohajal v šolo, opravljal je pri Korenovih službo pastirja. Vendar pri tem veselem poslu ga ni nihče slišal prepevati ali ukati. Zmiraj je nekaj razljal ali pa molče pohajal za ovcami. Jedino bitje, ki je z mavro čutilo k njim, bila je Anka, ki je tu pa tam kaj boljšega pritrgala lastnim ustom in mu podarila. Bil jej je pa Peter tudi hvaležen za te ljubeznjivosti in jej je rezljal marši katero igračo. Po zapuščenih šolskih klopeh je pa smel Peter tudi z drugimi vred prisesti vred k mizi. Ni bil več pastir, ampak se je lotil težavnejših del. Koren je bil prav zadovoljen z njim in ni se kesal, da ga je vzel k sebi. Saj pa tudi ni rejenec delal za plačilo, ampak za hrano in obleko. Dorasel je v krepkega mladeniča, katerega so poleg telesnih kreposti dičile še tudi dušne. Mavro je bil že davno izgubil, šla je isto starostno pot kot mati. Z Anko sta ostala tudi zanaprej zvesta prijatelja in ne vem, če ne bi bil Peter enkrat zagospodaril pri Korenovih, da ga ni udarila jako občutna šiba. Prehladil se je bil sirota z 20 leti hudo v noge. Celo zimo se je zvijal v bolečinah na slamnatem ležišču. Ko pa so ponehale bolečine, pokazal se je drugi križ, namreč — Petru sta se sk-čili obe nogi v kolenu in ni jih mogel več stegniti. Poskušali so vse remš-niške padrce zdravilno moč svojih zelišč, a nogi ste ostali .hromi. Hudo je bolela ta izguba Petra in večkrat je točil solze pri misli: do sedaj sem bil sirota, odslej bodem pa še večja. Napravil >si je desko z ročajem, jo nabil z žreblji, v desnico pa je vzel pa lico in se tako vlačil okrog. Za težko delo ni bil več, le steljo je še sekal, in gonil rezilnis troj. Noge ga niso več bolele, in kmalu se je izu ril v hoji s pomočjo deske in palice toliko, da se je upal celo v cerkev. Marsikoga je ganil do solz, ko je drsal po kolenih, po deski in opiraje 9e na palico v cerkev. V cerkvi je vedno ostajal pred glavnim oltarjem; pre-klečal je po zimi celo pridigo in mašo. Vsak ki je ugledal hromo firoto, zatopljeno v gorečo molitev, je yzdihrtil: moj Bog, to je pokora! Pri Korenovih so ga spet odstavili od mize, in zavzel je svoj stari prostor ■:a pečjo, kjer je stiskal med kolena lonček, kakor v otročjih letih. Pa nasadil se je Peter tudi tega gorja in ga pokopal na dno svoje osirotele duše. Nikomur ni tožil; pa vsaj tudi mav-re ni bilo več, ki bi ga bila jedina razumela in z njim čutila. . Anka, nekdanja prijateljica, ga je tudi pozabila v nesreči. Posebno od tedaj se mu je začela odtujevati, ko je povprašal po njej Kočnikov Matevž. Bila je jedinka pri Korenovih, ki so bili na glasu, da še celo v nogavice spuščajo kebre; torej ni čuda, da se je marsikateri Adam oziral na njo. Pa le Kočnikov Matevž, ki tudi ni bolehal na mošnji, je znal prave strune ubrati in stopil z Anko pred oltar. Vse se je veselilo takrat na Remšniku, ker Koren je spustil ob priliki gostije par zlatih kebrov na svetlo, da bi mu kedo ne oporekel, češ, on je stiskav. ■Le Peter je sedel molče za pečjo in še jed mu ni šla v slast. Samo tedaj, in to je bilo menda prvič in zadnjič v življenju, da je na tihem vzdihnil O moj Bog, zakaj si me vandar zapustil. Tudi pri novem gospodarju je ostal Peter in čez leto so mu naložili navo opravilo: pestovanje. II. Leta 19111 sem romal tudi jaz kot kaplan na prvo štacijo k sv. Juriju na Remšniku. Ne bodem ti popisoval, dragu bralec, čuste, ki so mi rojila po duši, ko sem zapustil železniški voz in stopil v popolnoma tuj kraj. Nekako milo se mi je storilo, ko sem ročnim kovčekom v roki premišljel, po kateri grabi jo urežem k sv. "Juriju"; pri tem, ko je vsak mojih tovarišev, bodisi vozeč se po železnici, bodisi na vozu, spremljan od radovednih pogledov, zavzemal svoje prvo mesto, sein moral jaz klestiti peš. Ne vem, kam bi bil zašel, da mi ni pomagal pri izbiranju pota moj sestrič, ki me je uvedel v vsako novo življenje, tako tudi v kaplansko. Molče sva stopala in si brisala pot, ki nama je zalival čelo in hrbet; le tu pa tam je moj dragi Franc pretrgal molk, kazaje kakega prav spakedrane-« ga hribovca, čes: "To je tvoja ovčica; pa le.potoiazed bodi, še imam tudi jaz več takih." Po mučnem potu, katerega še do tedaj nisem bil vajen, ki se mi zdel neznansko dolg, sva zagledala špič stolpa mojega novega gospodarja sv. Jurija na Remšniku. Kraj se mi skraja ni dopadel, pa sem ga Vendar le hvalit, tako po navadi in prisiljeno. Še bolj sem ga pa čutil o-samljenega, ko je drugi dan moj zvesti spremljevalec začel pogledovati na tek megelj in sam pri sebi vzdihnil, vendar jaz sem ga dobro slišal: "Bodi Bogu potoženo, pa moja Selnica vendar ni — Remšnik!" Sam sem ostal; pa sem si mislil, kaj bodeš hodil čmerikav, uči se kaplova-nja, kakor si se plavanja, ki si prvič padev v vodo. In res. Kmalu sem se privadil, priljubil se mi je sprehod. Kamor koli sem se napotil, sem bil pač primoran prelivati pot pri povratki. Hentaj te, sem tuhtal: fant 12 let in še več so te učili potegniti ravno črto, pa bi je sedaj na Remšniku ne znal! Stikal in voharil sem po gošču tako dolgo da sem naletel na stezo v borov-tiem lesu, ki se je vila par sto metrov okrog hriba in bila tako po mojih poj'-mih ravna. Priljubil se mi je ta gozdni kotiček in dal sem mu ime "prater'". Tukaj v spomladi kot v poletju molim bre-vir in si belim glavo v pridigo. Ovil se je ta prater krog mojega srca in teško ga bodem kedaj pozabil. Zakaj ravno na tel-le prostoru občutim vselej takisto prijetnost in sladkost samote, ki so nam jo slikali v bogoslovju gospod spiritual, ki nam pa tedaj ni hotela v glavo, še manj pa v — srce. Vendar besede in iskuša-nje se ne dajo primerjati. (Konec prih.) Prijetne razmere v španskih ječah. Guverner osrednje kaznilnice v Madridu, Salillas je odstavljen, ker je v kaznilnico uvedel malo preveč "modernega" duha. Kaznenci so živeli prav veselo in razpolagali s privelegiji, za katere bi jih mogli mnogi svobodni ljudje zavidati. Izdajali so vvoj tednik imenovan "Oblast". Urednik je bil nek književno jako izobražen kaznjenec, ki si je izbral za sotrudnike naj-inteligentnejše izmed tovarišev. Vsa kaznilnica je bila razdeljena v uredniške odseke. Cena posamezni številki je bila 1 poseta, kolorirana eksmeplaii so stali dvakrat toliko. Toda največ dohodka ima v obče vsak list od oglasov in tako je bilo tudi z "Oblastjo." V kaznilnici je bilo mnogo dosmrtnih jetnikov, in ti so imeli cele zaloge žganja, kave, mila in igralskih kart. Svoje blago so priporočali v oglasih, n. pr:. "Najcenejši liker je dobiti samo pri "Pepu", 2. galerija, celica št. 259" itd. V poslednji številki "Oblasti' je bi! uvodni članek posvečen izbornemu vodstvu guvernerju Salillasa in se mu je pela velika slava. Kaznenci so priredili v čast guvernerju tudi pick-nick, h kateremu je bila vstopnina 2 peseti, in sicer na dan sv. Izidorja, patrona mesta Madrid. Po novim guvernerjem si kaznjenci pač večkrat mislijo: Skoda lepih časov! to želim, da bi se oglasila katera slov. družina in vzela enega ali drugega za svojega ali pa za hrano po primerni ceni. Več pove: Nick Jurjevich, 1506 N. Broadway, Joliet, 111. 60—8t eaaaaaaa a a ii'in a MALI OGLASI. -[ a I s a i----i ® aaaaa a a aaaaaaaa TRI SINKE Eden je star 10 let, drugi 8. let in 3. je star 6. let, ki se nahajajo že dve leti v (sirotišnici v Jolietu, oddam kateri dobri slovenski družini ali za svojega, ali pa hočem za nje plačat hrano na mesec. Dečki so zdravi in dobro od-gojeni. Ker sem zgubil ženo pred par leti, in ker so čedalje večji stroški, za- GLAVOBOL. Skoro ni dneva, da ni v družini kdo trpel na glavobolu. Raditega boste z veseljem čitali sledeče pismo prejeto od Mr. Jos. Neckart, White Pine, Minn., z dne 24. sept. 1917: "Pošiljem Vam svojo zahvalo za Severove krog-ljice zoper glavobolin nevralgijo. Kajti oni so izvrstna pomoč v slučaju glavobola. Jaz sem vzel le eno in bolečina je izginila v nekolikih minutah." Severove krogljice zoper glavobol in nevralgijo (Severa's Wafers for Headache and Neuralgija) so na prodaj v lekarnah vsepovsod. Cena 25 centov za škatljico v kateri je 24 krogljic. W. F. Severa C., Cedar Rapids, Iowa, Pri prehladih Tdrgnite Trat ln prša, kakor tudi stopala * Dr. Rlchter-]evem PAIN-EXPELLER Učinkuje takoj olajiljiTo in prijetno. Jedino pravi a varstveno znamko sidra* ta 05«, v lekarnah in nararnoit oa P. AD. R1CHTER & CO. 1*-80 Washington Street. New York, N. V STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Alexander Harass t\ ChL Pboaa 37« U N. W. m. 120 Jtfferion St JOLIET. ILL. (S Smetle DOBRO POSODO REBA' je, da vsaka družina spravlja svoje osm posodo, posebno poleti. To jezdraVo in udobno. Priporočami Witt Brand posode, ki iz težkega galvanized železa in so trpežne. Vse velikosti in cene. B m m Poehner& Dillman ■ 417-423 Cast Street Phon« 119 Joliet, Illinois ® ® | aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaanaiaaaaaaaaaaaaaaa aiffl fflsi Naša velika in moder- 53 IM II no urejena tiskarna m 3 Zabavni kotiček. Pred leti so izganjali v Klavtežu na Laškem iz obsedencev hudobnega duha. Izganjalci pa so morali biti ne-omadeževani poštenjaki, da jim hudobni duh ni mogel kaj očitati. Pripovedujejo, da je k takemu bolniku bil poklican pobožen kapucin. Ko ga obsedenec zagleda vpraša: "Kap pa hoče ta sveti mož pri meni?" Kapucin od-covori: "Svet, svet še nisem, ali z božio pomočjo še lahko postanem." božio pomočjo in zlastno prizadevnostjo še lahko postanem." In hudobni duh mu ni vedel kaj odgovoriti. —k Nekdo, ki se je hotel tudi naučiti, kako se hudiča izganja, je vse pazljivo opazoval in poslušal, kako je kapucin covoril. Pricodi se, da se drugo leto noiavi zopet tak nesrečni bolnik. Se-dai se ponudi, da bo bolnika zdravil z bUtroumnostio ravno »isti, ki je prej-Snie leto Vanncina noshtšal. Ko ga bolnik ^atrleda. vnraša: "Kai hoče pa ne) nrj meni'" Vnrašani hitro od-irrivori' "OcP1. ocel še nisem, ali z bodici onmnrin in lastno prizadevnostjo I,. V.htr> nocfanrrn Tn Sl-rst'ipr ip zakrohotal. I® aaaaaaa fflfflaaaaaaa i®®® g®®® S®!®® S®®® S®®® gats® fflffliiffl i®®® ism® sa h« ■■ "'zdeluje najhitreje in uajličnejeaafflfflffiffiffi »a T S E VRSTE TISKOVINE ZA B®®®®®® nnai aaai saafl i®®® H®®® fflfflfflgi g)®®® fflfflfflai slavna društva, cerkve in šole, trgovce in obrtnike, ter zasebnike. Prestavljamo iz slovenskega in drugih jezikov v angleškega in obratno. isaaa seai aaaa snagi aaaa aaag aaia fflfflBffl aaagg aaaa aaaa aaaa aaag aaaa aaaa »hHR Predno naročite tiskovine, kakor: Pismeni «B®B S gjfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl = fflfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl _ UHII PaPir' kuverte> Vizitke, nakaznice pobotnic, pra- ffl®®- ffliii vila in poročila, ali tiskovine za prirejanje te- »aSi fflfflfflffl r r j j Bfflgl ®!i!i selic iu razne druge take stvari. Pišite nam za »gig aifflfflffl aa»a cene, da si prihranite denar. _____unia 1 ffl ffl SffifflffiBfflfflfflSBfflBSlfflffllSIBfflfflfflaaBHBfflffBfflfflBBffllllS fflffiS gj a a a| Amerikanski Slovenec p Prva slovenska linijska tiskarna v Ameriki, lastnem domu—1006 N. Chicago ™ OD B B IBSSiKlIIBBISIlBBbBBHBBBBaBBBBBBBBBBaaHB! B BBSBBBBBBIQBBBBflBBBBBBBBBfllBB v AmeriKi. St., Joliet, I1L || 3BBBBBBBBMIS BBBBBBBBBMMB l I Pod svobodnim solncem Povest davnih, dedov =1 SPISAL F. S. FINŽGAR H ■ H a E a Bfflfflffifflss!i8a®s!sffl!ss3!®®aeaa®s sBssHimaasfflsasa (Dalje.) Vsi so se stisnili k njemu, iskali njegovh rok in jih poljubovali in govorili grozne prisege ter klicali vse strele iz nebes, ves pekel iz zemlje na izdajavca... Ob solnčnem vzhodu se je gnetla množica ljudi na obrežju. Ves Toper seje izpraznil. Epafroditovo ime ni bilo neznano častnikom in prefektu samemu. Narod je prignala radovednost, kako utone lepa barčica in pokoplje samomorica. Osvobojeni sužnji so begali po mestu, jokali na glas, si ruvali lase, se grizli u ustnice do krvi in vili roke ob nesreči svojega gospoda, katerega preganja po krivici silni Upravda. Nekateri so nalašč vpričo vojakov zabavljali na despota, da so jih prijeli in odgnali v kazen. Ko je nenavadna novica došla v stan prefekta Rustika, jo je zvedela tudi Irena, ki je prišla srečno iz Bizanca po kopnem k stricu in bivala s sluškinjo Cirilo v preprostem, napol barbarskem mestu srečnejša nego na gnilem dvoru. "Epafrodit, moj rešitelj, varih Iztokov?" je izpregovarjala Irena napol šepetaji Cirili, ki je prihtela k njej z usodno vestjo. Vsled dolge vožnje po Solunski cesti iz Bizanca do Topera ji je nežno lice nekoliko zagorelo in utrujenost še ni izginila z njega. Slonokosteni glavnik, s katerim bi ji imela ravnati Cirila zlate lasi, ji je padel iz tresoče roke. Dolgi razpušče-ni prameni mehkih kodrov so se ji V-suli po ramenih, po beli jutranji prte-nimi preko prs. Vsi spomini, vsa iskrena ljubezen do Iztoka in iz nje porojena hvaležnost do Epafrodita se je zbudila z mogočnim plamenom v njenem srcu. Lica so ji zagorela v srčnem ognju, ustnice so se ji tresle "Bogorodica, naj ne umrje pravičnik! Cirila, jaz ga otmem — moram, iz hvaležnosti — iz ljubezni dosvojega Iztoka Hiti!" V naglici ji je sužnja spela lase s srebrno zalasnico, je odela preko tunike z lepo stolo in ji pomagala ubotu mehke sandale. Nato sta šli obe k stricu — prefektc Rustiku. Stric je že zvedel o nameri Epafrodita. Vojaki so ga obvestili da so ujeli nekaj njegovih sužnjev, ki so glasno žalili veličastvo despota. Le-ti da so povedali, zakaj gre Epafrodit v smrt _ Justinijan ga dolži po krivem, naperil jep ravdo zoper njega — on pa mu hoče ubežati s samomorom. Prefekt — Bizantinec skozi in skozi— si je hitro domislil, da ga nagradi bogato sam Upravda, če otme Epafrodita in mu ga izroči živega. Ravnal se je uprav z doma, da naglo ukrene vse potrebno in zajame ladjo, preden se potopi. Tedaj jep rišla Irena. "Pri Kristu, otmi ga >triček!" Irena je dvignila tresoči se roki do njega, v očeh so ji igrale solze, vsa se je tresla. Rustik se je zavzel. "Irena, ti jokaš? Čemu? On je pro-tivnik jasnega despota — čemu solze za takega — solze' dvorjanice?" Irena ni doslej povedala stricu se ničesar, kar ,-e je zgodilo z njo v Bi-zancu. Rekla je samo, da želi ostati dalj časa pri njem na deželi, ker ji ni bik) dobro v carski palači. Rustik jo je sprejel z veliko radostjo in zelo ponosen, da biva pri njem — sorodnica dvorjanica. "Epafrodit mi je storil veliko dobroto v Bizancu. Povem ti odkrito, stric, vzbujala sem magistra peditum. — Toda zadela ga je nemilost despojn* in uničen je bil nekoč, ko je bil z menoj, da ga ni otel ta Epafrodit s svojimi sužnij. In tudi mene bi bili one-častili iu pahnili v nesrečo najeti tolovaji." Rustik se ni začudil. Pomiial je na eno oko in se nasmehnil. "A, tičica, si se doživela zanimive ljubezenske spletke na dvoru. F., živi se v Bizan- Alit udi koraki soodmevali po marmorju, včasih je trčil meč in zarožlja la veriga na jeklenih prsih prefektu. Stric je odhajal, da ujame Grka in ga izroči pravici. Ireni se je upognila hrepeneča de snica, obe roki je pritisnila na vroče čelo, Cirila jo je objela krog pasu omahujočo v silni bolesti. V svoji sobi se je zgrudila pred -kono. "Prizanesi, o Kriste! Odpusti — otmi — otmi..." Hipoma umolkne. Za trenotek je j 'jenja uprla oči v ikono Bogorodice. Obraz ji je»ražarel. "Cirila, nodoj ga otmem iz ječe!" 'Prejsna gospodarica, težko delo!" 'Ni častnika pri posadki, ki ne bi izpolnil slednje želej dvorjanice. Jaz ga vidim še nocoj, govorim z njim o Iztoku — morda mu je sporočil, kje biva — ali je pozabil moje ljubezni —" "Prejasna — on te ne žabi nikdar!" "Da — on ne pozabi moje ljubezni. — Epafrdit gotovo ve, kje biva sedaj. Stražo podkupiva — in potem zbežimo k njemu.— Cirila — k njemu — k mojemu edinemu!" Irenino lice se je zagorelo v koper-nenju. "Hitro na obal, Cirila. Videti ga moram; tudi Epafrodit me mora videti. Moje oči mu bodo govorile: Ne boj se! Irena ti vrne dolg!" V pristanu se je ljudstvo razmikalo ob prihdu prefekta. Dva centurija sta vodila oddelke vojakov za njim. Hitro so zasedli pripravljene čolne in se uprli v vesla ter gnali proti brzo-jadrnici, ki.se je svetila daleč pred luko z žarkih vzhajajočega solnca. Med množico je nastal začuden šum, co je sam prefekt sedel v lep čolnič in s- štirimi častniki odrinil na morje. "Otmo ga! Ne utone! Dobi ga v pest Upravda! — Žal lepe barčice! — Kaj bi jo potapljal. — Naj bi bežal — galebi je ne dohite, tako je urna— In denar ima — pa tišči v smrt.—" Vse to je čul pomešan med množico — Epafrodit. Nikdo se ni menil za preprostega potnika, spoznal ga ni v Toperu nihče. Ko je trgovec vide', da so odrinili čolni, in vedel, zakaj so odrinili, ga je spreletel .strah. Ce jih Numida ne opazi, če dospo do ladje, preden odmaši zavrtane luknje — je prečrtana prevara. Prefekt ra-pošlje vse vojaštvo na lov za njim — kako bi ubežal? Iz Bizanca dojdejo carski zasledovalci — in pogon bi bi usoden. Epafrodit se je ozrl. Rad bi se bil preril iz množice. Ali gneča je b" kakor zid tele-;. Čezdalje so se bližali čolni brzojadrnici. tišji molk je pjlul nad ljudstvom. '£ei>etaje, po!,'-'la sno so govorili nad uho drug drugemu opazke. N'a krovu je!" se je završalo med ljudmi. N"a rilcu brzojadrnice se je prikazala postava v blesteči opravi in z belim praporcem mahala kakor pozdrav prihajajočim. 'oslavlja se Grk!" je izpregovoril tik za Epafroditovim hrbtom -lok lie rul. ki je dišal po konjskem potu. 'Prefekt se je dvignil. — Vojaki Veslajo hitreje! Dobe ga!" Epafrodit je začutil mravlje po hrbtu. "O Numida," se je jezi! v srcu "grom te ubij! Kaj čakaš? Izdaš me Odmaši!" Tedaj je zletelo belo praporce pre- "Gospod, videl sem svetlo dvorjanica Ireno." V Toperu?" se je razveselil Epafrodit. 'Tukajle, tamle pod platano je a-plakovala tvojo smrt" "Oplakovala? Jeli zvedla tudi ona?" "Kaj ne bi? Ni dojenčka v Toperu da ne bi izgovarjal tvojega imena. Potrudili smo se, gospod, zelo potrudili." 'Plakala je, praviš?" "Naglas! Bridko, .-da so mi solze vstopile v oči. Morda je omedlela— zakaj videl sem čestnike, ki so jo obkrožili, prinesli nosilnico in odšli z njo." "Sirota, angel božji! Še danes jo potolažim. Greh ima, kdor ne otare solz od teh nebeških oči." Epafrodit je govoril ganjeno in v zanosu: Vsa duša mu je v novič za-plamenela za to bitje, in zazdelo mu je kakor bi ga bil Bog oblagodaril in ga varoval zadnje dnve edino zato, da izvrši najlepšo nalogo svojega živ-da združi dvoje krepostinh src — Iztoka in Ireno. "Greh ima, praviš gospod. In res ga ima in imel bi ga jaz, takovelikega, da bi me patriarh ne otel pekla, ko bi ti ne bil tega naznanil." "Zahvadlim te. Razodel si mi hvaležnost svetle dvorjanice. Epafrodit vse povrne. — Kam sedaj Spiri- živi! Poznam despojno! Tvojo cu, ----- prošnjo bom izpolnil Ne bo počival ta Grk v morju. Naj mu postelje despot ali despojna. Upravda ima trdne postelje za krivičnike." Ru-tik se je prestopil, da bi naglo odšel in prestregel trgovčevo namero. •Ne smeš stric! Otmi ga — in daj mu svobodo. Glej, jaz mu dolgujem življenje." Irena je zastavila stricu pot in se ga oklenila s tresočimi se rokami. Toda prefekt jo je prijel rahlo za roke, jih odvil od vratu in šel mimo nje proti vzhodu. "Otrok moj, prva-ljubezen — prvi spomini! Pozabiš, ko zaljubiš drugič — tedaj se dobi drug prijatelj, ki te btme — zakaj ta mora v Bizanc pred •despota, ki sem mu prisegel zvestobo!" Rustik je odšel s trdimi koraki molž, ki je navajen velevati. Irena je prebledela, tresočo se desnico je iztegnila za stricem, kakor biga hotela pridržati, ustaviti: "Nikar! Usmili se mene — Otmi ga..." dion?" "V Solun; ker si nehal ti, začnem trgovino jaz!" "Želim sreče, modrost imaš. Morda se še vidimo, morda te še potrebujem!" "Na službo, gospod prejasni, vedno na službo tebi—do smrti." Epafrodit je zagledal Numido, kije plul s čolničem vštric s prefektom in glasno objokoval smrt svojega go-poda. Slišal je, da je govoril Rustiku, kako ga je ljubil, da je hotel z njim vred v smrt — pa se je zbal smrti — ker ni pravičen in čst kakor nedolžni Epafrodi'l. Grk se je hotel ogijiti Numidi, da ne bi zbudil pozornosti. Zato se je zavil v me-to. Kakor senca mu je sledil evnuh. Ko sta prišla pod platano, je ponovil Spiridion. "Vidiš, gospod, tukaj je plakala prejasna." Tedaj se je Epafrodit ozrl, segel v ne-dra in mu smehljaje izročil par zla-tov. "Ne maram plačila za to, res ne maram-., Ampak zlatih bizantincev je samo devetsto devetindevedeset — za tisoč sva se zmenila, ne zameri — zato sprejmem, gospod, samo zato, pri Kristu. da ne lažem." Epafrodit je šel mlmodalje in mu namignil z roko. naj se loči od njega Še isti večer je Irena zvedela po Numidi vso resnično bridkoveselo povest o Iztoku in o Epafroditovi ukani V blaženstvu se je topila pred ikono Bogorodice. In ko se je izmolila v hvalnein psalmu, je vstala s cvetjem na licih, z ognjem v očeh. Njeno srce je prekipelo v ljubezni. Objela je služabnico Cirilo, jo tiskala na prsi. ii poljubala o "i in ustnice ter ponavljala omotična: "On živi! Moj Iztok živi in me ljubi! Pome pride — eilini, predobri junak junakov.. ." SEDMO POGLAVJE. "Seveda!" Tvojega jezuka ne bolijo noge." "Lezi semkaj, počij, bodi dobre volje in zapoj rajši!" "Zapoj, zapoj! Sedaj se šališ z menoj, ki sem ti zdrobil verige. Seveda! Lahko ti je z mojo roko gade lovviti! Toliko modrosti pa ni v tebi, da bi vedel, če kokoš ne zoblje, da tudi ne poje!" Radovan si je jazno čufal brado in otresaliz nje prah, ki se je, pomešan s potom, sosedel po dolgih štrenah. "Dajte, mladci, večerje Radovanu!" Vojak je otvoril pred starcem torbo in privlekl iz nje kos mrzle pečenke. "Čutaro!" je zamrmral Radovan. Ko mu jo je ponudil, jo je prijel s trudnimi rokami, zakašljal in zac-mokal z ustnicami. "Še pljuniti ne morem, taka suša! In sedaj bo tekla ta žlahtna Epa-froditova kaplja po tako grdi prašni cesti. Škoda!" Odpil je na dušek več kot polovico in se oddahnil . "Epafrodit, ki bi ti vedel, kako te ljubim!" Nastavil je še enkrat in nato zako-talil prazno čaturico po travi. 'Iztoče!" je pričel z razveseljenim glasom. "Da nisem hodil jaz s pametjo po svetu, kaj bi bilo s teboj, kozliček vratolomni!" "Za to ti bo vedel ves narod Slo-venov." 'Na hvaljene jagode je treba kruto majhne čajne! Ampak vseeno, če boš ti imel le toliko hvale v srcu, koli-or jei maš preveč na jeziku, bom vesel. Upem namreč, da boš ob priliki počesal tistega koštruna, Tunjuša če ga sevda sam ne pošljem prej Morani za priganjača. Zakaj malo malo je manjkalo zadnjič---" Begunci so* pelegli krog Radovana in Iztoka ter radovedni poslušali godca. "Govori, očka!" so se oglasili vsi zaeno. "Stvar je zanimiva. Da bi bil ti Tunjuša?" "Jaz, da, jaz, Radovan!" 'Povej!" je silil Iztok. 'Zadnjič je bilo, ko sem nesel tvoje pozdrave iz Bizanca domov." "O domu, o sestri Ljubinici, o o-četu Svarunu ni ničesar povedal. Ni lepo!" "Ni lepo? Sinko, vsak pastir naj svoje ovce zavrača! Ali si me kaj vprašal? I'o očetu, po sestri? Nič! Zadnjo kapljo ljubezni do svojih ti je menda izpila tista lepa dvorjanica, tista mehka podlasica. Kaj? Jagnjeta ti bo ro-d la — in še ta kilava!" "Radovan, ne skruni mi Irene! Molči!" (Dalje prih.) Dolžni ste zaradi troje žene in otrok, da se bolj zavarujete za slučaj bolezni ali smrti, da ne bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi vaše nemarnosti, zato zdaj dokler ste še zdrav pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu Društvo Sy. Družine (The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1918. Predsednik............ George Stonich Podpredsednik........Stephen Kukar Tajnik...................Jos. Klepec 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Zapisnikar..............John Barbich Blagajnik.........Anton Nemanieh st Bolniški načelnik.....Nick Jurjevich. Reditelj...............Frank Kocjan. Slovenske Gospodinje so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše meso, grocerije IN KRANJSKE KLOBASE istotako vse vrste drugo sveže in pre-kajeno meso ♦•t vse druge pedmet«, ki spadajo v področje mesarske in grocery ske obrti. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Spoštovanjem Jolm N. Pasdert2 Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, ® Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar. rmm To društvo sprejema rojake in roja kinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino Tudi člani-vojaki so deležni v bolezni cele podpore in cele smrtnine. To društvo ima že nad $3,000.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 4606.00 dolarjev bolniške podpore članom(ieam). Kdor pla ča takoj ob pristopu $3.00, to je toliko ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. ▼ stari šoli. Kdor želi pristopiti v naše veliko ir napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku. College Saint Thomas SAINT PAUL, MINNESOTA Under the Control and Direction of Aichbisfcop Irebsi Collegiate, Academic, Commercial and Preparatory Courses A COLLEGE COMBINING FINEST CATHOLIC TRAINING WITH MILITARY DISCIPLINE Designated by War Department as "Honor School" —A distinction reserved to ten best Military Schools in the United States Splendid Buildings, Grounds, Library z*l Equipment Junior and Senior Divisions of the Reserve Officers' Training Corps. Eight hundred and forty-two students reg>«" tered last year. For catalog address Very Rev. H. Moynihan, D. D. Pre* POZOR ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše mr o po najnižji ceni? Gotovo! V mcsnu Anton Pasdertz Po travi so Užali razsedani konji — zklenjeni, kakor bi bili počepali. Krila jih je pla -1 sivega prahu. Po bokih so še po'ze'e tuintam debele kaplje j)otu in se mesle s prahom v umazane jagode. Vdrte lakotuice iz- nase geslo, bornih živali so se trudno dvigale. Kljub p'cmcnit! krvi so komaj vzdržali silno dirko, v katero jih je gnal bežeči Iztok in njegovi S'oveili. Padala je vi i arna rosa. V dolni ji šumel Torizus od zapada. na -even •so šepetali vrhovi dreves pri hebr; Hema. "Oteti smo, slava Perunu!" Tako je izpregovoril Iztok, ko je o< tot»i« naibotjšr »veže m vrelca klobase in uaiokiKnetir men :in Pridite tore) i> m natnižii v-ein ktiMi» nane rr »o \'/kr cene in <(obr» i>o»trerba »t ko ogcaje v morje. Blesteča postava pej jermen pri čeladi in jo položil v je zginila s krova. Epafodit je pridr- travo. ževal sapo. Vojaki so gonili na smrt — med ljudstvom grobna tišina. Naenkrat se nagne visoka jambora na brzojadrnici. Ljudstvo na obrežju vzklikne: "Tone! Potaplja se!" Na krovu se prikaže suženj v kratki tuniki, ki kriči in vije z rokami. "Hitro si se preoblekel, Numida! Dobro igraš! Vrl deček!" Epafrodit ga je hvalil v srcu, groza je prenehavala. Barka se je nagnila či-to na stran, voda je udarila pod krov skozi odprte line, valovje se je razburilo in razpenilo — suženj je planil s krikom s krova v morje in se prijel čolnnička, ki je plesal ob barki Vojaki so dvignili vesla — in čolna sta obstala. N'a obrežju je razlegal krik, smeh zašumeli so pogovori — barka je utonila. Ljudstvo se je razkropilo — Epafrodit je obstal sam. v srcu rado-.t, da ie izvel do pičice -voj načrt in gren-kost, ker je morala poginiti barka — ljubica, da je s poginom zabrisala sled pred preganjavet. Ko je tako zatopljen obslonel na kanienu, potegnil ga je nekdo za rokav. Spjiridionove oči so se razsvetile pred njim. Veliko veselje je bilo na obrazu evnuhovem. "Gospod," je izpregovoril, ko se je previdno ozrl po okolici. "Samo orlova perot bi nas doletela in delfin bi bil pripltil za nami po morskih valovih; ker pa Bizantinci niso ne orli iu ne delfini — zato ležemo brezskrbno to noč in počijemo." Star Sloven, z razsekanim obrazom, je vrgel težki klep na tla ill se sklenil poleg njega za zeleno grivo. Mladi vojaki so se lotili brašna in skrbeli za večerjo. Zakaj Epafrodit ni pozabil, da bodo begunci lačni. Velike usnjate torbe ob sedlih >o bile nabite z mesnino in v čutarah je plju-nl.alo najboljše vino. Radovan je vlekel za jermen oklep po tleh in -e blžal ilztoku, ki je zamišljen slonel na kupu praproti ob prasketajočein ognju. Iztok st je nasmehnil starcu. "Kakor raca, kohališ, očka!" Kadovan je spustil jermen iz roke. oklep je zevajoč obtičal za grmom. "To imam za plačilo, da sem te re šil! Nehvaleinikl" No, Radovane, ne jezi se! Zahvali bogove za tako ježo! Nisi še sedel na boljšem konju!" "Hvala tebi za tako pasj žejo! Racam sedaj po tleh, kakor bi bil pijan. In vendar je moje grlo suho in prašno, kakor ccsta, po kateri smo gonili." 'Ne jezi se! Sej veš, če je volk v selu, ni psu počitka.!" Ne pozabite torej obiskati n»> »