55. številka. za četrtek 7. maja 1896. (v Trsta, y četrtek zjutraj dne 7. maja 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" izhaja po trikrat na teden ▼ tastih is-d H njih ob torKih, ćetrtklh in HObotAh. Zjutranje izdanje izhaja ob 6, uri zjutraj, večerno p« ob 7. ari večer. — Obojno izdanje »tane: /a leden jneanc . f. 1.—, i7T»n Avstrije f. 1.5C' *a tli mesec, . , J,— , , ,4.50 za pol leta . . . 6.-^ ■ • » za vse leto . . , 12.—' ,. „ .]«.— Naročnino je plačevati naprej na naročbe brez priložene naročnine se oprava no ozira. Posamično storilke se dobivajo t pi o-dajalnicah tobaka v lr*tu po S nvč. iaveu Trsta po nvč. EDINOST Oglasi se raiane po tarifa ▼ petita; za našlo vh i debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnico in javne zahvale, domači oglasi itd. so rnrunajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo urednifttvu □ lica Caserma Al. 13. Vsako piano nora biti frankorano, ker nefrankovana te ne •prejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema u^ravtiiifvo ulica Molino piv oolo h h t. 3. {[. nmlst. Naročnino in oglase je plačevati loco Tr»t. Odprte reklam« eije so prosta poštnino. 61 k o» '„9 «#»hMJi m*«"> —— —■ Madjar o odnošajih na Ogerskem. Člen skrajne levice v poslanski zbornici oger-ski, posl. Ugroa, izustil je nedavno tenrn govor o odnošajih na Ogerskem. Sodba njegova pa je bila taka, da si niti ne moremo misliti strožje — obsodbe. Sodba Ugronova je bila uprav uničevalna za sedanji sistem na Ogerskem. In ker je posl. (Jgron jeden najfanatičnejih Madjarov, ki ne bi gotovo govoril toli neugodno o svojem lastnem plemenu, ako ne bi ga silili v to resnični odno-šaji, moramo že priznati njegovi sodbi še posebno, podvojeno važnost. Ako je resničnično le polovica tega, kar trdi Ugron, potem smo opravičeni do izjave, da so sedanje milenijske slavnosti le lučice, ki migljajo nad širnim močvirjem, nad smrdečo kalužo. Naši čitatelji bodo gotovo strmeli, začuvsi sodbo Ugronovo o sedanjih odnošajih na Ogerskem, in sosebno o sedaj gospodovalnem sistemu. Med drugim je reke) posl. Ugron: Ako mislim na vpliv vlade na javno življenje in na družbo, je že po tem povodu opravičeno nezaupanje, ki je gojim do vlade. Kajti, med tem ko tržejo raz narod in odstranjujejo kos za kosom ustavne oprave, Sirijo zajedno z vsemi sredstvi popačenje v javnem in družabnem življenji. Ker se na ogernkem ne spoštujejo in ne uveljavljajo zakoni in imajo isti le toliko vrednosti in veljave, kolikor jim je pripisuje vlada po svoji lastni volji, ravno zato ne zaupajo ljudje ni zakonu, ni pravici, in ne urejajo svojega vedenja na podlagi iste, ampak iščejo milosti, uslug in protekcije. Dandanes se ljudje niti na polju znanosti ne trudijo, da bi si priučili čim več; le popolnoma siromašnih ljudij, ki ne zavzamejo nikakega mesta v družbi, je še danes, ki se uče v šoli pridnostjo in vnemo. Kajti kaj vidimo ? Vidimo, da prav nič ne veljata v tej deželi vednost, zmožnost za skupno delovanje razuma in volje. Uklanjanje, nevednost sta več vredna tu, nego vsako samozavestno znanje. PODLISTEK. Ptiči v Švedski spisal T hore Blanehe*); iz češčine prevel I. P. Videl jo je prvič na izletu v zeleno naravo, ki ao ga priredili nekateri mladi pomožni uradniki poštni in bančni, na ladiji paroplovne družbe. Vso zimo stal je ko priklenjen v temnih menjalnicah s privihanimi rokavi in očmi, vedno solznimi vsled tresoče se plinove luči, ter prešteval vreče z zamazanim srebrom, pripadajoče omnibusom, parobrodom, pekom in pivovarnikom — a ko je slednjič vendar enkrat prišel v svobodno božjo naravo in dihal sveži morski zrak, polni vonjave gozdov in polja, šegetajooi v nosu, tedaj prevzela ga je pomlad in mislil je, da še nikdar v svojem življenji ui videl toliko krasnih deklic, kakor na krovu tega malega parnika. A ona bila je prva. Ni zamudil, potoma si jo tajno promotriti, a ko je pred njim skočila ua mostič in je zapazil mali čeveljček in košček ozko prilegajoče se nogo-vice, spoznal je takoj, daje njegova osoda odločena. *) Thore Blanehe. mlad »vedski novelist in urednik radikalnega dnevniku „Aftonbl&det" v Stockholmu, obiskal je o priliki lansko razstave Prago, prebival tu nekoliko tednov ter pridno proučava! politične razmere naših severnih bratov Cehov, o katerih priobčuje sedaj v omenjenem listu »serijo simpatičnih raspra v. Vidimo, da se zgublja čut za spoštovanje zakonov iz vsega javnega življenja, doli do najnižih slojev, doli do občine ; nravnost gineva ; uničuje se kar je moglo do sedaj vzdrževati socijalno življenje: čut srama! Oni čut srama, ki nas zadržuje, da ne vršimo nekorektnih in krivičnih činov, izginil je danes iz dežele, kajti zasmehuje se in zasra-muje prostim bedakom oni, kojega zadržujeta sramožljivost in pravicoljubje, da ne stori česa, kar bi mu utegnilo koristiti. Kajti, spoštovana zbornica, morila je nekaj tacega, kar se ne da točno označiti. Morila je, kakor atmosferiški zrak; komaj da opazimo njega navzočnost. Ako pa ga primanjkuje, ne moremo vršiti življenskih funkcij, v kroženju krvi nastajajo ovire, in ako nam se odtegne popolnoma, potem moramo umreti. In mi na Ogerskem smo dospeli že tako daleč, da občutimo, kako je postal tenak ta oživljajoči zrak, obsezajoči morilo, kako postaja vedno tanjši in kako gineva in bojimo se in tresemo, da po tej p o t i d o s p e m o do n a r o d n e smrti. Spoštovana zbornica naj se le ozrć okolo sebe, kam smo dospeli pod vodstvom sedanje vlade. Brez sodelovanja družbe je delovanje države nesposobno za življenje, brez močij. Država more le tedaj dosezati močnih in trajnih vspeh"v, ako jo podpira družba se svojim delovanjem. Življenje države pa je danes v nasprotju z nravstvenimi načeli človeške družbe. Od tedaj nadaljuje družba sama za-se svoje delovanje, država pa za-se. Di, opažamo, da državno življenje in državna oblast napenja vso svojo moč, vso svojo previdnost, vso svojo pozornost v to, da se ne upre proti njej družba in da je ne strmoglavi. V takem nasprot-stvu je dobro organizovana molilna družba z načelom sedanje vlade. Stremljenje in prizadevanje vlade, da bi družbo čim bolj uklenila vsvojjarm, je možno uresničiti le tedaj, ako se je družba pogreznila v popačenost. In jaz vidim že, da družba ne razpolaga več s potrebno odporno silo. Nedostaja jej samozavesti. In kak6 neg bi ne bilo tako, ako to, kar je Predstavila sta se drug drugemu smejoča in šaleča se kakor uradnik in uradnica, on je bil v banki, ona pa na pošti — oba sta bila revna in oba taka ko dva telička, spuščena na pašnik. O, kako so bile livade neobičajno zelene, kako čista in prozorna je bila voda in kako prijetno duhtel je gozd! In kakor je že to navadno, našle ao se njiju oči, vsa narava okoli njiju vriskala je samega veselja — a naenkrat umolknila sta ter se podala k ostalim. Po leti shajala sta se češče — v začetku kakor sodruga, ki resnim licem prerešetavata reforme in reorgauizačne načrte svojega nejednakega poklica, pozneje že kakor ženin in nevesta. Prihodnjo jesen in zimo tekala sta ko za stavo po domačih razprodajah in prodajah pod roko, kupujoča pohištva ter sta spoznala ob tem v svojo grozo, da vse stane mnogo denarja. Toda čemu naj bi čakala ? Nikdo iyiju ni imel upanja na bogato dedščino — a odlašati, dokler on postane blagajnik, to bi mogoče trajalo celo večnost,! Nekako bosta že izhajala! V banki bil je vse dopoludne, vse popoludne do devetih zvečer bil je pa nastavljen pri poštni hranilnici : ua tak način prislužil si je na leto do pet sto kron. med glavnimi jamstvi ustave, ako Časnikarstvo, kupljeno po velikem delu, dan z dnevom zastruplja duše prebivalstva s tem, da proglasa dostojnim in častnim to, na čemer se moramo sramovati, na drugi strani pa zasmehuje in obsoja vse ono, kar obseza žrtvovanje samega sebe, svobodo in pravičnost ter stremljenje po dobrem in po čednosti ?! Poglejte, spoštovana zbornica, le naše slovstvo ! Pred petdesetimi leti smo imeli pesnikov, kojih pesmi še danes ogrevajo naša srca. In danes ? Malenkostno cvrčanje, pesmi dojilj, ljubavna poezija brez jedra in pojavi razuzdanosti. Zastonj iščemo tega, kar bi nam moglo kazati dušo in hrepenenje naroda, stremečega po velikem ; za to pa ima plitvosti in nesramnosti, v kojo se pogreza in pogublja družba ob igralnih mizah. Propadanje družabnega življenja traja še vedno, in trditi smemo, da je možno od tedna do tedna šteti stopnjice, po katerih lezemo nižje in nižj e. Nikdo naj se ne čudi, ako na Ogerskem zajedno v istem času, ko narodno gledišče z dramatizovanimi predstavami dela reklamo opolzlim francoskim romanom, ko so zakonski možje prognani iz opere, ko ua naših velikih zavodih bujno Tspeva uenravnost — ako se zajedno v glavnem mestu širijo inijazmi, tako. da se moramo že bati, da bi mogla tudi pri nas praznovati svoje orgije milosti deleča vlada, kakorSna je bila ona Pom-padurke na Francozkem za časa Ludovika XIV. Ko vidimo, da v glavnem mestu skoro ne moreš stopiti na ulico, ne da bi moral zardečeti srama, ne da bi srefiaval kar cele gruče onih poznanih bitij dvomljive čednosti, potem bi morali postopati z istimi strogo, ne pa puščati jih svobodne, kajti družba ne sme proslavljati nemoralnosti, sicer povzdigne demimonde (popačena bitja moškega in ženskega spola) iz blata ulice, da se bode povzdi-gala potem vedno višje, do prvega nadstropja, kjer le slednjič slovesno utabori — v salonu. Rad bi videl to deželo veliko, slavno in močno, ali dežela more postati velika le po čednosti in nravnosti. Ako ta narod vrže od sebe In z njenimi šestdesetimi kronami mesečno mora se tudi tačuniti, ker ostane i nadalje v službi. Najela sta si malo stanovanje, sestoježe iz dveh sob in kuhinje na začetku Vazinega mesta, ker dalje nista mogla stanovati, ako je hotel biti on ob petih v poštni hranilnici, a za večje število sob nista imela ni sredstev ni pohištva. Neke lepe nedelje najela sta si pokrit voz, odpeljala se v cerkev in tam dala se poročiti skupe z nekaterimi rokodelskimi pomočniki in delavci. Izprosila sta si dopust za ponedeljek, a ko sta v torek v jutro zopet nastopila svoji mesti, nista imela miru. Sodrugi uganjali so burke ž njim in vprašali ga, da-li smejo novoporočenemu gospodu soprogu ponuditi čašico črne kave, a gospod poštni kontrolor dal je njej nekako baš izbrano delo, da bi se, kakor je rekel, prepričal, je-li vedno ista. ttudečica oblila jo je pri pogledu na možke kolege, ko so pristopili in čestitali, ter smatrala to za grozno neprijetno ; vsi so bili prijazni in uljudni in nikdo ui činil smelih opazek, da so na svetu ljudje, kateri se ženijo, dasiravno ničesar nimajo in morejo le malo prijetnosti pričakovati od življenja. (Dalje prih.) •vojn dobre lastnosti, ako se družba odpove svojemu moškemu značaju, ako ubledi nje j.ogum in se pogubi, in ako obmolknejo oni, ki bi morali govoriti in se omeje le na šepetanje — potem s e u e more vzdržati ta narod! Ako pregledujem cunje in razvaline, med kojimi moramo korakati, ako se ozrem le na svoje petindvajsetletno parlamentariško delovanje, potem nehote prihajam na misel, da ta h s r o d hodi o d g r o b a d o groba, b i i ž a j e a e propasti. In to razstavljanja, ki se je priredilo z milenijem, ne kaže nam naroda v mladostni moči, veseleče<;a se dela, nadahneuega veseljem do življenja in samozavestjo, ampak ljudstvo, nakičeno raznovrstno šaro, zmožno za vsako komedijaško predstavo, toda nesposobno za pravi razvoj sile in moči. Ta narod 110 nastopa druzega tisočletja, kakor vitežki junak, ki v zavesti moči svoj« lastn« rok« in sile svoje oprave izzivlje nova stoletja na boj, ampak nastopi kakor tisti „Ecce homo !", ki se bode, oblečen v baršun, s krono na r/laoi — tmjeco krono, krono trpljenja — in krvavečim obrazom kazal množici kakor — „Ecce homo!" Tako sodi Madjar o Madjarih, a v Budimpešti slave sijajne slavnosti in pozabljajo na močvirje in iz/civljajo ves svet na dvoboj. Ne treba praviti, kakov bode konec. Politiike vesti. V TRSTU, dne rt. maja 189«. Dopolnilne volitve v Istri. V tem in v bodočem tednu izvrše se volitve volilnih mož za izvolitev treh poslancev kmečkih občin političnih okrajev Volosko in Lošinj. Volitev poslancev se bode vršila — kakor smo že poročali — dne 30. maja. Omenjena dva okraja sta uajzavedniša v uasi pokrajini, in ne dvomimo uiti za trenotek, da toliko prvotni volilci, kolikor volilni možje store tako, kakor jiin veleva sveta rodoljubna dolžnost. Hude volilne borbe utegne biti le v takih pojedinih občinah, ki so še v italijanaških rokah ali kjer je Se odpadnikov naše krvi, ki so v službi nasprotnikov, seveda za Judeževe groše. —- Naši rodoljubi treba da se pripravijo za vsaki slučaj, kakor da jih čaka najtjutejša borba. Nikjer iu nikoli se ne smemo zanašati na nebrižnost, nedelavnost ali maloštevilnost nasprotnikov, kajti poučilo nas je že izkustvo, kako se često grenko maščuje tako zanašanje. Prvaki v pojedinih občinah naj spravijo na noge vse one občinarje, ki imajo volilno pravo in skupno naj s-e podajo na kraj volitve. Na volišču naj zložno glasujejo za take volilne može, ki uživajo v narodu glas poštenih, nepodkupljivih in neodvisnih mož, in na koje se morejo zanesti, da oddajo na dan glavne volitve svoj glas onim kandidatom, koje postavi narodna stranka. V Podgradu bodo volitve volilnih mož dne 12. maja, to j« prihoduji torek. Vršile se bodo v občinskem uradu. Državni zbor. (Poslanska zbornica). Dovršeno je : Včeraj je vsprejela zbornica v drugem branji vso predlogo o volilni pre-osnovi. Ni dvombe, da ne bi bila vsprejeta tudi v tretjem branju. Vlada je doživela včeraj inal poraz. Zbornica je premeuila vladno predlogo tako, da se bode volitev poslancev v peti kuriji vršila tajno. Zavrnjen pa je bil predlog, da bi se tudi volitve volilnih mož vršile pismeno. Vlada, braneča ustuo volitev, se sklicuje na sedaj veljavni volilni red. Takoj po glasovauju se je razširila v zbornici govorica, da Badeui ne predloži cesarju v potrjenje tako spremenjenega načrta, pozneje pa, da se je potolažil, češ, da mu ni toliko ležeče na tej spremembi. Svojo sodbo smo že opetovano izrekli o tej preosnovi: zadovoljila ni nikogar, a vsprejeli so jo maloue vsi, ker jo smatrajo prvim korakom do resnične preosuove. Definitivnim rese njem tega velikega vprašanja je ne moremo smatrati že zato, ker spaja dvoje navskrižnih si načel: pridržala je načelo dosedanjega zastopstva interesov in posebnih privilegijev posamičnih skupin iu stanov, a na drugi strani je uvela splošno volilno pravo. Dvojno prednost pa jej moramo pripoznati : da se je število volilcev pomnožilo za 3,600.000 glasov in da ( se ni krčilo volilno pravo malih davkoplačevalcev, kakor je hotel« nemška levica v svojo strankarsko korist, ki je hotela namreč porabiti preosnovo davkov, oziroma zuižanje davkov takozvanim pe-takarjem v to, da bi iste iztisnila iz dosedanjih skupin ter jih potisnila v novo peto kurijo, kjer bi se takorekoč poizgubili v veliki masi novih j volilcev. Zato pozdravljamo živim zadovoljstvom, i da je zbornica vsprejela resolucijo davčnega od-j seka, ki poživlja vlado, naj še pred razpravo zakona o direktnih osebnih davkih predloži novelo k državnozborskemu volilnemu redu, da bode zagotovljeno volilno pravo vseh onih razredov volilcev, kojim se premene davki pe davčni preosnovi. Istotako pozdravljamo zadovoljstvom sklep davčnega odseka, da se cenzus za volitev v državni zbor zniža od petih na štiri g o 1 d i n a i jj e. Odpor proti Madjarom. Izvrševalni odbor narodnostnega kongresa, ki se je vršil minolega leta v Budimpešti, izdal je tedni: .zavarovanje Romunov, Srbov in Slovakov proti milenijskim slavnostimM. Iz tega spisa prinesemo nekoliko markantnijih odstavkov, čim nam bode prostor to dopuščal. — Vse opozicijsko časopisje hrvatsko je izjavilo, da hoče jednostavno prezirati milenijsko razstavo. Hrvatski dijaki na vseučilišču praškem so izdali protest, v katerem pravijo med drugim : Milenijska slavnost znači proslavljanje zmage surove sile nad pravico, po-divjanja nad kulturo, laži nad resnico. Nasilje in laž je tudi sedaj še vedno, po tisoč letih, jediua podlaga madjarske hegemonije nad slovanskimi narodi v kraljestvu ogerskem. Kakor Hrvatje, kakor Slovani, kakor ljudje moramo obsoditi to slavnost nasilja in nemor&le. Prepričani smo, da ima Evropa še toliko čuta za pravico in pravič nost, da bode razumela ta protest mladiue tlačenega in žaljenega naroda hrvatskega*. O demonstracijah v Srbiji smo že poročali. Včeraj pa se je Belemgradu pridružil še Buka-rešt, kjer so demonstrovali dijaki proti milenijski slavnosti in je sprevod narasel na 40.000 glav. — Ako bi imeli Madjari le nekoliko treznosti, morali bi se le zgražati na teh pojavih nasprotstva na vseh straneh soseščine. Milenijske slavnosti. Včeraj je bilo slovesno vsprejemanje na dvoru. Došla je vsa višja duhovščina, diplomatiški zbor in razni dostojanstveniki. Cesarsko dvojico so spremljali vsi členi vladarske hiše, nahajajoči se v Budimpešti. Kitnj in Rusija. Voditelj deputacije, ki bode zastopala Kitaj naslavnoatih kronanja, Li-Hung-Oang predstavil se je včeraj carju v Carskojein selu. Vsprejem je bil izredno sloveseu. V voz, v kojem se je peljal Li-Hung Čang od kolodvora v palačo, bilo je vpreženih 6 konj. Kitajski odposlauik je izročil carju velikimi dijamanti okrašeni dvojni red zmaja najviše vrste. Potem so se predstavili carski dvojici vsi členi odposlanstva. Položen je v Perziji. Vest o umorstvu Šaha se je že raznesla po vsej državi. Po nek<»d je bilo nekoliko izgredov, ki so se izražali sosebno v tr-; gunju brzojavnih žic. Izgrede pa so hitro udušili. Veliki vezir je ukrenil vse potrebno za vzdržanje miru, pri čemer ga posebno podpirata ruski in angleški odposlanik. Italijanska poslanska zbornica imela je dne 5. t. m zelo zanimivo, a viharno sejo. Colom b o, minister državnega zaklada, priobčil je o splošni pozornosti zbornice finančne ekspoze. Naglasil je, da so dogodki v Afriki vplivali toliko na obračun leta 1895/96., kolikor tudi vplivajo na proračun za leto 1896/97. Obračun minolega leta zaključuje s primanjkljajem 20,328.09810 lir. Minister Colombo pa je izrekel nadejo, da bode ta primanjkljaj lahko pokriti s povišanjem davkov, in z varčenjem v trošenju. Kar se dostaje proračuna za prihodnje leto, je isti povišan za 52,189.706*07 lir, od kojih pripada 43.500.000 lir na bilanco vojske in vojne mornarice. Dohodki pa so nasprotno skoro nespremenjeni. Vendar pa je izračunal minister, da bode skupni primanjkljaj za državni zaklad iznašal le I,I97.7I3'I5 lir. Kljubu temu zelći žalostnemu stanju laških financ hoče pa Italija vendar še dalje trositi denar za nepotrebno vojno v Afriki! Zatem je došla na dnevni red razprava o potrebščinah za Afriko. Prvi je sprepovoril neizo- ( gibni Imbriani. Ostro je napadel vlado, ker ni I že ukazala, da se umakne italijanska posadka is j Kasale. Izrazil je svoje veselje na tom, da italijanske čete osvobodi Adigrat, ne da bi se proli-vala kri (?) in da se vlada pripravlja na to, da popusti Eritrejo. Imbriani je povedal marsikojo grenko, a kolikor-toliko resnično in s tem je izzval strašen hrup. Razni drugi govorniki so se izrekli proti „afričanski" politiki. Imbriani je izročil predsedsedniku zbornice, Villi, 16 rdeč« vezanih, velikih knjig, v katerih pa ni bilo druzega, nego po vsej Italiji nabrane prošnje, da končaj vojna v Afriki. Teh prošenj je okolo 190.000, med temi 3000 takih, ki so jih podpisale ženske. — Do kojega sklepa zbornica ni došla v tej seji. Italija v Afriki. Niti to pot nismo se zmotili, ko smo skeptiško zabeležili vest o osvoboditvi Adigrata, kajti videla se nam je na prvi hip zel6 n e v e r o j e t n a. Danes že znamo, kaj je dalo povod agovorici o osvoboditvi važne, obkoljene italijanske postojanke. Vsa .zmaga14 omejuje se na to, da je major Prestinari obiskal tri četrt ure od Adigrata oddaljenega generala Baldissero v njega taborju. Abesinci da so sicer „nekoliko" nadlegovali iz Adigrata izidšega Prestinarija, toda niso ga napadli z veliko silo. Ras Mangašfl, se je utaboril na gorovju okolu Adigrata in zatorej je teško izprazniti utrdbo. Takd pravi uejasno službeno poročilo. Iz istega sklepamo, da bodo Italijani imeli ie dovolj opravila, preduo se jim posreči izmuzniti se iz Adigrata, kakor se je izmuznil poveljnik ntrdbe major Presti nari, (ki se bržkone ne vrne več v Adigrat) in pa da pride morda še do bitke, predno se posreči Italijanom spraviti iz Adigrata svoje ranjene in neranjene vojake, svoje topove in streljivo. Ta bitka pa bržkone za Italijane ne izide povoljno, kajti Baldissera sam sluti veliko nevarnost, ki ga čaka pri Adigratu. O položaja pred Adigratom sporočil je bil namreč Baldissera sam v Rim. Čim je dospelo njegovo poročilo Ru-diuiju v roke, sestali so se Rudini, minister mor-narnice, vojni minister in minister za vnanje stvari v nujno posvetovanje, kaj storiti v očigled dejstvu, da dobita ras MangašA, in ras Alula v kratkem izdatne pomoči. V j e d n e m tednu morda še*le se odloči usoda Adigrata. Baratieri je hudo bolan. Iz Rima javljajo dnć 5. t m.: Zdravje Baratierijevo je zelo slabo. Nekoliko dni je že tega, da ne more ostaviti postelje v bolnišnici. Oudno je vsakako, da se je Baratierijevo zdravje obrnilo tako na zl6 baš sedaj, ko je dospel v Masavo italijanski državni generalni odvetnik, ki ima završiti preiskavo proti bivšemu gu vernerju Eritreje! Različne vesti* Slovenec zmerja Slovenca — e Hrvatom. Iz Kopra nam pišejo: Gospod odvetnik dr. Pretner iz Trsta je bil kupil nedavno temu neko zemljišče v Šuiarji občiue Pomjanske. To je pa tako razjezilo nekega gospoda — seveda puro sangue —, da je nekega dne v davčnem uradu koperskem vskliknil do nekega druzega, istotako puro saugue: .Cosa, uu Croato 1' ga da venir commaudar in Istria!" Na ta izbruh sicer jako smešne jeze bi lahko odgovorili mi, da gosp. dr. Pretuer ni Hrvat, ampak Sloveuec iu da Šmarje so trdo slovenska vas, kakor je slovenski ves ostali okraj koperski, izvzemal le mestece kopersko. Opazili bi lahko nadalje, da tudi hrvatstvo ima vsaj toliko domovinske pravice v Istri, kolikor je imajo, oh le predobro poznani .dobrotniki" siromašnega ljudstva in veliki Italijani pred materjo Italijo, vzlic vsemu svojemu, neredko slovanskemu rojstvu! Zavrnili bi lahko slednjič, da Hrvatom ne treba še le prihajat v Istro, ker so tu doma — četudi ne ravuo v okraju koperskem — od davnih časov ; na kako „komandiranje* pa niti ne mislijo istrski Hrvatje, ni v okraju koperskem ni nikjer drugje, ampak le živeti hočejo v miru ua svoji zemlji iu v svobodni posesti vseh naroduih, politiških iu drugih državljanskih pravic — ne izvzemši pravice, kupovati si zemljišča za svoj denar. Te pravice si ne dajo kratiti Slovenci in Hrvatje istrski od nikogar, niti ne od kakega koperskega „puro sangue* Vse to bi lahko dotičnemu gospoda, ki seje toli razjaril na dra. Pretnerja, priporočili v trezno premišljanje, ako ne bi vedeli, da so gospodovalna gospoda po Istri popolnoma nepristopni takim pomislekom in da ue bi vedeli, da se ta gospoda ne morejo iznebiti fiksne ideje, da je Istra mala republika, koja ne treba nobenih viših oblasti in v koji so absolutni gospodarji le oni sami. Čudno res krožijo misli po glavah te domišljave in'razvajeno gospode in Čudni so nazori, ki jih goje o uredbi človeške družbe: nasproti onim, ki stoje nad njimi, bi hoteli imeti popolno in najrazsežnišo svobodo, na zdolej pa hote biti absolutni gospodarji ; nad seboj nočejo pripoznati nikake oblasti, nasproti ljudstvu pa si prisvajajo oblast, proti kateri ni apelacije! To je njih fiksna ideja, proti kateri je obnemogla vsaka pametna beseda in sleherni še toli jasni argument od naše strani; tu bi trebalo lekcij od druge strani v pouk gospodi, da Istra še ni republika z izvestnimi velikaši na čelu in da vsak človek ima še koga nad seboj — istrska gosp&da tudi! Žal, da vsled te fiksne ideje italijanske in po-italijančene gospdde trpimo le mi Slovenci in Hrvatje Istre! Najbolj pa nas pri tem peče žalostna istina, da so često ljudje našega rojstva in naše krvi, ki se najbolj vnemajo za fiksno idejo istrske republike z italijansko gospodo na čelu. Tako je tudi onega gospoda ime, ki se je raztogotil na dra. Pretnerja, poštene slovenske korenike. Mož se piše za Vičiča in doma je menda iz KilovČ, tam nekje vokraju p o s to j i n s k e m. Slovenec je torej zmerjal Slovenca s — Hrvatom! Iz Idrije nam pišejo: Pred par meseci poročal sem Vam, da je naše „Dramatično društvo" jelo dremati, prvič zato, ker se ni bil vršil občni, zbor, in drugič, ker se ni priredila skoraj pol leta nobena predstava. Danes pa beležim veseljem, da se je v drugem polletu pričelo marljivo delati ter da je nas dne 26. minolega meseca zopet povabilo v gledališe, kjer sti se prav izborno predstavljali igri: „Nemški ne zmy >M in „Ravni pot najbolji pot*. Vso hvalo diletantom, ki so se potrudili za toli lepo prireditev te predstave. Iz prijaznosti so sodelovali gg. tamburaši „Del. bral. društva'. Dasi je društveno gmotno (slabo) stanje neugodno, vendar je bil čisti dohodek namenjen prekoristni družbi sv. Cirila in Metoda. A sedaj le že pripravlja zopet druga igra, ki se uprizori še v tem mesecu. Dne 3. t. m. je priredilo „Del. bral. društvo« v svojih prostorih „zabavni večer", s petjem in tam b uran jem. Prostorne sobe so bile prepolne, kar dokazuje, da se tudi rudar rad razveseljuje med svojimi prijatelji, a tudi meščanov je bilo lepo število. Javna tombola omenjenega društva se bode vršila dne 28. rožnika ter se že listki razproda-jajo, kom h d po 15 nč. Za dijaško kuhinjo so darovali od prvega aprila sčm sledeči gg.: f preč. msgr. dr Šust 20 gl.f preč. msgr. KarolFabris 12 gl., vIč. župnik Uiha Sobar 2 g!d. 50 nč., vikar Štefan Jenko 2 gld., Ant. Petelin 2 gld. 80 nč., Anton Kvas 2 gld., dr. Pretuer 1 gld, A. Truden 1 gld., I. Mankoč 1 gld., dr. Abram 1 gld., Toros 50 nč., dr. Truden 1 gld., Sorć 1 gld., A. Kalister 50 nč., Vitek 60 nč., Plosko 50 nč., I. Roze 20 nč., Pertz 20 nč., Hmelak 50 nč., Fabiani 1 gld., Detelja 50 nč., I, Šabec 1 gld. in Rovtai- 50 nč. Vsem dobrotnikom izrekamo najtoplejšo zahvalo. Ob euein pa potrkamo letos še enkrat na srca prijateljev učeče se mladine, ter prosimo, da nam naklonijo še kaki dar, da se bode mogla dijakom hrana plačati do konca leta, ki bode trajalo še dva meseca. Posebno pa priporočamo velečastiti duhovščini v posnemanje nepozabljivega msgra. dra. Susta, ki nam je, kakor večkrat poprej, tako tudi letos malo dni pred smrtjo 20 gld. izročil. Ranjki je bil dika Tržaške-koperske škofije, prijatelj in neprijatelj moral je to priznati, posebno pa mi Slovenci se smemo ponašali z ranjkim drjem. Šustom. Dolžnost naša je torej, častiti njegov spo-min, kar pa najlepši s tem pokažemo, da posnemamo lepe lastnosti pokojnega. Med tolikimi lepimi lastnostmi pa, ki so ranjkega monsiguora dičile, se je še posebno odlikovala njegova brezmejna darežljivost! V dokaz, kako radodaren je bil ranjki mon- signor, navedem le to, da cela njegova zapuščina ni dosegla tisočaka, dasi je imel kakor prost precej lepe dohodke, posebno odkar se je bila kanonikom zboljšala plača. Torej posnemajmo plemenitost blagega dra. Šusta ! Sodnijsko. Zidar David Dolce, rodom iz Be-nečanske pokrajine, italijanski podanik, razgrajal je dne 22. marca, ker je bil nekoliko prenapit, v gostilni Fabija Brandolisia v Trstu. Došla sta dva stražarja, da spravita razgrajalca v zapor. Na potu v zapor uprl se je Dolce stražarjema z vso silo, ju opsoval, obdeloval s pestmi (dasi je bil ukle-njen) ter izrekel tudi grde psovke, žaleče našega vladarja. Državno pravdništvo obtožilo je zatorej Dolceja hudodelstev žaljenja Nj. Veličanstva, javnega nasilstva in prestopka v smislu §. 312. kaz. zak. Obtoženec se je izgovarjal, da je bil popolnoma pijan. Sodišče ga je rešilo obtožbe glede hudodelstva žaljenja Nj. Veličanstva, toda spoznalo ga je krivim gledš ostalih dveh toček obtožbe in ga obsodilo na tri mesece ječe. Predvčerajšnjem .stal je pred tukajšnjim sodiščem eleganten parček, obtožen hudodelstva goljufije in krive prijave. Obtoženca bila sta: 30 letni bivši trgovski pomočnik Fran Alessio iz pokrajine Milanske in njegova 25Ietna družica Judita Giovanatti, bivša modistka, iz pokrajine Mantove, Ta parček sleparil je po raznih mestih Italije, v prvi vrsti v Benetkah. Oškodoval je za izdatne svote razne hčtelirje, trgovce itd. Povsodi prigla-šal se je za grofa in njo za svojo ženo. Ko sta ta dva sleparja napravila v Benetkah že preveč, umaknila sta se v — Trst, Tu sta se nastanila v hotelu .Moncenisio* v ulici Torrente. Kakih 17 dnij živela sta zares po .grofovski", toda plačala nista niti novčića. Nekega večera došel je kruti Tiz, ter odvel parček v zapor. — Predvčerajšnjem obsodilo je tukajšnje sodišče Alessija na pet, Giovanattijevo pa na tri mesece težke ječe, in na izgon po prestani kazni. Nesreča. Iz Idrije nam pišejo: Včeraj se utopil v Idrijci tukajšnji rudniški čuvaj Ivan Podobnik. Hotel je potegniti psa iz vode, a pri tem se mu je spodrsnilo, da je telebnil sam v vodo ter našel nesrečno smrt. Truplo so našli še le naslednje jutro. Nesreča v Barkovljah. V hiši št. 160 vBar- kovljah stanuje s svojo obiteljo težak Boštjan Pertot. — 91etni sin Pertotov, imenom Josip, je bil v toliki meri rakitičen na nogah, da ni mogel hoditi, ampak se je le vlačil po vseh štirih. Ta siromašni otrok splazil se je predvčerajšnjem po-poludne iz hiše, da uživa nekoliko svežega zraka. Priplaiil se je do bližnjega vodnjaka, ki ima precej visoko ograjo. Ker pa je bil slučajno zraven vodnjaka kup zemlje, splezal je bržkone na obro-bek, da pogleda v vodnjak. Pri tem je izgubil ravnovesje in padel v vodo. Domačini so kmalu pogrešali dečka in ker se ni odzval njih klicanju, šli so ga iskat po kampanji. Zagledali so nesrečnika, ki se je premetaval v vodi. Hitro bili so prihiteli vsled klicev na pomoč razni sosedje ter izvlekli ubozega otroka iz vodnjaka. Še je bilo nekoliko življenja v njem, toda ko je prihitel zdravnik z zdravniške postaje, ni mogel več pomagati, kajti otrok je bil že mrtev. Kolsdar. Danes (7.) : Stanislav, škof, mučenec; Gizela, kraljica. — Jutri (8.) : Prikazen Mihaela, arhangelja. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 4. uri 46 min., zatoni ob 7. uri 7 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 14 5 stop., ob 2 pop. 17-5 stop. C. Književnost. Prejeli smo in objavljamo: Dovolite, da po Vašem cenjenem listu izvesti m vse ljubitelje ruskega jezika, da se te dni začne tiskati na Dunaji moj ,Husko-slovetiski slovar pri katerem izide tudi moja „Slovnica ruskega jezika za Slovence Oba dela, sestavljajoča jedno knjigo, obsegala bodeta vkupe okolo 30 tiskanih pol. O ceni in načinu prodaje, oziroma naročbe, bode o svojem času objavljeno posebe. Slovar in slovnico, plod dolgotrajnega in upornega truda, pregledalo je v rokopisu nekoliko ruskih učenih slavistov, in njih dragocenih opazek se poslužim pri okončateljnej uredbi rokopisa. Tu in mnogoletno prebivanje nuje v Rusiji more služili poroštvom, da bode moje del) imelo ona kačestva, vsled katerih se odpomore živej potrebi in ustreže davnej želji onih mojih dragih rojakov, ki hrepene črpati bogatstva ruske literature iz njih prvovira. Govoriti o važnosti znanja ruskega jezika in o svetovnem značaji ruske literature pošte vam za popolno lišnje. Ne zastonj se uče ruskega jezika, ne od dolgega časa uglobljajo se v umotvore ruskih pisateljev in pesnikov najobrazovanejši narodi v Evropi: Nemci, Francozi in Augličani. Nam, Slavjanom, je pa znanje ruskega jezika že za to neobhodno potrebno, ker smo mi, kakor Rusi sinovi jedne matere, ki je dala svojej detci ogromno prostranstvo. Namen izdanja je čisto znanstven; znanstvo pa je mednarodno, kakor je mednarodna umetnost. Izšedši s te trčke zrenja, prigotovljam tudi izdanje „S 1 o v e n s k o - r u s k e g a slovarja" in »Slovnice slovenskega jezika za Ruse' (na ruskem jeziku.) Ako ta moja dela pripomogo k boljšemu poznanju Slavjanov mej soboj, in ako ustrežem želji svojih rojakov, ki so mi, živečemu daleč od domovine, jednako ljubi in dragi, naj si imajo mej soboj svoje račune — takrat bodem za svoj trud dovoljno nagrajen. V Rusiji, meseca aprila 1896. leta. M. Ho s tu i k. Dostavekuredni štva: Slovenci morajo biti le hvaležni g. prof. Hostniku na njegovi trudoljubivosti. Z izdanjem rusko-slovenskega slovarja in „Slovnice ruskega jezika za Slovence' bode res ustreženo živi potrebi iu le dolžnost bi bila vsemu slovenskemu razumništvu, da poseže po teh dveh delih gosp. Hostnikovega truda, kakor hitro izideta. Narodno-gopodarske stvari. O vspešnem delovanju v prvem upravnem letu .posojilnice in hranilnice* v Pod-gradu smo že poročali na kratko v našem listu in tudi o občnem zboru, ki se je vršil dne 23. aprila. Danes nam je priobčiti še poziv, ki ga j« izdalo starešinstvo tega mladega, a prepotrebnega zavoda. Poziv se glasi: Rojaki I Dnć 3. junija 1883. na taboru v Brezovici zbrani narod odobraval je nasvet, naj bi se za Podgrajski sodni okraj ustanovila posojilnica in hranilnica. Kolika korist, da bi se bilo to precej izvršilo! Ali ni bilo mogoče iz raznih razlogov, posebno pa zaradi nedostajanja delavnih močij. Nasvet pa zato ni bil pokopan. Posebno v odbore naše vrle kmetijske „gospodarske zadruge" razpravljalo se je o njem in po 11 letih postal je resnica. Leta 1894 ustanovili smo ^Podgrajsko posojilnico in hranilnico, registrovano zadrugo z neomejenim poroštvom', katera je pričela poslovati v februvsriju 1895 iu zdaj — evo — razglaša prvi svoj računskj sklep. Iz priloženega poročila in računov razvidite, da je bila posojilnica in hranilnica posebno v našem okraju zel6 potrebna. Dobro vam je znano, kako je bilo prej, kako težko ste dobivali denarja na posodo, kako visoke obresti ste plačevali i n š e zraven „Š e n k e-in „likofe" dajali, kako pod ceno ste morali dajati svoje pridelke iz polja in živino iz hleva. In ako se je zljubilo vašim upnikom terjati od vas na enkrat povračilo vsega izposojila, bili ste v največjih stiskali, imeli ste mnogo škode in dovolj troškov. Posojilnica in hranilnica je že v prvem letu mnogo koristila, dasi je imela dosti nasprotnikov. Onim, kateri so jej bili neprijazni že takrat, ko se je v Brezovici nasvetovala nje ustanovitev, pridružili so se še novi protivniki. Strašili ao vas z neomejenim poroštvom in na razni drugi način spodkopavali vaše zaupanje do posojilnice in hranilnice. Ali brez vspeha! Rojaki! Pregledali in spoznali ste, kje je resnica in kje je laž. In še bolj vam bode jasno vse to, ko se bode leto za letom lepše razvijala ta prekoristna zadruga in z neusmiljeno doslednostjo podirala na tla navidezno mogočnost ii denarno „možtvo* onih, kateri so izkoriščali našo revščino, da so se bogatili. Težavne so bile razmere, v katerik no delovali prvo leto! Marsikateri bil je nejevoljen, ker jih m razumel in menil, da mora precej dobiti denar, samo da se zglasi in ker je bil od protiv-likov nahujskan. Ali vse te težave smo premagali z dobrr voljo in resnim delom, in jih bodemo premagovali v bodoče Se laglje. Trden temelj je postavljen. Na tem bodemo zidali dalje. Narodu v korist, nam v zadoščenje ! *) Zlomil .1 a r o h l a v Vrchliek^; preložil Al. BenkovlČ. Bil6 je po večerji; v tenkih časah Krožila je sam6 še črna kava In tam pa tam je skozi nočni mrak Ko rusa točka smotka zažarela ; Utrujenimi krili časih vešča Zadela se je ob steklene zvonce Obločnih lučij; tam pa tam v odprto Verando je priletel netopir, Privabljen od svetlobe. Sem je zašel Iz drevoreda lip, kateri se je Stoletnimi, mrakotnimi vrhovi . Pred gradom kakor cerkev kvišku dvigal. Utihnil glasni nožev je ropot In vilic, le sladkorne kleSče časih Zadele so ob fini porcelan In kaka žlica ob japansko Čašo, Kjer sred žrjavov, križema letečih, Na jedni nogi premišljuje štorklja, Močvirja modriianski mandarin. I zatiča se slišal je udar, Ko je padaje mize se dotaknil, Mej tem ko vitki steklenice vrat Je rum in konjak vlival v črno mokko. Ta hip, — če je resnična govorica, Da angelj plava skozi izbo, kadar Nenadoma je vtihnila vsa družba, — Ni jeden, marveč angeljev krdelo Letelo preko grajske je verande. Noč krila park je in okolico, Resnobna, rosna julijeva noč, Ki polna sanj in hrepenenja polna Ljudem odpira srca, čaše cvetkam. Morda nje resni, tožni miak je bil Uzrok, da smo prenehali kramljati. Vsakdo je dihal v sč le čisti vzduh, Ki sladko je krepil po vročem dnevi, Cvetic vonjave težko napojen. Nekdo besedo zinil je krilato O poeziji teh nočij poletnih, In kmalu kakor pr"j je zopet tekel Razgovor o marši koji stvari. Površen od početka ko libela Preletajoea, sčasom se razvil je V razpravo zanimljivo iu živahno O poeziji i umetnosti. ,.Kako umetnost sploh, ž njo poezija", Pričel je gospodar zdaj jasnim glasom, — „Propadati je jela dan današnji! Označite mi, prosim, slog, ki je Tako značilen, da bi v njem se kazal Duh časa v polni moči, bodi v glasbi. Slikarstvu, kamnu, ali poeziji! Dovolj je šol in gesel, vender vse Je pazna borba s skrhano ostrino! Boj etikete! Le vinjete same Na steklenicah, notri kalno vino Brez ognja! Za filistra me imate, Ki vkoreninjen je v proteklih časih, Ne ume struj modernih, ki Olimp Smetiščem rade zamenjujejo, Da učinkujejo izvirnostjo. Ko Grk, ki se zagledal je v bliščeče Nakitje Partenona in potem Bil slep za zgradbe jutra in Baš tako tudi jaz, ki sem v Po zgledih glasovitih bil vzgojen, Poznam le včliko umetnost staro, Kateroj naših dnij poskušnj« težko Tekmujejo. Jedino le še glasba Pokazati se sme v tem bojevanji, A dražiti prečastnega gospoda Ne maram, ki je Wagnerju nasprotnik, Katerega prepričati ne more Lepota, niti vsi svetovni vspelii, Zato preneham rajše.* — .Ne tajim. Da je gostitelj naš marsikatero *) Epilog knjige »Moje sonata". večera, mladosti nio* m je^on 6.87—n.88 Pi«<*ni'-» v« uporalad 1898 — .— —.— (Jo—. —. Oreš za spomlad —.---.— P.* za spomlad —.---.- Kom™ za jnli-avgust 4.--4.10 —.— maj-, juni 1896 3.92-3.93 Pšenic«, nom od 7R kil. f. fl-90-7'05 od 79 kil. f 7--7.10.. od SO ki!, f. 7.05-7.15 od 81.kil. 710 -720, od 89 kil. for —.--J«iWn 5-80____ proso 6-15—«-50. Pšenica : Malo povpraševanja, ponudbe slabe. Prodaja 20.000 mt. et. Vreme: lepo. Praga. Nnratinirani sladkor for. 15.90, oktober-decamber 14-87. Pruga. Centrlfag&l novi, pontavljn« r T m • s <-*rino vred odpoHiljatflv prnrej f, 34-25—»4.50 Couensse 38.25—38.50 Četvorni 37---37.50. V glavah f«o-Uh> 38-75 Havrs. K •vva Santo« Kood avora^e za 'naj 84*—, za september 81.25. Harabnrff. JUntn« *ood »tomk« z« m:ij 68.75 ■/% eeptomber 84.50 za december 60.25. DunaMalv« bovma O moja dano* včeraj Drla mi dni* » papirju . . . 101.20 101.20 „ . v srnbru .... 101*15 101 05 Av*trijska reut« » »lati« . . . 122.45 122.45 r v kronah . , . 101.25 101.25 Kreditne akcijo.......353.80 358 75 London 10 Lst........120.16 120.20 Napoleoni......... 9.54 9.54 20 mark ...... 11.75 11.75 IOO italj. Ur ...... 4425 44 25 Liatnloa uredniitva. Potijujemo, da g. Fran Sbrizaj ni pisal dopisa 11 Senožeč, priobčenega v našem listu od 20. ni. m o gasilnem društvu senožoškem. Liniment. Capsici comp. • •ldrom iz Richterjeve lekarne v Pragi, pripoznano izvrstno, bolečino blažeče mazilo, dobiva se po 40 nvć., 70 nvč. in 1 gld. po vseli lekarnah. Zahteva naj se blagovoljno to spletno priljubljeno domač« sredstvo 1 a kratko kot Richtere liniment s „sidrom" ter naj se previdnostno vsprojmejo le take st»kle> niče kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko „Bidro". Richterjera lekarna „ Pri zlatem levuu v Pragi. Naznanilo* Podpisani toplo priporoča rojakom svojo žganjerijo, nuliajojofto se v ulici del Canale hfit. 5, na vogalu ulice Sta. Catertna. Ta prodajalni™ ima bogato zalogo vsakovrstnih likfirjov in navadnih žganih pijač, kakor tudi mnogovrstnih tujih in domaćih vin po najzmerniših conah. Maršala prvo vrste po 7'i nč. liter, anglošui po f. 1"20, Malaga po f. 140, ttozolij (od melise, cvet) itd. po f. 1, I i tor. Pošiljatva na deželo izvršuje t orno in hitro. AS. Kolarilč Nasproti cerkve so. Antona novega. I9HHG 't* Zdravljenje krvi Čaj „T I • o & r n I cvet' (Mllleflorl). Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče t žolodi-u, kakor proti slabemu probavljanju in homoroidam, Jeden omot za ozdravljanje, stoji t>0 nč, ter "se dobiva v odlikovani lekarni PRAXI»ARER „Al due Mori" Trst, veliki trg. i* Št.: 727 O. š. sv. Dražbeni razglas. za zgradbo novega eno raz rednega šolskega poslopja z vodnjakom v Velikenulolu. V Velikemdolu se ima vršiti letos zgradba novega šolskega poslopja z vodnjakom vred za tamkajšnjo enorazreono šolo. Stroški znašajo po odbitku od občine prostovoljno prevzetih ročnih in dovoznih del za priskrbovanje in pripeljanje gradiva 8200 (osem tisoč dve sto) gold, Stavbeni račrt, preudarki stroškov in dražbeni pogoji so v pregled na razpolago v tukajšnjem uradu o Času uradnih ur. Pismene ponudbe naj se postavno kolekovane, frankirano semkaj odpošljejo s pet odstotno varščino v znesku 410 gld. vred nadalje do 21. maja t. 1. do 12. ure o poldne. Ustmena razprava za ponudbe začne se omenjenega dne o poldne in konča ob 1 uri popoludne. Kdor bodeustmeno ponujal, bo moral položiti, predno se začne razprava, 5 odstotno varščino. C. kr. okrajni šolski svet. SEŽANA, 1. maja 1896. __Predsednik : Schaffgotsch m. p. Lastnik politično društvo „Edinosti". Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu."