■dU lm > sloyensko gfflAmf s T. kulturno društvo i s t r a Jječt t&vfo- .Ve • f- " J /v ' f / ^ . / v • +KčnuA. j&ML v a # letnik 9 / številka 26 marec 2014 m4 frica slovensko kulturno društvo i s t r a Mavrica Glasilo SKD Istra Uredniški odbor Jasmina Nič Drakovič Damijana Pezdirc Odgovorna urednica Maja Tatkovič Lektorica Lidija Kuhar Založnik SKD Istra Pulj Oblikovanje Tihana Nalič Tisk Tiskara NOVA Naklada 350 izvodov Hermana Dalmatina 4 - Galerija Držičeva ul. 2 - Slovenski dom 52100 Pulj slovenci@skdistra.hr tel.: 052 215 851, 099 224 2082, 099 224 2083 fax: 052 544 406 Uradne ure: torek in petek od 10.00 do 12.00 ure četrtek od 16.00 do 18. ure PRIDITE!!! - pevski zbor - kreativna delavnica - dop. pouk slovenskega jezika - delavnica Zdravo življenje - razstave - druženja, izleti Veleposlanstvo Republike Slovenije v Republiki Hrvaški Alagovičeva 30 10000 Zagreb Uradne ure: ponedeljek in petek od 9.00 do 12.00 ure sreda od 9.00 do 12.00 ure in od. 14.00 do 16.00 ure tel.: +385 1 6311 000, 6311 011 fax: +385 1 6177 236 Konzularni oddelek: tel.: 01 6311 014/015 Dežurna služba za nujne primere: +385 98 462 666 Glasilo financirajo Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Savjet za nacionalne manjine RH Svet slovenske narodne manjštine mesta Pulj Svet slovenske narodne manjštine Istrske županije Naslovnica: http://en.wikipedia.org Zadnja strana: Veduta Triglava (Marko Pernhart 1824.-1871.) http.V/commons. wikimedia. org 1 Namesto uvodnika V minulih mesecih sta se za slovenstvo v Istri zgodila dva pomembna dogodka. In prav je, da ju posebej poudarimo. Na slovenskem večeru, ki gaje decembra organiziralo društvo Oljka iz Poveča, je bil podpisan Sporazum o ustanovitvi koordinacije slovenskih društev v Istri. Zanj seje odločilo vseh šest društev, ki delujejo na območju Istre, in sicer: Ajda iz Umaga, Lipa iz Buzeta, Oljka iz Poreča, Istra iz Pulja, Labin iz Labina ter Snežnik iz Lovrana. Koordinacija je utemeljena predvsem zato, da se bo medsebojno že obstoječe sodelovanje organizacijsko uredilo. Osrednji cilji so: • ohranitev slovenske kulture, slovenskega jezika in slovenske identitete na območju Istre; • skupno nastopanje v zadevah, ki se nanašajo na celotno slovensko manjšino v Istri; • oblikovanje skupnih kulturnih programov in druženj. Drugi nadvse pomemben dogodek je začetek pouka slovenščine na dveh puljskih srednjih šolah. Namreč, na pobudo našega društva je lansko leto stekel postopek za uvajanje slovenščine kot manjšinjskega jezika v program rednih šol. To namreč omogoča ustavni Zakon o pravicah nacionalnih manjšin o šolanju v jeziku nacionalne manjšine v R Hrvatski. Po vseh opravljenih formalnostih je pouk že uveden na puljski gimnaziji in srednji šoli za uporabno umetnost in oblikovanje s po dve uri tedensko. Slovenščino poučuje slavistka Maja Tatkovič. Klaudija Velimirovič Podpisovanje koordinacije v Poreču Dogajanja v društvu ^ 2 Svečan - mesec kulture Letošnje kulturno udejstvovanje smo začeli že 1. februarja. V Slovenskem kulturnem društvu Istra smo v Pulju že drugič gostili pevsko skupino Studenec iz Pivke. Gostujoči zbor nas je s pesmimi z vseh koncev Slovenije popeljal nazaj v prvo domovino, kot ji radi pravimo. Nadaljevali smo s skupno prireditvijo v Labinu, 6. februarja. Slovenci iz Labina gostitelji skupne prireditve v Istri Člani Društva Slovencev Labin so bili letošnji gostitelji ob slovenskem kulturnem prazniku - Prešernovem dnevu v prostorih kluba Bošnjakov v Labinu. Prireditve so se udeležili člani vseh slovenskih društev, ki delujejo na območju Istrske županije, in to iz Pulja, Umaga, Poreča, Buzeta in Lovrana. Kot gostje so z nami praznovali tudi predstavniki nacionalnih manjšin Srbov iz Labina in Raše ter predstavniki bošnjaške nacionalne manjšine. Kot posebna gostja se nam je pridružila namestnica istrskega župana Giuseppina Rajko. Tradicionalno prireditev sta s pozdravoma otvorili predsednica Društva Slovencev iz Labina in namestnica istrskega župana. Osrednji del prireditve je bila monodrama z naslovom Brez miru, ki jo je pred okoli stopetdesetimi gledalci izvedel znani slovenski gledališki igralec Saša Klančnik. V predstavi je Prešern največji slovenski pesnik in ikona slovenske kulture predstavljen na zanimiv in duhovit način kot pesnik in oseba. Po predstavi smo se prijetno družili ob zvokih harmonike, zapeli slovenske pesmi in se tudi pogostili s sladicami, ki so jih pripravile članice društva iz Labina. Šutar Vujičič Silva Družinski album Vse dobro bi moralo izhajati iz družine, kar si pravzaprav vsi želimo. To je bila tudi tematika zanimive razstave fotografij na steklu, s katero nam je v galeriji Slovenskega kulturnega društva Pulj, 13. februarja letos, predstavil svojo družino Borut Peterlin, priznani slovenski fotograf iz Novega mesta. Slike so bile posnete 3 s fotografskim aparatom z začetka 20. stoletja. Na otvoritvi smo spoznali tudi avtorja, ki je diplomant praške Akademije FAMU, štipendist Benettonove Fabrice in podiplomski diplomant London Col-lege of Printing. Znanje po svojih portretih v tedniku Mladina, kjer je bil tudi več let fotografski urednik. V polni galeriji puljskega društva je avtor sam spregovoril o tem, zakaj seje odločil za tovrstno starinsko tehniko upodabljanja fotografij. Z njim seje pogovarjala Dušika B. Petkovič. Na otvoritvi je dve skladbi na klavir zaigral nadarjeni mladi puljski glasbenik Sandro Vešligaj. Čefurji, raus! Goran Vojnovič je filmski in televizijski režiser ter scenarist. Režiral je tri kratke filme, z Markom Šantičem pa napisal scenarij za film Sretan put Nedlme, ki je osvojil nagrado Srce Sarajeva in bil nominiran za nagrado evropske filmske akademije. Leta 2008 je izšel njegov prvi roman Čefurji, raus!, ki je pritegnil pozornost bralcev in kritike. Leta 2009 je zanj prejel Prešernovo in Kresnikovo nagrado. Lani je Izšla njegova druga knjižna uspešnica Jugoslavija, moja dežela. Filmska upodobitev njegovega pisateljskega 4 premieri 21. februarja letos napolnila dvorano kina Valli. V filmu spremljamo Marka, ki se je z družino v devetdesetih letih prejšnjega stoletja preselil v Ljubljano iz Bosne. Mladenič odrašča v predmestju Fužine, kjer je tudi znano "čefursko" naselje, v katerem integracijo tujcev v slovensko družbo nihče ne vidi kot zaželeno opcijo. Komedija govori o vsakdanjih problemih mladih priseljencev (čefurjev) ter o generacijskem razkolu med njimi in njihovimi starši, oz. različnimi stališči o integraciji v slovensko družbo. Goran Vojnovič se je z veseljem udeležil puljske filmske premiere, saj ga na naše mesto vežejo spomini na otroštvo, ko je počitnice preživljal pri starih starših. Jasmina Otvoritev Slovenskega kulturnega kotička v novigradski 1 • • v * * knjižnici Ob slovenskem kulturnem prazniku v novigradski knjižnici je 7. februarja odprt slovenski kulturni kotiček. Predstavljena je knjižica Grožnjan, istrsko mesto umetnikov Roka Zelenka ter njegove slike, ki jih je izbral zato priložnost. RokZelenko je prvič prišel v Grožnjan s 14 leti in od takrat vsem to mesto še vedno predstavlja družinsko stičišče. Karel in Sonja Zelenko 5 Otvoritev razstave Roka Zelenica sta ga v šestdesetih letih prejšnjega stoletja z drugimi umetniki iz Slovenije in preostalih jugoslovanskih republik prenavljala v to, po čemer je znano danes: v očarljivo mesto umetnikov z vegastimi uličicami in hišami iz istrskega kamna ter kakšnimi štiridesetimi galerijami in ateljeji. Zelenkovi imajo v Grožnjanu dve galeriji: Z in Porton. Slednja je urejena v prodajno galerijo, večinoma z manjšimi slikami in izdelki iz keramike, nad njo pa so bivalni prostori in atelje. O mestu je napisal dve knjigi: leta 1999 Grožnjansko kroniko in leta 2011 knjižico Grožnjan, istrsko mesto umetnikov, ki ponuja zanimiv vpogled v zgodovino in kulturno dediščino tega slikovitega mesteca od davnine pa do danes. Posebej govori tudi o skupini slovenskih likovnih ustvarjalcev, ki so z nastankom likovne kolonije leta 1965 pripomogli k oživitvi opustelega kraja. Publikacijo, bogato s fotografijami, je založilo SKD Istra iz Pulja, izšla je v štirih jezikih (slovenščini, hrvaščini, angleščini in Italijanščini), avtor pa je junija istega leta zanjo prejel občinsko priznanje, tudi kot zahvalo za dolgoletno uspešno prizadevanje pri ohranjanju kulturne dediščine Grožnjana. Iz pozdravnega govora predsednice SKD Ajda Danice Bojkovič "Danes, na predvečer slovenskega kulturnega praznika smo se zbrali, da počastimo pesnika Franceta Prešerna, ki nedvomno velja za enega največjih Slovencev. Njegovo vrhunsko poezijo lahko brez sramu postavljamo ob bok svetovno znanim kulturnim ustvarjalcem v obdobju romantike. Na obletnico njegove smrti se spominjamo in poklonimo vsem umetnikom, tako tistim iz preteklih obdobjih kot še živečim in aktivnim. Država Slovenija na ta dan svojim najodličnejšim nos- 6 Božična glazbeno-scenska čarolija "Encijana" Muzejsko galerijski prostor Svetih Srca... 19.12.2013. u 19.00 sati ...tradicionalni Božični koncert pjevačkog zbora Encijan koji djeluje pri SKD "Istra" iz Pule. "Dobrodošli na večer glazbene čarolije" -bio je poziv gledateljima koji su se masovno odazvali i ispunili svaki kutak prelijepog prostora. U zraku se osjecala neka posebna atmosfera iščekivanja dogadaja... I ...počelo je... Ugašena svjetla, paljenje sviječa i vokalna grupa Ad Hok uz pratnju citri uvela nas je u blagdanski ugodaj skladbom Ura je polnoči, nakon čegaje Encijan otjevao na raznim jezicima Stille Nacht. Caccinijeva Ave Marija je izvedena na-dahnuto i dirljivo što je emotivno stopilo publiku i izvodače. ilcem kulturnega sporočila podeljuje nagrade za najvišje dosežke na področju kulture. Kultura niso samo elita izobražencev, ki obvladajo pismenstvo ali slikarstvo, kultura smo vsi ljudje, so vse oblike sporočanja, sporazumevanja, pisanja, javnega nastopanja, je tudi ustvarjanje medsebojnih odnosov in naše srčno odzivanje na vse dogajanje okoli nas. Kultura je spoštovanje duhovnega stavbarstva naših dedov, je spoštovanje ter ohranjanje tradicije in vrednot. Vsak narod, ki živi zunaj meja svoje domovine, si seveda želi ohraniti vsaj del svoje samobitnosti, kulture, tradicije in narodne zavesti, kar se najbolj izraža z uporabo materinega jezika in kulturne povezanosti. Zato je zelo pomembno, da omogočamo in približamo prebiranje slovenske literature vsem tukaj živečim Slovencem in tudi vsem drugim, ki se želijo spoznati z njo." Slijedile su vesela i snažna Alleluia, I Need Thee Every Hour i Oj ti dušo duše moje kojom su pjevači pozdravili svoje članove Franka i Borisa, tamo negdje na nebu. Solističko sviranje Petera Napreta, vrsnog citraša iz Ljubljane, razveselilo nas je au-torskom skladbom Veselo na pot, nakon čega je Adi Koletnik na trombonu zasvirao Traum Melodie uz klavirsku pratnju Sandra Vešligaja. Svojim specifičnim soul glasom program je obogatila mlada i lijepa Jasmina Makota iz Chicaga darujuči nam dvije prigodne pjesme The Christmas Song i Oh, Holly Night. Bio je to uvod u Amazing Grace koju je izvela Vokalna grupa sa solistom Brankom Velimirovičem, a vesela skladba Emila Glavnika Aleluja stvorila je radosnu atmosferu. Mali pjevači pulske osnovne škole Veli Vrh, koja je slavila svoje stogodišnje postajanje, razigrano su otpjevali tri pjesme uz instrumentalnu pratnju Tare, Luke i Davida uz klavirsku pratnju dirigentice prof. Ane Brajkovič. Doajenka istarske zabavne pjesme, priznata i popularna Vesna Nežič Ružič je skladbama Kad se sklope ka-zaljke i Violine u noči pokrenula publiku koja je uz Encijan i orkestar u sastavu Plamenke Dražil, Roka Hrvatina, Silvana Kalagaca, Srečka Savretiča i Sandra Vešligaja pjevala zajedno sa njom. U razdraganu atmosferu dvorane uključio se Ljubljanski trio u sastavu Plamenke Dražil na violini, Roka Hrvatina na violi i Matije Potiska na klaviru s Fouš tangom, skladbom koju je Rok Hrvatin skladao za ovaj koncert. Njihovu virtuoznost je publika nagradila burnim pljeskom. A kako i ne bi bili vršni, kada su glazbenici Ljubljanske Opere! Pri kraju koncerta je izvedena jedna od najpopularnijih slovenskih skladbi Dan ljubezni. Jasmina llič Drakovič ju je iz-vanredno izvela sa srcem na dlanu uz pratnju zgodnog dua Marina & Branka, te Encijana, orkestra i publike. Božične svevremenske hitove Jingle Bells i Happy Xmas izveli su svi izvodači uz pomoč publike. Čaroliju koncerta je upotpunila i smišljeno režirana scena s posebnim projekcijama i svjetlosnim efektima Audio Lab studia iz Pule. Valja zahvaliti vrsnoj i neumornoj dirigentici i umjetničkoj voditeljici Paoli Stermotič, koja je osim što je pripremila zbor i orkestar davši im dušu, priredila više skladbi. Bila je to zaista Čarobna večer, koju je publika prepoznala i nagradila ovacijama. Cijeli koncert je snimala TV Nova, a emitiran je na sam Božič. Bio je to dogadaj koji ostaje u srcima te ugodnom i dugom sječanju. Encijanci su svoju koncertnu sezonu 2013. zaključili 30. prosinca u prekrasnom holu pulskog hotela Park Plaza (Histria) gdje su za prisutne goste iz cijele Evrope izveli cjelovečernji koncert. Bruno Stermotič Božiček v domu "Alfredo Štiglič" Čas hiti in leto se hitro obrne naokrog. To je čas, ko psihološko ozračje postane mehkejše, prijaznejše, ljudje pa bolj 8 sočutni eni do drugih. Enajst Slovenk in eden Slovenec čakaju Božička v Domu Alfredo Štiglič. Kaj pa delajo v domu naši slovenski rojaki? Ja, kaj, stanujejo vendar v domu. Dočakali so lepa leta, in jesen življenja jih je dočakala tukaj. Njihovi otroci so odrasli in razkropili so se po svetu. A je to mogoče kaj narobe? Tudi mi se bomo znašli na istem mestu. Sprašujete koliko so stari? Kar precej, skupaj bomo zaokrožili kar na 850 let. Menite, daje to veliko? Ma ne, za trde slovenske korenine 84 let v povprečju zares ni veliko. Glave še vedno delajo, glasovi so ohranjeni in slovenska pesem zveni po celi dvorani. Ali mislite, da so pozabili svoj materni jezik, in da se ne spomnijo več božičnih napevov iz svojih krajev? Ne, ne, dobro uporabljajo obe varianti in tudi dobre volje so. Dobra volja je pomembna stvar. Osebje doma moramo pohvaliti. Lepo so nas sprejeli in svečano so okrasili dvorano, kjer se je izvajal božični program za Slovence v Domu Alfredo Štiglič. Že tretje leto se tako lepo družimo in vedno se nas razveselijo, mi pa tudi njih. A je Božiček kaj prinesel v dom? Ja, vsakič nekaj prinese, ker za to poskrbi Slovensko kulturno društvo "Istra". In tudi mi nismo odšli iz doma praznih rok. Zelo lepo izdelane voščilnice in ročno Izdelane rožice nam bodo ostale v spomin na lepo druženje z rojaki v domu. Alojzija Šehovič Učenci DPS-a iz Buzeta in Pulja so skupaj pričakali sv. Miklavža v Pulju Letos je učence dopolnilnega pouka slovenščine iz Buzeta in Pulja obiskal sv. Miklavž v Pulju. Ob tej priložnosti so otroci 9 lahko uživali tudi v kulturnem programu, ki ga je poleg učencev dopolnilnega pouka slovenščine iz obeh krajev izvajal tudi slovenski gost, pesnik, pisatelj in igralec Andrej Rozman Roza. Za prijetnejši in slajši konec programa so poskrbeli odrasli udeleženci dopolnilnega pouka slovenščine iz Pulja. Učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Pulja in Buzeta so letos skupaj pričakali dobrega moža sv. Miklavža. Nestrpno so čakali njegova darila, s katerimi je napolnil pripravljene nogavičke. Učenci se za pisan nabor nogavičk lahko zahvalijo Štefaniji Sliško, odrasli udeleženki pouka slovenščine. Njena domišljija, pisani vzorci in spretne roke so iz izbranega tekstila ustvarile 'Miklavževe nogavičke'. Tokrat jih je Miklavž poleg s sladkarijami, orehi, lešniki, rožiči in sadjem napolnil še s slovenskimi slikanicami in slovenskimi zemljevidi različnih zvrsti. Za vsak primer je dodal tudi šibo, saj se nikoli ne ve... Ta bo otroke do naslednjega Miklavževega prihoda spominjala na to, daje dobro ostati še naprej priden, prijazen do sošolcev in vseh ljudi, saj bo leto hitro naokrog. Učenci so si darila res prislužili Seveda so si vse dobrote in koristna darila za učenje slovenščine učenci prislužili tudi z izbranim petjem slovenskih otroških pesmic, recitacijami in pripovedovanjem, kaj vse so spoznali ob prebiranju slovenskih pravljic, zlasti tiste o Petru Klepcu. Pri slednjem so se izkazali učenci iz Buzeta: Jana Marinac, Lukas Višič, Antonia Bužič in Vito Danielle Coglievina. Odrasli udeleženci pa so na prireditvi zapeli nekaj priložnostnih ljudskih pesmi. Najmlajša prvošolčka iz Pulja Vito Gotal in Mario Poletan sta Miklavžu in številnemu otroškemu poslušalstvu razkrivala skrivnosti, ki sta mu jih zaupala v svojih pismih. Pismi sta napisala pri dopolnilnem pouku slovenščine. Seveda sta ju napisala pravočasno, da so lahko angelčki darila 'nakupili' in zavili ter predali dobremu možu. Vzel jih je s seboj na pot in se primerno pripravil na srečanje z našimi otroki. Malčki in učenci so radi nastopili pred Miklavžem. Z veseljem so peli, pripovedovali in brali pisma. Vredno se je bilo potruditi. Pri tem so bili najmlajši še posebej pogumni. Čestitati jim moramo. Z gostom iz Ljubljane je bilo miklavževanje še bolj praznično Letos so učenci imeli tudi prijetno priložnost, da se jim je na odru in v pričakovanju Miklavža pridružil težko pričakovani gost iz Slovenije, slovenski pisatelj, pesnik in igralec Andrej Rozman Roza. Muha se je slišala v dvorani, ko jih je naš mojster besede in akcije na odru pritegnil z recitacijo in animacijo. Doživeto je recitiral in odigral nekaj komičnih prizorov in otroke vneto pritegnil k poslušanju in spremljanju dogajanja na odru. Seveda smo zaznali boljšo povezanost med igralcem in poslušalci zlasti med tistimi, ki so bolje razumeli slovenski jezik. Žal so nekateri prisotni otroci slovenščino slabše razumeli. Njihovi starši sicer delno, včasih celo zelo dobro ali celo odlično govorijo slovensko, vendar svojih otrok in vnukov ne pošiljajo k dopolnilnemu pouku slovenščine. Pomembno je tudi, da doma z otroki in med sabo govorijo 10 slovensko. Najpogostnejši razlogi, ki jih starši ali stari starši navajajo za obstoječe stanje je, da otrok živi v večjezični skupnosti oz. družini. Je to razlog za odsotnost slovenščine v družini ali ne? Verjetno so odgovori različni. Pri dopolnilnem pouku slovenščine smo poskrbeli tudi za pripravo priložnostnega prigrizka, kar je v navadi, če pridejo gostje iz drugih krajev. Ob tokratnem Miklavževem obisku smo pogostili učence iz Buzeta in gosta iz Slovenije. Odrasli učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Pulja so z učiteljico pred prireditvijo spekli izbrane dobrote iz zakladnice slovenske kuhinje. Gostom in drugim obiskovalcem so postregli z orehovo potico, ki je vsem teknila. Tako je bil konec slasten, druženje pri- jetno. Zagotovo bo ostalo v trajnejšem spominu našim najmlajšim, prisotnim Puljčanom in našim gostom, učencem in odraslim udeležencem dopolnilnega pouka slovenščine, ki so zaradi nastopa na prireditvi in obiska sv. Miklavža tokrat prišli k nam iz Buzeta. Miklavževa praznična prtljaga z darili bi bila skromna in tudi prazničnega sladkega prigrizka ne bi bilo, če nam pri pripravi in nakupu daril, sestavin za orehovo potico ter pisanih nogavičk ne bi pomagala Slovensko kulturno društvo Istra Pulj ter Slovensko kulturno društvo Lipa Buzet. Hvala obema. Dragica Motik, učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Pulju in Buzetu 11 Dopolnilni pouk slovenščine Martinovo pismo staršem Draga mama, dragi oče, pišem vama iz Rima. Iz Francije sem se, skupaj s svojimi tovariši vojaki, vrnil že pred desetimi dnevi. Do danes nisem Imel priložnosti za pisanje, ker sem bil bolan - lotila se me je vročica In lahko bi rekel, da nisem vedel zase. Prijatelji so mi pravili, da sem zmedeno govoril in pogosto tudi vpil. Sreča je, da v četi premoremo človeka, ki Ima veliko Izkušenj s različnimi boleznimi In je vedel, s kakšnimi zdravili mi lahko pomaga. Zelo sem mu hvaležen, ker mi je rešil življenje. Na poti Iz Francije sem imel nekaj Izkušenj, ki so ml dale misliti o mojem lastnem življenju, o tem, kaj je zame pomembno in kaj si želim ustvariti v življenju. Na tej poti sem srečal In spoznal veliko ljudi In večina je bila tako revna, da si vidva tega niti zamisliti ne moreta. Nekateri nimajo čisto ničesar - ne hiše, ne obleke, ne hrane ... Srce me je zeblo, ko sem jih srečal na cestah, lačne in premražene v hudem mrazu. En berač se ml je tako zasmilil, da sem odrezal pol svojega vojaškega plašča in mu ga podaril, da se lahko ogreje. Globoko v sebi sem Imel močen občutek, da bi tem ljudem moral na nekakšen način pomagati, ampak kot vojaka so me učili, naj se preveč ne oziram na stvari, ki niso v povezavi z mojimi trenutnimi nalogami. Pravzaprav so me učili, da se ne smem ozirati na tujo nesrečo in da vedno moram ostati hladnokrven. Zdaj, ko sem prebolel vročico, se zavedam, daje na moje zdravljenje najbolj vplivala pomoč, ki mi ju je nudil prijatelj. Končno sem spoznal, kako smo ljudje drug drugemu pomembni In kako je pomembno, da si medsebojno pomagamo. Spoznal sem tudi, daje moja naloga v življenju pomagati tistim, ki so najšibkejši In najrevnejši. Še danes se globoko v sebi spominjam občutka izpolnjenosti, ki sem ga občutil, ko sem podaril del plašča ubogemu revežu v Franciji. Mislim, daje to smer, ki ji moram slediti... Vem, da je vaša želja, da bi bil vojak, ampak zdaj sem prepričan, da to ni prava pot zame. Upam, da me bosta razumela in da bosta dobro sprejela mojo odločitev. Vajin sin Martin Maja Degmečič, udeleženka dopolnilnega pouka slovenščine v Buzetu 12 % ■}K(JÀ- f^j^jtr^Oo^ 02YK lAlo- ^VK oigxA^. W jbJ^Ct „ Tcvrvx. ^y^r kcAdL nojf^ CLrr^pù)2 ^^ Ucr- rvrOL/jcs- i oO" rr*JL.« 2xJUr >y-aa ^ Zohcr x^ô-tc.- 13 Iz zgodovine Zgodovina slovenske abecede Al prav se piše kaša ali kasha, se šola novočrkarjov srdita z ljudmi prepira starega kopita; kdo njih pa pravo trdi, to se praša. Po pameti je taka sodba naša: ak je od kasha kaša boljga žita, in boljš' obdelana, in bolj polita, naj se ne piše kasha, ampak kaša. Ak pa po črki boljši jed ne bdde, in zavolj črke ne trpi nič škode, obhaja taka misel nas Slovence, de pravdajo se ti možje znabiti, za kar so se nekdanji Abderiti v sloveči pravdi od oslove sence. Zgornja pesem Franceta Prešerna priča o takratnih razpravah in različnih poskusih uveljavljanja slovenske pisave. Znana Prešernova Zdravljica, ki je na naslovnici Mavrice, je pisana v bohorlčlci. To je bila slovenska pisava, ki jo je v času reformacije prvi uporabljal Primož Trubar, avtor prvih dveh slovenskih tiskanih knjig - Abecednika in Katekizma. Poimenovana je po Adamu Bohoriču, ki je v knjigi Arcticae horulae (Zimske urice) prvi znanstveno določil pravopisna pravila za to pisavo. V rabi je bila od sredine 16. do 19. stoletja, ko jo je (po neuspelih poskusih z dajnjčico in metelčico) zamenjala gajica. Bohoričica je bila v svojem času precej uspešna pisava. Slovencem je omogočala, da so se hitro in z malo truda naučili brati in pisati. Edini težava za bohoričico so bile besede, kjer v izgovor- javi nastopa sičnik v povezavi z glasom h, npr.: Izhod, shod, razhuditi se ipd. Med letoma 1831 in 1833 je potekala 1.1, "slovenska abecedna vojna", ki je bila črkopisna, jezikoslovna in kulturno-literarna polemika. Šlo je za boj dveh struj: med zagovorniki in nasprotniki nove pisave metelčice, s katero je Kopitarjev učenec Franc Metelko poskušal nadomestiti dotlej veljavno bohoričico. Prav Jernej Kopitar je v svoji slovnici leta 1809 močno poudaril potrebo po popolnem in razumnem črkopisu za Slovence In Slovane, ki bi 20 črkam latinice dodal še 9 novih. Nanj se je po Petru Dajnku, ki je leta 1824 predložil svoj črkopis, oprl Franc Metelko s svojo slovnico. V njej je latinico dopolnil s cirilskimi črkami tako, daje vsak glas imel svoj posebni znak. Tako sta nastali dve novi pisavi, metelčica in dajnčica. Boj zoper metelčico se je začel leta 1831. Tedanji mlajši rod je želel svoja romantična načela izražati ne samo v znanosti, temveč tudi v poeziji. Prav zato so mladi želeli ustvariti nov časopis. Mladi pesniki so se leta 1830 združili okrog Bohoričica velika črka mala črka izgovorjava z z C ZH zh č S f s SH fh š S s z SH sh i 14 AB D E 6 F G H M I 8 J K L IM N W O ® P RS UJ 3 XT U V H H abdeefghh i e j k I JmnrDO®prsni