Italiiansko boiišče. <¦ v' Na s o š k i f r o n t i nobenili posebnih dogodko\. Lali j<> zadiijo dni ni»pp.ril nio^an antilerijski ogonj iiroti .gociSkemu obmnsMn. Xa vzhodnem dehi k o r o š k e f r o n t e najiada Italijan z velikim naporom. Naborjet. Ra.beIj, Zabnice in Jezerska dolina so morali zadnjp dni občutiti srdit italijanski og_8rq. Vs:>eha na niso Lalii via' Koroškem nobenega dosegii. lstotako tndi na t i r o 1 s k i f r o n t i ined Brento in Adižo Liili ne more uikamor naprej. Italijani obupno iia|>::dajo naše postojanke severno od Aaiaga, severno od doliue Posiua in v južiiem koncu TirolskR med goro Pasubio i;i Adižo. V zodnjili 10 dr.eh se niso Italijani nikjer pouiaknili naprej. NaS j odmorski čoln je dne 10. jnlija v južiii Adriji poto; il lašfcega torpednega ru.šilca ,,lndoiTiito.u Naša let \h\ pu so v zadnjein tednu obmetavala mesto Paflo\-a in Trcbiž z bombami. Na Trebiž .je padld 90 bomb. Tcetjl aiMiiailiiL zbor. Kadorna ,je \ svojem uracdnem poročilu aa/.iianii itidiianski javnosti, da še inn tretji arraaidni zbor, v karterRm se rin.ha.ja.jo tudi vsi naSi slovenski vojaki, vedno stoji nas|>roti, eeprav je mislil, da je Že na ruskem bojišeu. Iz tega se vidi, kak sloves uživa 3. armadni zbor tudi že v italijanski ja,vnosti! Laški Izdaialec obešen. Naži so v Sugainskli dolini vjeli bivšega avstrijskega socialdemokratičnega državnega in deželnega poslanca dr, Battistija. Leta 1914 je Battisti zbežal v Italijo, Ob izbruhu vojske je vstopil kot častnik v laško arruado. Radi svoje drznosti je bil povišan v stotnika. Ko so naši vdrli v SugaViski dolini v sovražno postoj,anko in obkolili laško 6eto, so našli nekaj rarličev. NaS poročnik, doma na južnem Tirolskern, .je zaigledal HaJijanskega 6astnika, M je nepremično ležal jia tleh. Zaklica.l jo: ,,'To jp dr. Battisti." Ukazal je sanitejcem, uaj dvignejo dozdevnega, mrli6a. Lab pa je »aeiiKrat oživel in je nameril pištolo na našega poročnika. Na, to so ga zvezali in odpeljali v Trident, Ljudstvo ga je med potjo opliiuvalo in mu klicalo: ,,Fej izdajalec!'" Dne 13. julija je bil dr. Battisti v Tridentu obešen. štajerski domobranci TJ.eli 400 Lahov. Dne 27. juni.ia se uain poi-o('ti /. .južnega bojiščn: Dm.iips se je zo|tet odlikovn.1 na tukajšnjeni, bojišču ftitaijerski domobranski peš(;olik, y ki je ne le saino odbil podvojenega, sovražnika, teraveč tudi vjel čez 400 mož ter poveljmjoče častnike^ Sinoči jt zasedel sovražnt bataljou neko tukajšnjo vas v oJnližj« niesta Asiaga, danes predpoMne ga je pa n?:>e \ i'lo tofdiištvo z izvrstnimi streli popolnoma r«^« uršilo. Sovražnik obstreljuje prav vstrajno s topovi naše uostojanke. ». ima tako neznatne vspehe, da se jih sploh ne more vpoštevati. To je nizkotno, propadlo ljudstvo. ti Lahi! Kadar prodiramo proti njim, strel.jn.jo tato dolgo, da pridemo čisto do njih, še le tedaj vzdignejo roke v zrak, proseč za milost, 5eš: zaJcaj bi ae streljali, saj srno vaši. Avistriia nas je vedno živela, ne Italija! Vendjar se raora previdno z njimi ravnati. ker v skrajnem trenutku zavratno rabijo samokres. Podrobne zanimivosti napišem za cenjeiie rutatelje ..Slovenskega Gospodarja" o priliki v prihodnje. za. sedaj iskrene pozdrave iz trdega bojišča v milo slovensko doraovino nd Plevnik Jurija iz Košence pri Planini. Sedem Sloveneev vjelo 7 častnikov in vec sto mo7. (Porooilo '/ laškega bojišča.) Te dni je jtisal vrli sin vzglednega gospodarja veleposestnika ,'Josipa Jošt, p. d. Boštjiui, na Lipov011 hišna št. 5 pri Vojniku, fiptovodja Ivan Jošt, kateri jc za svojp junaške čine v boju jrroti našim sovi-ažnikom odlikovan že z bronasto, malo in veliko srebrno hraWro<stno kolajno, kratko pa zanimivo poročilo o bojevanju naših verolomnih sovražnikov, ,0n piše: Kadar naš sosed vidi, da mu gre slaba, pusti vse. S sedinimi možmi seni dobil v nekjh luknjah sedem (¦-astnikov in ve^ sto mo/ ter eno strojno puško. PoWi-nli sirio jim \se orožje, kalterega je bilo k'ar cele knpe. vsakovrstni stroji in ne vem kaj še vse. — Ni li to junalštvo, da sedem sloveinskih faiitov kar vec sto vjetih sovražuiko\ postavi pred svojega poveljnika! ? Na pa(i-ul.U na iužnom Tirolskem. (Piše Anton Dolamič iz Cvena. pri Ljutomeru.) Bilo je krasno poletno jutro. Bil sem na patrulji. SliSal sem nek šum za košatim drevesom. Pogledam, a bilo je vse mirno. AlaJIo sem še počakal in sem tišftal glafvo v trdi kamen. da me je že kar začela glava boleti. Bilo je zopet vse tiho in mirno. A kmaln nntn som n ;azil in vidcl. da nekdo prihaja od stratii. Zo,.pt spm sp. pritisnil I? kaiinnu, tako, da. som si že ves nos oglodal. Pa fo nir ni. samo da sp le Se rnorem skriti. Sedaj sem mirno tičal pri kamnu ka-ke pol ure. Potem sem zopet malo pogledal, zakaj da nikdo ne pride bolj naprej. Kar naenkrat se mi je p?, zasvetilo pred očmi, da nisem nič vi|clel. Groza me je otošla. Mirno sem čakal narprej in sem zopet pogiedal, kakšen hudir da je. Videl sem polentarsko patruljo kakih 5 mož. Oho, sedaj pa smo skupaj. Jaz sern imel tudi patruljo 6 mož. ReHel sem: ,,Fantje! Poglejte! Polentar že zoj)et kroži tu oTcoli nas, Pripravite se! Nataknite bajonete in mirno nabašite puške. Sedaj pa le tiho. Imejte vse pripravljeno. Naj pride Lah malo bliže nas." Res se priplazijo Lalii že jakb blizu. 'Mi smo jih imeli že vse na muhi. Nato pa sem zapovedal: ,,Salva!" Dvakrat je po zraku zaropotalo. Lahi so jo prav dobro dobili. Kar zvrn|ili so se po kamenju. Nobenega nismo videli več vstafi. Poslal sem enega moža, da gre pogljedat, kako smo kaj naredilu In res, pride nazaj in poroča: ,.Fantje, dobro smo merili! Vsi so mrtvi. Dobili so strele v glave." Tako sem opraivil svojo prvo službo na Tlirolskem. Kmalu nato sem pa dobil jaz mal pozdrav od polentarfa. Dne 6. junija. ob 3. uri zjutraj me je zadela laSka krogla v djesno roko in v desno nogo. 'Sedaj je že veliko boljše. Odpeljali so me v tolnišnico v zlato Prago, kjer se nahajam sedaj že prav fivrst. — 'Mnogo pozdraMov vsem cenjemm 6itateljem MSlo\ieins!kega Gaspodanja" 6d podde®q|tnika Antona Dolamie, ki služi pri 87. pešpoliku. Bojnl tovariSl na tcontl. Slovenski črnovojniki nam pišejo: Nairaiamo se že od začetka vojne zoper škodoželjne Lalie v bojni črti. Kljub temu §e smo, hvala Bogu, zdravi. Polentar nam ne more kakfar bodi do živega, ker imamo umetno izdielane votline. Izklesali smo jjh že v vojni. iTtokaj si v jamah nabiramo vodo, da si moremo kuhati našo tforno kavo. Ce se vr nemo v svojo faomovino, bo lahko ponosna žena ali nevesta na svojega moža, ker dandafnes 3e v strels kih jarkih vsak vojak za-se kuhar. Po dnevu spim, po noč' bedim. Kadar nas začne mu6iti spanec, si uravnamo kamenje, vojno opravo pod glavo, plašč je blazina-pernica, šotor odeja in puška naša žena. In tako spimo in si mislimo, da smo doma v svoji ljubi domovini na pernicah. Bralce in bralke našega ,,Slovenskega Gospodarja" pozdravliamo štajerski Slovetoci: Kolar Ivan, Koležniik Miha, doma od Sy. Janeza pri Marenbergu, Javornik Franc iz RazborcaPMislnja, Kuheluik Julij iz Useniee, Hojnig Jožef iz Koroškega, Janez Stražin od Sv. Duha-LoCe pTi Konjicah, Crešnik F. iz Arveža, Rubin Mibael iz Ljutomera.