Fr. Ra^ličnik: Železnica  Ljubljana — Novo  mesto.
377
spomin in razum:  vsi trije šele prav občutijo to lepoto.
Med takim premišljevanjem pa se vozimo že nad globokim jarkom, ki nam je prišel naproti tam od Hmeljnika. Od začetka je brez vode, potem pa ga namaka potoček, ki nas bo spremljal in kratkočasil tje do Bršljina in do Krke. Po desnem bregu tega jarka si je priborila železnica svoj tir, nad levim pa gledamo njive Golega in Dalnjega vrha. Ko premagamo še globoko  zarezo,   imamo   pri  čuvajnici   vas
Hudo, na nasprotni strani Gorenje Kamilice. Naravnost pred nami so Dolenje Kamnice, a železnica zavije na desno proti Potočni vasi okoli idilične dolinice. Nad Potočno vasjo bi koga zanimal Muhaber, mi pa poglejmo rajši gori na levo, na Trško goro, božjepotno cerkev z lipami okoli, spodaj pa z najboljšimi vinogradi cele okolice. Pred Bučno vasjo prekoračimo po visokem nasipu in mostu malo vodico in se oziramo, kje je Novo mestor Nekaj večjih hiš se nam par  kaže   na   desno,  ali to je Bršljin,
z zavodom za gluhoneme deklice. Tukaj blizu nad Krko sta dva gradova, v prvem je sedaj bolnišnica usmiljenih bratov. Malo zadaj pa je velik grad s stolpom, v sredi je deželna kmetijska in vinorejska šola na Grmu.
Pa že se je prikazalo Novo mesto, kapiteljska cerkev veličastno gori na griču; vendar — prišli smo mestu za hrbet, najmanj se ga vidi od te strani.1) Mimo pokopališča in drevoreda še spremim dragega sopotnika,  potem pa
*) Naša podoba str. 515 kaže mesto od vshoda.]