PROLETAREC JE
DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Mitu«
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BtJREAU
ST.—NO. 1922.
m Mita«. DN. «, 1MT, il Um pm0 i»m4m tkm Act «1 Cmi>«m al Muck ». U7«.
CHICAGO 23, ILL., 12. JULIJA (July 12), 1D44.
ihn«hf4 W««Rly «t 2301 S. Lawndalt Ave.
•i«
lkto— *ol. xxxix.

NA VSE SORTI: NAČINE so šli naši vojaki na Francosko. Sedaj
so tam.
Nemčija čuti, da bo vojna kmalu v njenih mejah
TRI USPEŠNE ZAVEZNIŠKE OFENZIVE V EVROPI. — RDEČA ARMADA OB VZHODNI PRUSIJI. — VZHODNA FRONTA IMA ŠE VEDNO PRVENSTVO V OBSEGU IN ŽRTVAH
Koncem minulega tedna je rdeča armada v severnem delu vzhodne fronte prodrla do točke, od kjer je pred tremi leti pridela s svojo ogromno ofenzivo proti Moskvi in Leningradu Hitlerjeva oborožena sila.
Zadnji pondeljek je imela rdeča armada, ki je okupirala od Nemcev utrjene Baranowi-cze, še okrog 220 milj do Bialy-stoka iti Varšave in 530 milj do Berlina. Od Moskve je oddaljena nad 490 milj. Torej je na pohodu proti Berlinu dovršila nekako polovico poti. *
Do Vzhodne Prusije je v začetku tega tedna imela še okrog 70 milj.
Po 13 milj na dan
Svojo sedanjo ofenzivo v severni Rusiji je rdeča armada podvzela na dan 22. junija, na dan tretje obletnice nemške invazije v Sovjetsko unijo. Fronta, na kateri je omenjenega dne začela potiskati Nemce nazaj v njihovo deželo, je dolga okrog 250 milj. Povprečno je prodrla 13 milj na dan, na nekaterih krajih v dveh tednih čez dve sto rrlilj vsega skupaj in osvobodila zadnje dele Bele Rusije, ponekod pa je že daleč izven svojih mej.
Ta teden je rdeča armada okupirala Vilno in nadaljevala svojo pot proti litvinskemu glavnemu mestu Kaunasu.
Nemške izgube ogromne
Iz sovjetskih poročil je razvidno, da znašajo nemške izgubo na tem delu vzhodne fronte do 22. junija par sto tisoč mož in so znatno večje kot pa jih je nemška armada v istem času utrpela na francoski in italijanski fronti.
Vsak čas se pričakuje razmah ruske ofenzive tudi iz Ukrajine proti Lvovu in Sleziji. Na bojiščih vzhodno od Minska je bilo do 23. junija ubitih ali pa ujetih 19 nemških generalov.
Zavezniške zmage v Franciji
Minulo nedeljo je bilo poročano, da je angleška armada v Franciji pod poveljstvom generala Montgomeryja vzela važno mesto Caen, ki so ga Nemci trdovratno branili."" Kdor irha v oblasti Caen, poseduje iz tega dela Francije vrata v Pariz. Prodiranje sicer ne bo gladko, a Nemci so s Caenom izgubili toliko, da je ogrožena vsa njihova ondotna obrambna črta.
Caen ima 54.000 prebivalcev. Z morjem ga veče 9 Mi dolg ka-
nal. Vanj lahko vozijo ladje v teži 5,000 ton, kar bo dobavlja-nje potrebščin iz Anglije zavezniški armadi na francoski fronti jako olajšalo.
Zavezniške čete v Normandiji so sedaj kakih 300 milj od Re-ne in Kolina.
Zavezniška armada pri Livor-nu v Italiji ima približno toliko milj do Beljaka na Koroškem in do Inomosta na Tirolskem. Vsa znamenja kažejo, da bo rdeča armada prva, ki bo stopila na nemška tla, namreč v Vzhodno Prusijo.
Ofenzive po načrtu
. Dasi so vse tri fronte v Evropi neodvisne druga od druge so zavezniški poveljniki na njih svoje ofenzive usoglasili, da so se pričele po nekaj dni narazen druga od druge in Nemce upre-gle na vseh straneh.
V	Italiji se je pričela U. maja, v Normandiji 6. junija, sovjetska ofenziva na Finskem 9. junija in v Beli Rusiji 22. junija.
Pričakuje se v tem poletju velike sovjetske ofenzive na jugu in pa novih invazij ameriške, angleške, kanadske in francoske armade na kontinent.
V	vsakem letošnjih zavezniških podvzetij so bili Nemci pri-morani na umik in odpore pa plačali z velikimi izgubami. *
Mnogi vojaški veščaki prerokujejo, da tega pritiska Nemčija ne bo mogla vzdržati dalj kot kvečjemu do novembra.
Drugi jim ugovarjajo in trdi-
(Nad*Vrv*'<jc na 2. strani.)
Pomen spremembe v trenju za vodstvovnad Jugoslavijo —in kdo je zmagal v njemu
Josip Broz, ali Brozovič, znan pod imenom Tito, fe v pogajanjih z dr. Ivanom Subašičem v marsičem precej popustil. Toda sporazum med njima, v kolikor je objavljen, je Titova zmaga. *
Poražen pa je Mihajlovič, ki je le itak dolgo zatemnjen, saj v Londonu in VVashingtonu, čeprav se je spet skušal zasvetiti z ustanovitvijo nekakega demokratičnega osvobodilnega odbora, in s propagando, ki piha "iz šum in gora' v Jugoslaviji. In tudi Fotič j3 zatemnjen. *
Nova vlada, ki jo je sestavil Subašič, ni "komunistična", čeprav je zmagal komunist Tito. Niti enega člana iz jugoslovanskega delavskega gibanja ni v nji, pač pa politiki 12 drugih strank: Toda ne more pa se jih prištevati med reaktionarje, kef so bul vsi več ali manj usmerjeni v napredno socialnih nazorih
. Vsled tega je nova vlada res zmaga tistih struj, ki žele obnovitev Jugoslavije v drugačni obliki kakor je bila.
Glavna pridobitev je priznanje federalizma Ali bo federativna Jugoslavija razdeljena le na tri dele — Hrvatsko, Srbijo in Slovenijo, še ni bilo določno rečeno, a posredno obljubljajo, da bo tudi Mace-donija dobila avtonomijo, pa Črna gora, Bosna in Hercegovina
Vprašanje republike ali monarhije je bilo v dneh te politične spremembe tudi le indirektno do-taknjeno, z izjavo po radiu iz Kaira, da se bo o njem glasovalo, ko bo konec vojne.
To pa je prav lahko Petrova zmaga. Niti se ne ve—tajne diplomacije je namreč sedaj veliko več kot v prejšnji vojni, kakšni so o vsem tem domenki Anglije, Rusije in Zed držav
Gotovo pa je, da je zaenkrat Tito^zmagal. In če mu bo šlo tako po sreči kakor doslej, bo bodoča Jugoslavija res takšna, za kakršno je s tolikšnim trudom delovalo Jugoslovansko republičansko združenje. Upajmo, da bomo imeli sedaj v teh. prizadevanjih več sreče kakor zadnjič in pa več pogojev za zmago.
Grozote "moderne vojne nad civilnim prebivalstvom
»t
"Leteči roboti", . spuščani z nemških oporišč nekje v Franciji in namerjeni na London, so zarejj grozovito bojno orožje. To je priznal v parlamentu Churchill, in zavezniški vojni strokovnjaki hite s pripravami, da m* »a nemški mehanični naval pravočasno odbije. Kajti če se ne pride tej nevarnosti v okom, bo velifc del Londona razvalina in na tisoče civilnega prebivalstva ob življenje.
Prve dni je padlo na London povprečno po 150 letečih bomb. V manj ko treh tednih je bilo ubitih 2,752 civilistov (do 6. julija) in na tisoče ranjenih, mnogi izmed njih smrtno nevarno, ali pa bodo pohabljenci za vse življenje.
Pripovedujejo, da ko prileti tak zračni torpedo na tla, ima svojstvo, da z eksplozijo ne izkoplje globoke jame, kot jih na primer bombe iz aeroplanov, povzroči pa tolikšen zračni pritisk po več blokov okrog, da se poflopja v bližini sesujejo, v oddaljenejših pa popokajo šipe. Kosi šip, posebno it izložbenih oken, se v teh eksplozijah raz-prie s tako mogočno silo, da če zadenejo človeka, mu odleti roka ali noga kot če bi udaril po bilki z ostro britvijo. /
Kdor živi v Londonu, ve, kaj pemeni taka invazija. Proti nemškim letalcem se je bilo Angležem laglje boriti, a robot gre svojo pot, ker je avtomat.
Čimprej zavezniki okupirajo Francijo in druge obrežne kraje blizu Anglije, prej bo te nemške tehnične grozote konec.
Kralj Peter II./ Subašič in Tito
se sporazumeli
"' t
KONSTANTIN FOTIČ SE UPRL. — SRBSKI SOVIN ISTI TU IN V SRBIJI OGROŽAJO OBNOVITEV JUGOSLAVIJE. — ALI STA NEDIČ IN MIHAJLOVIČ V ZVEZI?
ZOJSA smatra novo jugoslovansko vlado za uspeh svojih naporov
V PRIHODNJI ŠTEVILKI
bo objavljen zapisnik upravnega odbora Proletarca, eksekuti-ve JSZ in Prosvetne matice, ki bo pojasnil razprave in sklepe o novi kampanji za Proletarca, o knjigi, ki jo za prihodnje leto izda Prosvetna matica in o raznih drugih zadevah.
Pred okrog mesec dni je bilo iz Londona poročano, da je kralj Peter odslovil člane Puričevega j kabineta v Kairu in poveril se-j stavo nove vlade bivšemu hr-ivatskemu banu dr. Ivanu Suba-■ šiču.
j Ta že dolgo pričakovana spre-I mernba se je izvršila največ na {iniciativo angleških vladnih ! krogov, ki so uvideli, da z vele-srbsko politiko starih čaršijskih reakcionarjev in Draže Mihajloviča ne bo šlo, pa so kralju Petru, ki ga imajo pod vplivom, razložili, da ima še čas, ako hoče kaj storiti za ohranitev svojega prestola in Jugoslavije.
Mučna odločitev *
Predno je Peter mogel spremeniti svoje stališče z ozirom na novo orientacijo, se je moral odločiti za mučno poslovitev od Draže Mihajloviča, ki ga je do tedaj ščitil in ga vztrajno branil v vlogi svojega vojnega ministra.
Ko ga je odslovil, je bilo jasno, da je prelom tu in da je vloga nadaljevanja jugoslovanske politike prešla v druge roke.
Subašičeva naloga je bila iz delati sporazum med kraljem in Titom. Subašič je šel v U na-
V novem jugoslovanskem kabinetu sta dva častna člana ZOJSA, namreč premier Subašič in pa Sava Kosanovič.
Iz dveh brzojavk, ki jih je ZOJSA naslovil eno premierju dr. Subašiču in drugo ameriškemu tisku, je razvidno, da smatra ustanovitev nove vlade za velik uspeh k ciljem, ki jih zastopa.
S tega stališča je dosedanje Petrove režime, posebno v zadnjih mesecih svoje propagande, vztrajno pobijal, novemu pa zagotavlja vso svojo mogočo oporo.
Brzojavka iz Zojsovega urada ministrskemu predsedniku Subašiču se glasi:
"V tem zgodovinskem času, ko je bila pod vašim predsedni-štvom organizirana vlada, ki izraža težnje vseh Jugoslovanov za združenje v borbi proti so-
vražniku Človeštva, ZOJSA pošilja vam in članom vlade svoje simpatije in obljublja, da bo nadaljeval z moralno pomočjo pri zdravljenju ran, ki so jih prizadeli narodnim interesom zunanji in notranji sovražniki.
Ponosni smo. da sta v tej vladi pravega narodnega sporazuma dva častna člana našega Odbora, namreč Vi in g. Sava Kosanovič.
2elimo Vam uspehe in pošiljamo pozdrave. — ZOJSA."
V brzojavu ameriškemu tisku ZOJSA poudarja, da pomeni u-stanovitev nove vlade, ki ji na-čeljuje Subašič, zmago tistih sil, ki so za edinstvo in demokracijo. Pomeni trumf vseh onih, ki so se v Jugoslaviji in izven nje borili proti njenemu notranjemu in zunanjemu sovražniku."
Velika večina ameriških Ju-
Grčija ima manj sreče kot Jugoslavija
Iz Kaira v Egiptu je bilo 7. ju-i lija poročano, da je sporazum med grško vlado in "rdečkarji" nemogoč. Iste dni pa je bil sklenjen v Jugoslaviji. Cemu je mogoč v eni deželi, ne pa v drugi, to najboljše razumejo diplomati v Londonu in Moskvi, ki odločujejo o tema dvema deželama.
men osebno k Titu, toda še predno je to storil, so njegovi zaupniki že v naprej poizvedeli, kako stoji stvar in novemu premierju sporočili, da je sporazum izvedljiv. Sele nato je Subašič mandat resno sprejel. Posvetovanja med njim in Petrom ter drugimi merodajnimi faktorji v Londonu pa so se vršila že tedne pred tem.
Režim šesterth
Dne 7. julija sta ameriškemu tisku poročala iz Londona časni-ški agenciji Associated Press in United Press, ter razni drugi dopisniki, da je Subašič končno le sestavil novo vlado — kabinet šestih ljudi s sabo vred — ki so po narodnosti dva Hrvata, dva Srba in dva Slovenca.
Prv£ vesti so navedla sledeča imena: Dr. Ivan Subašič, ministrski predsednik, ki je ob enem prevzel portfelj ministra vnanjih zadev in pa službo vojnega ministra.
Sretan Vukosavljevič, ki je bil v eni bivših vlad pod tajnik v poljedelskem ministrstvu in profesor na beogradski univerzi, je v novi vladi agrikulturni minister in ob enem minister za
(Konec na 4. strani.)
Delavci, podpirajte Proletarca kot podpira on vaše napore in boje!
goslovanov je podpirala v interesu svoje nove in svoje prejšnje domovine napore vseh, ki so za edinstvo in so pobijali prizadevanja za sejanje sovraštva posebno med Hrvati in Srbi. Zaradi tega so navdušeno podpirali jugoslovansko osvobodilno armado pod vodstvom Tita in s tem aspiracije Jugoslovanov za edinstvo, svobodo in demokracijo.
Konferenca o valutah vzbuja zelo malo zanimanja
Ena izmed najvažnejših mednarodnih konferenc, kar se jih je še vršilo v tej vojni, in morda jc ta varnejša kot katerakoli druga, se je pričela pred par tedni v zatišnem letovišču Bret-ton Woods v državi N. H. Petin-Itirideset zavezniških dežel je zastopanih v nji, ki so poslale »krog 700 delegatov, finančnih veščakov in raznih tajnikov, da se posvetujejo, kako valuto urediti v mednarodnem obsegu tako, da ne bo inflacija v eni deželi upropastila gospodarstva v Jrufi.
To pomeni, da je treba preprečiti inflacijo v prvi, zato, da ie v drugi ne bo.
Čudno ie, da ni sa to veliko,
velevažno zborovanje v Breton Woodsu v široki ameriški javnosti skoro nič zanimanja, čeprav se vrši v naši deželi in je baš od nje največ odvisno, ali bomo imeli po te) vojni mir, ali nove komercialne tekme, nova oboroževanja, nove krize in za posledico pa tretjo svetovno vojno.
Na konferenci teh finančnih veščakov, takozvanih, je bilo poudarjano, da če dopustimo vojno v tretjič, ga ne bo kraja na svetu, ki bi ne čutil njenih grozot. Vojna znanost je silno napredovala. Namesto letal b piloti prihajajo sedaj nad London letala, natlačena s eksploziva-mi, s "roboti", to je, stroj jih vodi sam od sebe reguliran sa svo-
jo pot na kraj, od kjer je iipu-Ščen v zrak.
Kaj bo ta znanost v stanju doseči v prihodnjih letih? Ogromno! Toda ali v prid svetovnega blagostanja, ali za še veliko večja uničevanja, kakršna doživljamo v sedanji vojni?
Bančni, industrialni, agrikul-turni in vsake sorte drugi veščaki, ki se pečajo z denarjem, i mednarodno trgovino, s zlatimi rudniki in takimi stvarmi imajo v Bretton Woodsu nalogo, da si dobe odgovor na to vprašanje.
Njihove razprave so za navadne ljudi — čeprav vsi hrepene po denarju, silno suhoparne in jih ne čltajo. So "pre-'-Ske".
IVujrl '"•ok je, da v Bretton
Woodsu prevladujejo taki delegati, ki so na vso moč za sistem kakršen je in kot je bil, torej za dstem kapitalizma, ki poraja fa-šizme, depresije, inflacije, brezposelnost in druga socialna zla. Ljudje, ki kontrolirajo banke, valute, zlato In mednarodno trgovino, so v biznisu zaradi dobičkov, ne v prid blagostanja splošnosti. Zato je ta konferenca. ki ima rešiti to najvažnejše vprašanje, toliko bolj zamotana kot katerakoli druga, kar smo jih imeli v zadnjih par desetletjih. Vsi navzoči vedo, da je svet gospodarsko bolan, nočejo pa odpraviti vzroka b-Vtr 1 — in vzrok je privatni * * »" « njim imperlcMicm, kapitaliiem
In vojne.
Čemu konservativci v Zed. državah tako zlahka zmagujejo? .
Dočim se javnost v drugih krajih sveta nagiba v radikalne smeri, se tu opaža, da reakcija tudi med maso pridobiva na vplivu. Konservativni krogi so odnesli velike zmage v kongresnih volitvah I. 1942 in obetajo si še večjih prihodnjega novembra.
V demokratski stranki na jugu vre. . V petih državah tam doli se je javno uprla proti vsemu v svojem političnem vodstvu (v VVashingtoi.j), kar po njenem mišljenju služi komunizmu, socializmu in drugim inozemskim ideologijam, karkoli že mislijo s tem.
Kar demokratska stranka na jugu reče, to tam drži, neglede na volitve. Tam so volilci le masa, bodisi črne ali bele polti, ki je ustvarjena za garanje, ne za pravice.
Toriji z juga imajo v svoji stranki veliko pristašev tudi v takozvanih zares demokratičnih (ne v demokratskih) državah, n. pr. v New Yorku.
Časopisi pišejo, kako je demokratski senator 0'Daniel iz Texasa označil nedavno Rooseveltove "newdealovce" za slabše kot so "dihurji in psi". In pet demokratskih držav se mu postavlja po robu, če ne bo "demokracije" v Zed. državah tako okre-nil, kakor jo je Hitler v Nemčiji.
Ljudstvo pa gre po svojih opravkih, kot da se ga vse to nič ne tiče. Vzrok je, ker nima ne svoje delavske politične stranke in ne svojega časopisja. Kar je unijskih listov, so več ali manj vsi v službi demokratskih in republikanskih politikov, a socialistično časopisje — okrog 400 po številu — pa je bilo ugonobljeno od reakcije v prejšnji vojni in pozneje pa, kar je še ostalo, vsled medsebojnih bojev.
Zed. države v takem položaju ne bodo mogle na levo, ker so vsa propagandna sredstva posest privilegijev. Delavstvo si bo moralo ustanoviti svoj tisk v veliko večji meri kot ga ima, in se odločiti za borbo v prid socializma, ali pa bo dobilo nove depresije, nove polome, batine v stavkah in koncem konca fašizem, kakor ga je v drugih deželah, če je kapitalizmu to najboljše kazalo. Bil je sicer polo-mijoda. Ta vojna nam to dokazuje, toda kapitalizmu je vseeno, samo da si reši profite in bogastva.
:u
PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja Jugoslovanska Dolavtka TUk*ru Drvika, Chicago, III.
, GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih drtavan sa celo leto 93.00; u pol 1«U 91.7»;
sa četrt leta 9100. > Inoteraatvo: u celo leto 93.60; sa pol leta 92.00.
Vsi rokopUi in oglasi morajo, biti v našem uradu najposneje do pondeljka popoldne sa priobčit«? v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Publiahed every Wedneaday by the Jufoalav Workmen's Publitking Co.,
Inc. EsUblished 190«.
Editor.............
Business Manager.
........Frank Zaits
.Charles Pogerelee
8UB3GRIPTION RATES: 1 Jnited States: One Tear 99.00; Siz Months 91.75; Three Months 91.00 Foreign Countries, One Year 93.50; SU Months 92.00.
PROLETAREC
3301 S. Lawnd*le Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Talephooe: ROCKWELL 2864
Kaj nameravamo z deželami v Evropi, ko bo konee vojne? ____
J0JK0 OVEN:
RAZGOVORI
•i
ODVA2ANJE AMERIŠKIH RANJENCEV. — Po savsetju francoskega trga Ste. Marie Englise Je bila prva briga odvesti ameriške ranjence it sasllne sdravstvene postaje v moderno bolnišnico sada j sa fronto.
Nekateri angleški in ameriški generali prerokujejo, da bo vojne v Evropi kmalu konec, vsekakor že prihodnjo jesen.
Drugi, še na višjih položajih, jim ugovarjajo, v bojazni, da se bi ljudstvo ne udalo brezbrižnosti, češ, zakaj bi se naganjali, saj bo vsega kmalu konec! 4	v
Prvi kot drugi pa zares žele, da se klanje čimprej konča.
To je nedavno poudaril tudi poročevalec Columbia Broad-casting kompanije iz Londona. "Zmagali bon^p," je rekel, "a na mir pa nismo prav nič pripravljeni."
Tolmačil je, da so se Stalin, Roosevelt in Churchill v Tehe: ranu nekako površno zedinili tudi o tem, kakšen da naj bo mir, a se je izkazalo, da si niso bili v ničemer enotni.
Vsi trije so za demokracijo, karkoli že naj pomeni. V Angliji in v Zed. državah je demokracija edino če se v nji lahko kapitalizem bohoti, v Sovjetski uniji pa je demokracija v kolektivnem gospodarstvu.
Torej sta tu dva ekonomska sistema, eden, ki se v Angliji in v Zed. državah baha s kapitalizmom, Sovjetska unija pa se ponaša s socializacijo, kakršne svet še ni poznal.
Te tri države so se odločile zmagati v vojni in so prepričane, da bodo mir one narekovale.
Kakšen mir? Komu v korist?
Ako v VVashingtonu in Londonu rečejo, da mora fašizem propasti, kaj predlagajo v nadomestitev?
Fašizem namreč je nastal v rešitev istega sistema, za kakršnega se ogrevajo Zed. države in Anglija. Namreč za kapitalizem.
Neki ameriški dopisnik je v svoji depeši it Rima dejal, da smo se te vrste ameriški ln angleški demokrati demokratom v Italiji že jako zamerili, ker so uvideli, da hočemo na pogorišču dučejevega imperija ohraniti prav tak sistem* kakršnega je otel Mussolini. Kupčujemo z Vatikanom, z reakcijo, zapopadena v plemstvu, hierarhiji in drugifai privilegiranimi sloji, a ljudstvo ignoriramo.
Cemu? Dotični dopisnik pravi, da zastran tega, ker kar je v Italiji demokratov, so za socializem. Ameriška in angleška vlada pa sta kontrolirani od ljudi, kakršnim je beseda socializem bolj zoprna kot kar koli na svetu.
Naša vlada pošilja zastopnike v Vatikan. Katoliške nadškofe in protestantske multimilijonarje. Cemu?
Mar za demokratiziranje Italije?
Ne, ampak za rešitev Italije tistim slojem, ki so jo zavozili.
Ameriški časnikarji so bili poslani v Rumunijo, dodeljeni k rdeči armadi,* da jo od blizu študirajot ako bo Stalin držal svojo besedo. Obljubil je namreč, da se Moskva ne bo umešavala v no* tranje razmere v Rumuniji, to je, po naše rečeno, da ne bo pod-vzela socialne revolucije v nji. Ameriški dopisniki pravijo, da se Rusija te obljube točno drži.
Ampak v Rumuniji—ki je še večinoma pod Hitlerjem, vzlic temu vre, Ne za takozvano demokracijo, kakršno oglaša kapitalizem, pač pa za pravice ljudi do kruha in svoboflščin.
Kaj nameravamo s Francijo? Mednarodni bankirji, ki imajo v Londonu in v Washingtonu mogočen vpliv, delujejo na vse kriplje, da se socialiste kar v naprej zaduši.
Ves svetovni kapitalistični tisk je urejevan s stališča, da se mora socialiste ignorirati in socialistične voditelje pa porivati med brezpomembneže. To jim je uspelo posebno v Ameriki.
Kot je poročal ameriški dopisnik v Rimu Iz pomenkov z ljudmi: "Počakajte, vi Američani, da se oglasi socialistični prole-tariat severne Italije, takrat boste videli! Vi nam usiljujete Vati-Kan, mi ga nočemo! Vi ga nam financirate nfpn y škodo. Toda ko izvedemo revolucijo, bo v korist Italiji in vsemu svetu v vzpodbudo.
Isto, kar se plutokracija Anglije in Amerike prizadeva v prid kapitalizma v Italiji, počne v Franciji. J. j »
Francoske socialiste ameriška fn angleška vlada ignorirata kot da jih še nikdar ni bilo. Se celo liberalqe$ .se ogibljeta. Vsa vnanja politika ameriške vlade od vsega začetka je bila oslonjena na ljudi, ki so po prepričanju fašističnih nazorov. Cemu?
Edino zaradi tega, ker nočemo socialistične Francije.
V Italiji smo z našim denarjem pomagali savojski dinastiji nazaj v sedlo, čeprav vsi vemo, cU je bila steber Mussolini je vegs fašizma. Zastran lepšega obljubljamo, da ko bo vojne konec, ali enkrat pozneje, bo imelo ljudstvo Italije priložnost z glasovanjem izraziti, kaj želi. Volitve se bodo kajpada vršile pod kontrolo kraljeve vlade.
Ali se je potemtakem kaj čuditi, če celo kapitalistično časopisje piše več in več o možnostih za tretjo svetovno vojno, dasi niti druga ni ie z daleč končana?
Ampak kako to, da se socialisti, ki so bili,	močni, nič nt
oglašajo?	J; kf|. '
Saj se! Ampak kapitalistični tisk in radio jih sistematično ignorirata. Za bodočo ureditev sveta se posedujoči »loj opira v
JUGOSLOVANSKO PRIM0RJE V BORBI ZA OSVOBOJEN JE
Skozi stoletja smo se borili
pod Avstrijo za svojo narodno neodvisnost. Po svetovni vojni 1914.-18. leta so nas odtrgali s silo od dorpovine in bili podvrženi najhujši podlosti, katero svet pomni: italijanskemu fašizmu. Naše šole in vse naše kulturne ustanove so zaprte. Narodni dom jc sežgan. Fašistična oblast je nasilno spremenila imena naših mest in vasi, imena naših lepih gora, rek in dolin. Izprtmenili so tudi družinska in krstna imena, ki so skozi stoletja prehajala od očeta na sina. Surovi podlež si je dovolil izbrisati ta imena z nagrobnih kri-žev in plošč naših pokojnikov. Gorica je postala GbriziJ, Postojna Post um ia, Kras Carso, Soča Isonzo in lepo slovensko ime Rožič Jožef — Rossi Giuseppe Tudi v cerkvah je bila zabranje-na pridiga v slovenščini. Tisti, ki so branili materinski jezik, so biH brez usmiljenja obsojeni na smrt ali pa vrženi v ječe in internacijo.
e
Bratje iz Jugoslavije so z žalostjo opazovali naše trpljenje in so neprestano čakali, da nam pomagajo na težki poti do svoboda. Toda tudi v bivši Jugoslaviji ni bilo vse v redu. Grabežljivi ministri protinarodnih vlad so mislili le na svoj žep in ne na narod. Iskali so kupca, da prodajo tudi svoj narod — in kakor ste videli — prodali so ga Hitlerju in Mussoliniju.
Toda kupci so se zelo prevarali. Naš narod ni blago, katero se kupuje in prodaja. On ljubi svobodo nad vse in jo je vedno plačal s potoki svoje dragocene krvi. On jo sedaj plačuje dražje nego kdaj prej in zato bo sedaj svoboda zasijala t svojo pravo svetlobo, kakor solnce na jasnem nebu, sijala bo na veke, za vse naše potomce in zagotovila nam bo delo, mir, srečo in blagostanje.
2e dve leti in pol vodi naš ponosni narod junaško borbo proti osvajalcu. Ni več meje med bivšo Jugoslavijo in slovenskim Primorjem in Istro. 'Zmagovite čete naše narodne Osvobodilne vojske in naši neustrašeni partizanski oddelki so poteptali to mejo in jo izbrisali za vedno. Naše udarne edinice so že prekoračile staro državno mejo in se sedaj borijo pri Vidmu, na Koroškem in na Ogrskem. Ni sile, ki bi mogla ustaviti njihov junaški polet. V teh zmagovitih borbah, o katerih piše ves svetovni tsik, o katerih govori vsak dan radio vseh držav, sodelujejo člani vaših družin, vaši sosedje, sodeluje cela Istra ln slovensko Primorje. Tisti, ki se danes borijo ob Soči, so vaši ožji rojaki, morda je med njimi celo vaš oče, vaš brat, vaša sestra ali vaše de-
kle, Oni se pijejo s pesmijo na ustih in ne poznajo strahu. Oni vas kličejo, da pridete in delite z njimi nesmrtno slavo, da skupno z njimi vstopite v zgodovino, katero bodo potomci čitali jokajoč od ganotja in navdušenja.
In vi? Kaj čakate za bodečimi žicami jetniških taborišč, v katera so vas v zmoti pahnili zavezniki. ki niso vedeli kdo ste, ki niso znali, da ste pravi bratje junakov Tolmina in Kobarida? Njim je žal, da so to napravili. Odpirajo vam vrata v svobodo, nudijo vam svojo obleko, mi pa vam bomo dali znake slavne Titove Narodno-osvobodilne vojske!
Kvišku glavo — naši bodopi junaki! Veselo poletite v svobodo in pojoč pohitite v objem bratov, ki vas čakajo z odprtimi rokami, da skupno z vami krenejo v domači kraj.
Nabrusimo kose, že klas dozoreva!	^
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
(ZOJSA iz partizanskega tiska.)
AKTIVNOSTI ZARJE V CLEVELANDU
Vsled vojne zaposlenosti so socialistični klubi mrtvi, pa bodisi naši kot drugih narodnosti. Politične aktivnosti v njih so padle na ničlo. A v klubu št 27 JSZ pa se držimo toliko bolj kulturnega dela. Pri pevskem zboru Zarja smo še zmerom živahni, ker ljubimo glasbo. Posebno mladina pridno deluje zraven, ker ji to nudi priložnosti za družabnost. Vrh tega pa se naši mladi ljudje zavedajo, da je treba pomagati tudi v druge svrhe.
4 Zarja" je prispevala od preostanka koncerta v sklad Jugoslovanskega pomožnega odbora SS čez, $200 in zraVen tega se je spomnila tudi Proletarca, kateremu jc prispevala $50. Ob koncu julija, to je v nedeljo 30. julija. pa priredi izlet članov in prijateljev na vrt clevelandsk* federacije SNPJ. Zarja vabi na ta izlet vse svoje mnogoštevilne prijatelje in somišljenike.
Člani in članice zbora se pridno uče za jesenski koncert, ki §e bo kot običajno vršil na Zahvalni dan.
Ker nam primanjkuje pevskih moči apeliramo na vie one, ki so prertehali hoditi n^ vaje, in na vse druge, ki imajo veselje do petja, da se pridružijo Zarji.
Ko pa bo vojne konec, upamo, da se vrnejo vsi tisti njeni člani, ki sedaj služijo strica Sama. In naša kultura bo z njihno pomočjo spet oživela. In ravno tako upamo, da takrat dobi tudi naše politično gibanje svoj prejšnji zamah. — J. Krebel.
NEMČIJA ČUTI, DA BO VOJNA KMALU V NJENIH MEJAH
(Nadaljevanje s 1. strani.)
jo. da se s takimi optimističnimi mnenji zavezniški stvari samo škoduje. Ljudstvo se pod vtisom ugodnih prerokovanj uda-ja brezbrižnosti, češ. vojna je za nas že dobljena, čemu se bi še toliko naganjali v vojnih naporih!
Nemci še vedno močni
i.
Najbrž so v pravem tisti, ki menijo, da bodo Nemci vztrajali, v upanju, da zaveznike iz črpajo, ali da se v Zed. državah vnanja politika v slučaju republikanske zmage zaobrne Nemčiji v prid, ali pa da pride med zavezniki do tolikšnega spora, da bo ena ali druga vlada izmed njih pripravljena skleniti s Hitlerjem, ali pa njegovim naslednikom, separatni mir.
V	svoji desperatnosti Nemci prete. da se bodo borili do skrajnosti in vporabljali pri tem vedno nova bojna sredstva, ki bodo pretresla /ves svet.
V	prejšnji vojni so iznašli top, s katerim so streljali v Pariz z razdalje 30 milj in več in opla-šili prebivalstvo do skrajnosti, na bojiščih pa se poslužili strupenih plinov.
V	sedanji vojni so spustili Nemci v Anglijo "robote", ki lete po več sto milj na uro skozi zrak in se na določenem kraju za pode na tla z groznimi u-činki. Zavezniki dosedaj proti temu mehaničnemu orožju še niso kos, a ga bodo premagali, kakor so n. pr. podmornice.
Veliko strahu je v vseh deželah pred možnostjo, da se bo nemško vrhovno poveljstvo v svojem obupu poslužilo plinov in bacilov. To bi bil poskus ljudi, ki smatrajo, da nimajo ničesar več izgubiti, torej če že mora Nemčija propasti, naj gredo z njo v pogin tudi druge dežele, ki jih bi s plinom in mikrobi mogla doseči.
Zavezniško vrhovno poveljstvo trdi, da je pripravljeno tudi na take možnosti. Zagotavlja, če se Nemčija posluži plina in zastrupljanja z mikrobi, bo ona vsled tega največ trpela.
Italiji na hierarhijo, v Španiji na Franca, v Madžarski na plemstvo, v Franciji na vclebankirje itd. Mir, kakršen pač že bo, bo sklenjen pod vplivom ljudi, ki si nič več ne upajo trditi, da je to vojna za odpravo vojne. Socializem edini — mednarodno uveljavljen, bi jo mogel odpraviti. Ampak vsi takozvani združeni narodi, razen dveh, so za kapitalizem.
Naloga ljudstva v teh deželah Je, da vlade kapitalizma nadomestijo z vladami, ki bodo za socializem In gibanje za socializem je sedaj sllnejše kot kdaj prej, četudi ga kapitalistični tisk tako ignorira.
Vojno ogromno stane
Fiskalno leto vlade 2ed. držav se končuje s 30. junijem. 2e prvi dan v novem fiskalnem letu - 1, julija 90 znašali naši vojni stroški.214 milijonov dolarjev in skupno s tem ter naslednjimi šestimi dnevi v juliju pa eno milijardo 288 milijonov dolarjev.
Premogarji žoga v volilnem boju
Nekateri lokali unije premogarjev UMW, med njimi lokal št. 764 v Springfieldu, 111., agi-tirajo za ponovno izvolitev Roosevelta. gl. odbor UMW pa proti. Premogarji so pri tem brez besede. Imeli pa jo bodo pri volitvah meseca novembra. To ve prav dobro tudi J. L. Leviš, ki bo skušal, da jih pridobi za svoje stališče, in enako aktivni bodo med njimi politični agitatorji CIO. A ne eni ne drugi ne delujejo za delavsko politično akcijo.
Po četrtem juliju Ko sem to pisal je bil dan našega narodnega praznika — četrti julij — praznik ameriške neodvisnosti. Navadno je bil ta dan praznovan s paradami, z bengaličnim ognjem in s patrio-tičnimi govori. Letos pa je imel ta dan še veliko bolj resen pomen. Vojna, pa tudi če je še tako v majhnem obsegu, ni nobena šala. Kaj Šele vojna, ki traja že skoro pet let, brez da bi se videl njen konec.
Tudi zrf naše ljudi — državljane ln nedržavljane — je ta vojna njihna vojna. Na tisoče in tisoče sinov slovenskih staršev se bori v ameriški armadi in to na* vseh kontinentih sveta. Mar-sikakšen sin slovenskega delavca je že padel na daljnih bojiščih Oceanije, Afrike, Italije, ali pa na normandijski planoti. Tako plačuje naš mali narod s krvjo v svoji stari in novi domovini, da se svet resi fašizma.
Nemčiji bije zadnja ura
Rdeča armada prodira. Ko to pišem, je le še majhen del ruske
zemlje v nemških rokah. In izgleda, da bo še ta košček ogromno grobišče nemškega wehr-machta.
Dne 4.Julija je minilo tri leta. ko so Nemci osvojili Minsk, glavno mesto Bele Rusije. In sedaj nad tem mestom spet ponosno vihra rdeča zastava. Kot da so bil« nemške utrdbe iz gline, namesto iz betona, so se zdrobile pred strašno silo ruskega navala. Armada za armado prodira naprej, noč in dan,
In doli proti jugu in na sredini čakajo ruske armade na povelje za udar. Da, Napoleon je bil srečnejši kot je Adolf Hitler.
Človek ne more, da bi se pri vsem tem ne spominjal prerokovanj o slabostih Sovjetske unije. Ceš, pod Hitlerjevim navalom se bo v par tednih sesula. Koliko nas je bilo, ki smo takrat imeli trdno vero v rusko zmago?
Vse tiste laži in sumničenja, katere so se širile o Sovjetski uniji, so marsikateremu zamre-žile oči. Vsemu, kar je postavilo Rusijo v slabo luč, se je verjelo.
Ne samo, da je bila rdeča armada "zanič" in brez "sposobnih generalov", ampak tudi ves sovjetski ekonomski sistem je bil bankrotiran, kot so nam govorili ti preroki. In pa transpor-tacija, da je popolnoma iz reda.
Bilo nas je malo, silno malo v tistih časih, kateri smo verjeli, da sovjetska Rusija ni caristična Rusija. In prav tako malo takih, ki bi verjeli, da je tu nova, prerojena sila z vero v samo sebe, z energijo, ki se ji sedaj čudi ves svet!
Ob tej uri odgnanja nemške kuge z ruske zemlje kliče vsak zaveden delavc?c: "Slava ruskim borcem in vsem drugim, ki so padli v borbi proti fašizmu!"
Pri nas
Takoj, ko se je končala republikanska konvencija v Chicagu, je bilo tudi konec hude vročine, ki je tiste dni prevladovala v tem mestu. Pisali so, da je za mesec junij napravila rekord.
V	kratkem pa se tu snidejo demokrati na svojo konvencijo. Upam, da takrat ne bo tako vroče.
V	naši čikaški Tribuni strašno jamrajo o diktaturi in nad re-strikcijami. Govore o svobodi, ki jo je nam odnesel "new deal".
Ali ko pa so doli v Guatemali zastavkali dijaki, v protest proti neznosni diktaturi predsednika Jorga Ubico — in ko jih je v tem odporu precej izmed njih izgubilo življenje, se je Tribuna spravila na predsednika Roosevelta, češ, da je njegova krivda, ker je moral ta dobri in pošteni diktator resignirati.
Je pač težava za našega "krnela", lastnika TriBHne, ker se po svetu gode tako čudne reči.
Lansko jesen in to pomlad je na vso moč kritiziral Deweyja, sedaj pa ga predstavlja za tako brezmadežnega, da ga demokratski politiki nikakor ne bodo mogli očrniti. A kaj hočemo, ko pa vemo, da je pri republikancih kot pri demokratih zastonj iskati logike.
Nekje v Michiganu, v Maso-nu, je imela tamošnja porota precej skrbi o vprašanju, kako naj odloči o zadevi podkupovanja državnih poslancev. Ta sodna afera je stala državo Michi-gan $200,000 predno je bila pri-
pravljena za predložitev poroti. Saj tako je poročal v Chicago Sunu Wm. R. Miner.
Stvar ni ravno lepa in kaže v vsej svoji nagoti umazano ozadje kapitalističnih mogotcev Podkupovanje ljudskih zastopnikov jim ni prenizko, samo da se pogazi njim neljube zakone, ali pa da se sprejme take, ki so njim po volji. Afera je prišla na dan ko je poslanec VVilliam C Stanson našel v žepu svojega suknjiča $350. Imel ga je obe šenega na steni in nekdo je vanj Utaknil. omenjeno vsoto.
Stanton je najdeni denar utaknil nazaj v žep in suknjič pa obesil na steno, kjer je bil prej Ko se je čez nekaj ur vrnil, je bil zelo presenečen, ker je v žepu našel namesto prejšnjih $350 kar tisoč dolarjev, k njim pa prilepljen listek z napisom "Vote Against BiH No. 1."
Postava, radi katere je nastala ta afera, se tiče poslovanja bank v Michiganu. Na zatožno klojf je prišlo dvaindvajset oseb
Doli na našem jugu, v Geor-giji, kjer je bil ponovno izvoljen v senat stari reakcionar Walter F. George, je bila državljanom zamorske polti volilna pravica zabranjena. Takšno izpolnjevanje demokracije je nekoliko čudno. Tisoče naših fantov in mož pada na bojiščih, da se v tej deželi ohrani svoboda in enakopravnost. In tu, v naši sredi, v naši lastni deželi se pa protipo-stavno brani državljanom pravico glasovanja samo radi tega: ker so slučajno druge polti...
Je pač resnica, da ime dela čestokrat krivico samemu sebi. Priimek demokratske stranke ni nikjer tako neresničen kot je doli na jugu. V velikem je podoben imenu francoskih takozva-nih "radikalnih socialistov", ki niso bili radikalni, ne socialistični.
S. Jože Topolak piše:
"Oven, pisal si o gramofonskih ploščah in omenil, da jih morda imam kaj v zalogi.,Povem, da sedaj nobenih za trg. Ce pa se bi to, o čemer si pisal glede moje glasbe kdaj uresničilo, to je, da plošče razmnožim, bom to čitateljem drage volje naznanil."
V Milwaukceju
Na pikniku, ki ga je priredil v Milwaukeeju skupni jugoslovanski odbor, sem srečal velike starih znancev in prijateljev. Priredba je bila srednje dobro obiskana. Razpoloženje je bilo iz-borno in mislim, da je stvar tudi | gmotno zadovoljivo izpadla..
Ruski relif
j Moj stari znanec iz Clevelanda "popotnik" Tone Jankovič se je znova oglasil z vsoto $6 za ruski relif iii pa z vzpodbudnim pismom. $5 je prispeval s. Jože Kodrich, $1 pa je Tone priložil.
Iz Maple Heights, pošta Bed-ford, O., je poslal Frank Volkar v sklad za ruski relif znesek $9, ki so ga prispevali John Semo $5, po dolarju pa Frank Volkar, Konstantin Burok, Frank Vrček in Andrej Hočevar. Skupaj prejemkov v tem tednu $15. Vsem darovalcem iskrena hvala.
Upam, da bodo dobili veliko posnemalcev.
Tole mi ne gre v glavo?
Kako to. da »o južnjaški demokrati toliko gajavijo »oper "nevv deal", ko pa jim Je Roose velt že davno fagotovil, da ga jim ne bo več nsiljeva), to mi nikakor ne gre v glavo.
POVESTNI DEL
JUS KOZAK:
ŠENTPETER
(Nadaljevanje.)
Ko je berač odšel, je pokrila
lice z dlanmi in krčevito ihtela. Sestra jo je ogovarjala, toda ves večer in se drugi dan ni dobila besede: Le plašne oči, kakor bi se bale strašnih očitkov so jo spremljale, kamorkoli se je ganila. „ Marija jo je ogovarjala, Aza se ni odzvala,
Popoldne je sedela Marija pri oknu in pletla.
' Marija, daj mi vina, močnega," je prosila bolnica.
"Aza!"
"Ce te prosim, Marija, izpolni mi to željo. Saj bo mogoče edina!"
"Aza, kaj si zblaznela. Prepovedali so ti."
"Ah, Marija, kako si otročja. Vsaj ti ne laži. Konec se že bliža, izpolni na smrt obsojeni, za kar te prosim."
Nerada je šla Marija po vino. Aza je prijela kozarec z obupano roko in pokusila. Omahnila je nazaj. "Ne morem. Se to mi ni dano."
Bolesten pogled ji je uhajal skozi okno. Lice se ji je zmračilo: "Vse jagnedi ste posekali, zakaj, Marija?"
"Streharjeve so zdaj očetove njive in on jih je posekal. Pravi, da bo zidal hišo."
"Lepe so bile." Trenutno pa je obupno zaječala. "Moj bog, moj bog!" Iz prsi ji je udaril tak jok, da Marija ni vedela, kaj bi storila.
"Kristus, Kristus," je ječala.
"Aza, kaj ti je, Aza?" Vzela ji je glavo v naročje, čutila je na prsih silno vročino.
"Marija, jaz sem zavržena," » "Uboga moja, ne muči mene in sebe!"
"Zdaj vem vse. Rešitve zame ni'"
Marija je čakala, da bi se poleglo. Toda vedno hujše ji je pretresala bolečina dušo in telo.
"Umrla bom, ničesar nisem storila v življenju,, le grešila sem."
"Aza, kdor toliko trpi kot ti, temu bo vse odpuščeno!"
"Ne, ne, Marija, tega greha mi
ne more nihče odpustiti. Ti ne veš ..
Sestra je molčala. Prešinjale so jo zle slutnje. Misel se je borila z mislijo.
"Ah, k#ko sem jih imela rada, ta lepa drevesa. Za Streharja nimajo cene, ne rode mu. Glej, Marija, lahkoverno sva včasih poslušali pri nauku, kar nam je govoril Rožman. Kdaj bi si mislila, da se bo tako strašno izpolnilo. Grozno resnico mi je pokazal bog. Živa bom zgorela, kakor >e poseka drevo, ki ne rodi in se vrže v ogenj. Tudi jaz nisem ro-iila."
Sprva je Marija menila, da se sestri blede.*Aza pa je uporno ponavljala.
"Zgorela bom od bolečin, za vržena in obsojena. Vedi, Marija, v meni ie je vnelo... Saj ti nisem mogla povedati, Tvoja sestra je zatrla sad v sebi, prekletstvo jo je zadelo."
"Tam v bolnici sem ležala tako dolgo, da sem pozabila na sramoto. Mlad zdravnik je skrbel za nas. Opazila sem, kako mu počivajo < ga hotela videti, čeprav me je že opajala tista pozornost, ki mi jo je izkazoval.Neke noči je imel službo, takrat se mi je izpovedal. Bil je eden izmed tistih ljudi, ki človeka ne pretresejo do duše, kadar se spogleda z njim. šele počasi se ga privadi. Dober, mehak, včasih mu je siknil v očeh čuden ogenj, ah, to so bili le utrinki. Govori lepo o trpljenju. Navidez. Trpeti ne zna. Razbrzdan. Vedno nezadovoljen sam s seboj. Nezaupljiv do vseh ljudi. 2enska se ga bolj usmili, kot'ljubi.
Res je, to ni bila ljubezen, to je bilo usmiljenje obupane ženske, ki je v življenju vse zapravila. Zadnja nitka, na kateri sem se hotela rešiti. Vse sem mu dala. Ah, hotela sem živeti. Toda komaj je to zaslutil, saj se morda še zavedal ni, je že postajal sirov, oblasten, kakor so vsi nezaupljivi ljudje. ^Itf^no sem vedela, da me je le poželel, nikoli pa me ni ljubil. Očitala
sem si, da ne more ljubiti ženske, s tako preteklostjo, a hotela sem ga imeti, prikleniti nase. Veš, edino dobro pri teh ljudeh je, da se človeka navadijo in ga ne morejo več pogrešati. Zato sem prenašala vse mrzle poglede, objeme brez srca, kaj je bilo meni njegovo vedenje! Jaz sera ljubila. Zanosila sem. Oprezno sem mu namignila, da bi se u-tegnilo kaj takega zgoditi. Uprl se je iz zgolj samoljubja. — V meni pa ni> gorela velika ljubezen. — In zatrla sem sad telesa, da bi ohranila njega. Sama ne vem, kaj se je takrat dogajalo z menoj. Bila sem blazna, drugače ne morem misliti. Tudi to je bilo zaman. Naveličal se me je in odšla sem, čisto sama. Ni- ■ sem pa vedela, da nosim v sebi smrtno rano. Kara sem se hotela obrniti, kaj početi?
Imela sera še toliko poguma, da sera stopila v službo."
"Aza, zakaj nisi prišla k meni?"
"Sram me je bilo, strašno sram. Prodajala sem v trgovini. Zalegla nisem veliko, kdaj me je kdo učil delati? Poleg tega pa se je oglašala bolezen, da sem | slabela od dne do dne. Zadnjo besedo v življenju mi je dajal
podpiran in soglasno
DEKLETCE V riitkemu vojaku, ki
NORMANDIJI, jo pozdravlja.
ki se smeje fotografu in pa ame-
Ta ženska rabi
PRALNIH!

ZAMENJAJTE vaše nerabne električne predmete
za vojne znamke
v
Sočustvujte z revno gospodinjo, ki si radi vojnih razmer ne more nabaviti električnega pralnika. Ubijati se mora s perilom na pralni deski; morda na dan, ko Je prosta iz
tovarne.
Vi ji lahko pomagate, ali pa kateri drugi gospodinji, ako imate pralnik, ki ga ne rabite. ZAMENJAJTE ga za vojne znamke pri vaiem trgovcu z elektrikalijami. Tudi če pralnik ni v dobrem stanju, on ga bo popravil za nekoga, ki ga v resnici rabi.
Zamenjajte tudi druge električne predmete, ako Jih ne rabite.
Poleg tega, da prejmete vojne znamke, bost« lahko
zadovoljni, ker boste pomagali »vojl domovini in svojim
sosedom. *
PRIPOMBA: Commonwealth Edison Company ne kupuje starih električnih predmetov za naknadno prodajo, pač pa da pomaga trgovcem v Chicagu pri tem patrtotlčnem zamenjevalnem
načrtu.
COMMON WEA L T H EDISON COMPANT,
.	mlad mornar, ki je zahajal v tr-
tTWTnenrrWtsemtgovino Dva vedera sva ^ spre_
hajala ob morju. Preprost je bil in ni lagal. Malo je govoril, ampak, kar je povedal, je gorelo. V dveh sladkih nočeh na klopi pred vodo sem preživljala še enkrat preteklost. Vsak poljub se mi je zdel slovo od sveta. Moralo je priti. Tretji večer je deževalo in kolikor sem se obotavljala, branila, hotel je z menoj domov. Tam sem mu vse povedala. Zakaj? Ljubila sem ga. Med vrati mi je zabrusil: "Vla-čuga!'
Nisem zakričala, niti jokala. Zgrudila sem se pri mizi in vedela, da je zame življenj ne minilo. Ko bi ti znala, Marija, kako je človeku pri duši, kadar je vsega konec in ni nobene prevare več. Do jutra sera čepela na tleh, nobena solza mi ni olajšala trpljenja.
Čez par dni sem odšla v bolnico in ostala tam, dokler mi niso zapretili, da me pošljejo domov. Tedaj sem ti pisala."
"Aza moja!" Marija jo je objela in stiskala k sebi.
"Ah, kako me žge, žge! Drob mi gori. Marija, pomagaj!"
Bolnica je prvo noč trpela neizmerne muke. Drhtela je, se stresala, da so ji šklepetali zobje. Zavratni krči so vili ubogo telo, da je golče ječala: "Odreši me, odreši me!"
Drugi d£n je Zeba pripovedovala Mariji: "Ali veš, kaj raz-naša Skofička? Da se je Aza vrnila, gnila od greha."
"To je laž. Ce bo še katera toliko trpela, bo šla gorka v nebo."
"Saj pravim, da venomer voha za grehom."
"Ah, Zeba, pusti jo, nekateri ljudje so ustvarjeni za to."
"Soseda mi je pravila, da je tudi župniku že gorko nesla. Sedaj pripoveduje, da so ji gospod obljubili in je ne bodo obhajali. Pomisli, taka sramota."
"Nič ne de, Zeba, poj demo pa v drugo faro po gospoda. Rajnci bi jo tolažili, ta jo peha od sebe."
Aza je spala. Tako so jo izmučile bolečine, da je ležala mrtvaško bleda s polža prt imi očmi.
Molče je stala Marija pred njo: "O, Gospod, kako si nakazil svojega otroka!"
Bolezen je vedno hujše razdejala telo. Valjala se je v vročici, z obupnim glasom je klicala: "Gorim, gorim, vode,-vode!... O bog, reši dušo!"
Počasi se je približevala smrt. Nekega dne je z otožnim pogledom vzdihnila: "Marija, da bi mogla znoreti, ti ne veš, kako je strašno gledati smrti v oči. Tako zavržena in obsojena!"
"Zeba je poslala sveče na sv. Višarje, jo je tolažila sestra.
"Za hitro smrt naj jih postavi v oltar."
Pred Miklavžem so bolečine opešale, postala je prozorna, glas ji je drhtel. Marija je slutila, da ie približuje konec.
Se ves čas ni povprašala po človeku, po otrocih, tiste dni pa je dejala: "Ali boš kupila otrokom za Miklavža?" "Veš da!" (Dalje prihodnjič.)
Zapisnik konference Prosvetne matice in JSZ v Milvvaukeeju 25. junija 1944
Konferenca društev, klubov in raznih drugih ustanov, pridruženih k Prosvetni matici, se je vršila v Milwaukeeju, Wis., v nedeljo 25. junija v Sostariche-vi dvorani.
Zborovanje je otvoril konferenčni tajnik Ant. Garden. Pričelo se je ob 10:25 dopoldne.
Za predsednika izvoljen s. Fr. Zaitz in za zapisnikarja s. Louis Zorko. Tajnik Garden naznani, da bo kosilo pripravljeno točno opoldne, kar pomeni, da bomo morali z zborovanjem prekiniti točno opoldne in nadaljevati po kosilu.
Nato tajnik kliče imena organizacij in zastopnikov. Navzoči so sledeči: St. 1 SNPJ, Louis Mohar; št. 14, Lovrenc Ogrin; št. 16. Anton Tratnik. Anton Gornik in Frank Primožič; št. 39. Charles Pogorelec; št. 102, Christina Moseley; štev. 104, Frank Grzetich, Frank Matko-vich in Anton Demšar; št. 119, Josephine Kozina; št. 192, Jennie Jenko, Mary Glavan. Mary Ambrosh in Mary Vasil; št. 344, Leo Milostnik; št. 688, Joe Radelj.
Društva JPZS: št. 3, Anton Demšar; št. 19, Christina Podja-vOršek in Josephine Slapnik.
Klub št. 1 JSZ. Angela Zaitz in Louis Zorko; eksekutiva JSZ, Frank Z^tz in Charles Pogorelec. Navzočih je bilo tudi lepo število somišljenikov.
Zapisnik zadnjega zborovanja sprejet.
Tajnik Anton Garden poroča, da med to in prejšnjo sejo ni bilo posebnih aktivnosti. Čistega v blagajni je $27.04. Konferenca lastuje tudi dve delnici Slov. delavskega centra. Knjige sta pregledala Ant. Demšar in Fr. Matkovich, ki izjavljata, da so v redu.
Poročila društvenih zastopnikov in zastopnic, večinoma o aktivnostih za SANS, JPO, Prosvetno matico itd. so bila vzeta na znanje. Mnogi so poročali tudi o številu članov, ki so v armadi, o kampanji za nove člane in pa o težavah, ki jih povzročajo vojne razmere.
Za klub št. 1 JSZ poroča Angela Zaitz; v klubu se vršijo dis-kuzije in predavanja o sodobnih vprašanjih. Zadnjič je predaval Joško Oven o Mehiki, od kjer se je takrat vrnil s potovanja. Priredb klub letos ni imel, zaradi znanih potežkoč. Pevski zbor Sava je začasno prenehal radi pomanjkanja pevskih moči, posebno moških, v načrtu pa je, da se oživi ženski pevski zbor Save.
Vsa poročila vzeta na znanje kot podana.
Referira sodrug Chas. Pogorelec o JSZ in Prosvetni matici. Da JSZ ne napreduje je krivo, ker nimamo močnega socialističnega ozadja. Žalostno, da je tako, ampak za enkrat že menda ne more biti drugače, a posledice radi tega bo občutil ves delavski razred.
Prosvetna matica še dobro "speva Pridruženih Ji je okrog
novo knjigo, večjo ali manjšo, to bo odvisno od financ in pa kaj se bo dobilo, da bo odgovarjalo namenu. Radi vojnih razmer so prizadeta kulturna društva in obenem tudi Prosvetna matica. Kampanja Proletarca je povolj-no izpadla. Z njo bomo seveda nadaljevali. Pri stroških v uradu smo jako skromni. Plačana sta samo dva in to po $35 na teden. To je v današnjih razmerah jako J popoldne, malo. Kadar bodo ljudje boljši i Frank bodo tudi razmere boljše.	v
Matkovich priporoča, da bi P. M. izdala povest "Starega naseljenca", katero je objavljal dnevnik Prosveta.
Milostnik priporoča, da bi se zavzeli dobiti 1000 novih naročnikov Proletarcu. V ta namen bi bilo potrebno apelirati na društvene tajnike, ker oni imajo vpliv med članstvom. Pošiljalo naj bi se jim gotovo število izti-Sov lista, kar bi bila podlaga za agitacijo. Večina tajnikov se ni pobrigala, da bi list razpečali in dobili nove naročnike.
Zaitz: Joško Oven smatra, da bi se nabrala gotova vsota v Pro-letarčev tiskovni sklad. Joško priporoča, da bi se jih priglasilo 200 in prispevali po 5, da ne bi bil list tako v krizi ko mine vojna. Poletni meseci so ponavadi slabi glede financ. Agitacijo za list moramo nadaljevati, če hočemo, da bomo še imeli Proletarca. Zastopnikov imamo premalo in še od teh nekateri prehitro obupajo. Upati je, da bo vojna kmalu končana in da se bo delovsko gibanje obnovilo v epi ali drugi obliki.
Nato s. Zaitz referira o delovanju SANSa in o bodoči konvenciji SANSa.	,
Po končanem referatu s. Fr. Zaitza se z zborovanjem prekine, ker je ura 12 in čas kosila.
Z zborovanjem se nadaljuje ob 12:50 popoldne. Sledi razprava o Zaitzovem referatu.
S. Pogorelec: Če se Srbi in Hrvati ne brigajo za ZOJSA, zakaj ne gre SANS svojo pot? Se ne strinja z Adamičem, da je Trst "odprto vprašanje". Trst mora spadati pod združeno Slovenijo in to mora SANS zagovarjati.
Garden: Jaz se ne bojim, da bi ljudje, ki prelivajo kri v Osvobodilni fronti pristali na zahteve reakcije. Če je prišlo do sporazuma med kraljem in Titom, je moralo priti, da se preneha s civilno vojno. Kralj je pristal na to, da bo ljudstvo svobodno volilo za monarhijo ali republiko po končani vojni. Za osvoboditev Primorske se bojuje Osvobodilna fronta. On smatra, da je Trst res odprto vprašanje, ker je bil zgrajen zato in je potreben večinoma vsi centralni Evropi.
S. Zaitz nato obširno tolmači vprašanje Trsta, izjave raznih italijanskih skupin v Ameriki, žongliranje angleške in ameriške diplomacije z Italijo, način, kako se je utrdilo savojsko dinastijo s pomočjo Moskve, in smatra, da bo za slovenski narod
Zato je potrebno, da se nanj čimprej pripravimo.
S. Zorko predlaga, da ta konferenca prihodnji Sansovi konvenciji priporoča nadaljevati s kampanjo za federativno jugoslovansko republiko in za združeno Slovenijo, brez ozira kakšno taktiko bi zavzel ZOJSA. Predlog sprejet.
Volitev tajnika in določitev mesta prihodnjemu zborovanju. Za tajnika sta norainirana Garden in Zorko. Zadnji odkloni in je izvoljen Anton Garden. Za sedež prihodnjega zborovanja sta norainirana VVaukegan in Chicago. VVaukegan je dobil večino, kjer se bo prihodnje zborovanje vršilo. *
Referira s. Garden o sedanji volilni kampanji in o silovitem romanjkanju delavske zavednosti v nji. Komunisti so si s svojim sedanjim preokretom na skrajno reakcionarno stališče zadrgnili vrat, delavstvo pa krvavo potrebuje novo stranko, ki si bo določila soc. program. Socialistična stranka je sprejela na nedavni konvenciji v Readingu sijajncP platformo, bodisi z ozirom na notranje probleme te dežele in o mednarodnih vprašanjih. To bo edino, kar bo pri-moralo tudi politike nasprotnih strank misliti, seveda, v kolikor bo socialistična propaganda mogla prodreti do njih ušes. Da ni pravega delavskega gibanja v Ameriki so največ krivi delavski voditelji, ker nimajo nobenega programa in vse zidajo na eno osebo. Naj se zgodi, da Roosevelt več ne kandidira ali umrje, se bo delavstvo znašlo v taki konfuziji, da menda še ne v taki v zgodovini. Razveseljivo je pa dejstvo, da prodira delavsko politično gibanje iz Kanade in prepričan je, da bo to gibanje dobilo svoj razmah kmalu po končanih volitvah in takrat se bo pričela nova doba za ameriško delavstvo.
Zaključek zborovanja ob 2:30
Zaitz, predsednik, Louis Zorko, zapisnikar.
SLOVENSKI DELAVSKI CENTER
Chicago, 111. — Družabni klub Slovenskega delavskega centra ima sedaj okrog 350 članov. Nad 40 jih je v armadi. Arley Božič-nik, bivši tajnik tega družabnega kluba, je pisal od nekje "from ,over there" in omenil, da je po čudnem naključju srečal takrat, ko je bil v Londonu, našega člana Tonyja Pirmana. Oba sta se čudila, ne zato, ker sta si prijatelja, ampak ker sta se sešla po tako čudnem naključju v mestu, ki ga Angleži smatrajo za največjega na svetu. Arley pozdravlja vse prijatelje v Centru, enako Pirman.
Frank Groser, ki je tudi v armadi, pozdravlja prijatelje in znance v Centru iz New Yorka. Služil je v kempi Rucker v Ala-bami. Iz njegove karte je razvidno, da je šel "čez". Pohvali se, da se dobro zabava in želi nam vsem "the same".
Frank Zordani, ki je bil knjigovodja v gl. uradu SNPJ, je minuli teden imel dopust iz armade in se po svoji stari navadi o-glasil tudi pri nas. k Anton Hrast, ki je bil v Akciji v Afriki in menda še na več drugih bojiščih, je tudi prišel na do-
pust. Pravi, da se je francoščine naučil boljše kot pa govori slovensko. Njegova mati je bila rojena na Elyju, Minn., toda je svoje otroke učila slovenščine, da so jo vsi znali. Toni pravi, da mu je šla iz prakse, a se je čudil, ko je na bojiščih tu pa tam na koga naletel, ki ni znal angleško, je pa razumel kak slovanski jezik.
Dalje so bili tu na obisku Mrs. Mary Novak iz Clevelanda, Louis Novak od istotam, August Levic iz Darragha, Pa., Mr. Zupan iz Kenoshe, kjer je prebil že 30 let, Erazem Gorshe iz Clevelanda, ki se največ trudi, da si bi Slovenci ' v Ameriki zapustili spomin iz svojega življenja z muzejem, John Skerbinc iz Wit-ta ,111., Frank Bergant iz Pitts-burgha, Joseph Petrich iz To-ronta Kanada, Agnes in Mary Petrich istotako iz Toronta, in pa Frank Sheryak od ravnotam.
Tudi naš stari znanec Louis Maček nas je obiskal. Doma je iz Nokomisa, 111. Precej let je delal v Chicagu. Potem je hišo, ki jo je imel tu, prodal, si kupil farmo, ki pa se je je tudi iznebil in šel nazaj v premogovnik. Pravi, da se v rovu počuti "kakor doma". On je svak Johna Raka, ki dela v upravništvu Prosvete.
Frances Vreček, ki je šla n*. obisk k svojcem v Ohio, zdravlja vse v Centru in pravi na dopisnici, ki jo je poslala, dar' se na farmah prav dobro počutf.
Simon Trojar se je tudi oglasil. On je v arraadni tehnični službi. Sedaj je nastanjen v Belleville, 111.
Nedavno je bila tu Rose Jenko iz Milwaukeeja. Naročila si je Proletarca za celo leto.
Iz Clevelanda sta se dne 7. julija oglasila pri nas Joseph Su-starsich in Rudolph Stanisha ter njegov brat Frank Stanisha iz Warrena, Ohio.
Istotako iz Clevelanda sta bila tu Edward in Madeline Zupančič. Edward služi v vojni mornarici in je sedaj nastanjen v njenem taboru v Great Lakes pri Chicagu.
150 društev. Izdalo se bo najbrž vprašanje Primorja najtežje.
SEJA KLUBA $T. 27 JSZ BO 14. JULIJA
Cieveland, O.—Prihodnja redna mesečna seja kluba št. 27 JSZ se vrši v petek 14. julija ob 8. zvečer v klubovih prostorih v SND na St. Clair Ave. Člani in članice so vabljene, da se je udeleže.
Cigare sedaj res le za "korita rje"
Iz Washingtona poročajo, da so se tobačne družbe ognile postavi, ki jim določa "dostropne cene" za njihne izdelke, s tem, da sedaj cigar prejšnjih popularnih vrst sploh več ne izdelujejo, 1 zato jih ni več na trgu.
To se pravi, izdelujejo jih še, ravno take, oziroma še iz slabše-ga materijala, toda dale so jim drugačno znamko. In tako so "cigare po niklju" sedaj po daj-rau ali pa po 15c, one po lOc pa pod novimi "varnostnimi znam-., karai" po 20 in 25c. Zakon ima dostropne cene le za prejšnje označbe cigar, ne pa za nove. In tako bodo družbe s to prevaro • povečale svoje dobičke od 30 do 70 odstotkov, ene morda še več, ne da bi jim postava kaj mogla.
Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR. KERNOVO
"ANGLEŠKO-
SLOVENSKO
BERILO"
»
"English-Slovene Reader" Cena $2.00 s poštnino vred
Naročila prejema
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Ave., CHICAGO 23, ILL.
-A. ..	. "r . .	. .iAfikŠLm'k.jh.1
( ' .......
imiJUti I
ir II * _ i -... t <
KOMENTARJI)
....................................
Rdeča armada je sedaj ob vsi svoji ogromni fronti — dolga nad tisoč milj, tam, od kjer jo je začel Hitler potiskati 21. junija 1941 in jo pritiral vse do Moskve in Stalingrada. Vsa Sovjetska unija se raduje. Ne pa Hitler.
Ivan šubašič je končno le sestavil novo jugoslovansko za-mejno vlado, ki pa ni niti z daleč toliko "zamejna", kakor so bile prejšnje. Da-li bo uspešen, no, to je sedaj odvisno od Churchilla. Roosevelta in Stalina. Subašič je svoje izvršil in se zanaša na sodelovanje. Kakšni so bili v.i njegovih tajnih pogajanjih tajni1 pogoji za bodočo ureditev Jugoslavije, to je še tajnost. Poudaril pa je načelo federativne uredbe države. *
Nikola Paši* je za veliko Srbijo mnogo storil. Program Jugoslovanskega republičanskega združenja mu je bil znan in celo všeč mu je bil. Toda on je mislil na Srbe in si mislil: Le naj si v ustavotvorni skupščini razni Kristani lomijo zobe v propagandi za federativno Jugoslavijo; jaz pa bom obdržal Petra na prestolu in Jugoslavija bo taka kakor smo si jo zasnovali v krf-ski deklaraciji. Morda se je še kdo spominja. Pašič je zmagal, toda v silno škodo Jugoslaviji in še bolj pa v kvar Srbiji.
Dr. Boris Furlan je govoril iz Londona po radiu svojemu sinu v Jugoslaviji, ki je med partizani. Zanimivo je to: Ko je bil Boris Furlan v Ameriki, so dobili v Jugoslovanski informacijski center v New Yorku sporočilo, da je njegov sin postal žrtev Mussolini je vega maščevanja, čemu so fašisti tisto vest pustili v svet, si lahko vsakdo po svoje razlaga. Koristili si z njo niso v nobenem oziru.
Borisov sin piše. da kar bo nastalo na pogorišču Jugoslavije, bo nekaj čisto novega. In oče mu odgovarja: 44Da, prav praviš, sin moj, novo življenje je vzklilo iz starega, nov svet se poraja in kar je bilo je na vekomaj proč." Skoda, da te resnice klerikalci nikakor ne morejo zapopasti.
Joseph Zalar se je odpovedal blagajniški službi pri SANSu in s tem svoji vlogi v slovenski javnosti. Dejal je, da je to storil popolnoma po svojem lastnem nagibu. Ko se je poslavljal s seje, je videl, da je bil ves čas v . družbi razumnih ljudi, ki so vsi želeli, da bi ostal med njimi. Ampak 44 k ar sem rekel sem rekel," je dejal Zalar. In je segel vsem navzočim v roke ter odšel. Zvezi slovenskih župnij je izvr-_ šil s tem zelo zelo nepotrebno t uslugo.
t Borba med Hrvati in Srbi je J tako W»očn&, da Je niti diplomati-I čni triki nc morejo zakriti. Nihče v Jugoslaviji ni Jugoslovan,
pač pa bodisi Srb, Hrvat ali Slovenec. Na slednje ne prvi ne drugi ne porajtajo kaj prida. Ob priliki, ko je Subašič dobil od kralja nalogo sestaviti novo vlado, je bilo iz uruda ZOJSA dne 2fi. junija poročano med drugim:
"Nacisti so, kakor je bilo pričakovati, v svoji propagandi, že povdarili glede Tito-Subašičeve-ga sporazuma, češ, da sta oba Hrvata. Beograjski radio, ki ga kontrolirajo nacisti, je naglasil, da usoda Srbije ne more biti od- j visna od dveh ne-Srbov. Samo ob sebi umevno, beogradski ra-| dio ni povedal, da Subašič ni govoril zase kot Hrvat, temveč za srbskega kralja, ki mu je dal mandat."
Poudarjen je torej SRBSKI kralj, Srbi pa naglašajo HRVATA Subašiča.Nu, in med tem pa sklicujemo vseslovanske kongrese in se bahamo z vseslovan-stvom. Na videz izgleda vse jako lepo. Toda slika je silno goljufiva.
"Bazovica" v Egiptu je v nekaterih slovenskih listih v Ameriki veliko citirana. "Ameriška domovina" n. pr. dokazuje s po-natiskovanji iz "Bazovice", kako zelo je ona v pravem ker je zoper osvobodilno vojsko v Jugoslaviji, to se pravi, proti partizanom. V Prosveti so iz nje ponatisi, ki pričajo nasprotno. In "Obzor" v Milwaukeeju pona-tiskuje iz Bazovice, da ji je delo težavno, ker je pod jugoslovansko in angleško cenzuro in tudi denarja bi dobila — nekaj ga je — da se vzdržuje, a vzlic temu se primorski Slovenci in Srbi v Kairu niso mogli usoglasiti. "Bazovica" ugotavlja, da je bila ustanovljena med drugim zato, ter Srbi niso dovolili, da bi vladni "Jugoslovanski glasnik" imel po dve strani gradiva v slovenščini. Ko je "Bazovica" izšla v svečanostni številki k prvi obletnici takozvane narodne revolucije- y Jugoslaviji, jO je cenzorski urad jugoslovanske za-mejne vlade zaplenil. Uredniki "Bazovice" so se pritožili angleški oblasti v Kairu, ki jim je dovolila, da list, tak kot je, ime med čitatelje. Dobro je, da čitatelji v Ameriki zmerom upoštevajo, da vse kar čitajo od Um, je odobreno, ali pa spremenjeno po volji ene ali druge cenzure.
Petrova zamejna vlada v Egiptu izdaja svoje uradno gladilo "Jugoslovenski Glasnik", ki ima po trditvi "Bazovice" osem urednikov — "od države visoko plačanih uredniških moči", dasi ni v petih mesecih minulega leta "zagledala luč sveta niti ena številka." — ''Bazovica" pravi: "Plačani štab imenovanega (vladnega) lista se je med tem sprehajal po Palestini in člani (za-mejne) vlade pa se razbežali,
i "do samega Teherana '^Proletarec* jd bil 'tisti ju-
^oslovahsk! list v	ki
je ob ustanovitvi "jugoslovanski zamejne vlade ugotovil, da je ona — neglede s kakšno masko se odeva, nadaljevanje sta-1 rega režima. To potrjuje sedaj tudi "Bazovica11, ki ob enem priznava,' da je bila tudi ona deležna subvencij jugoslovanske vlade.
Koliko denarja troši jugoslovanska Vladata podkupovanja, m bo morda točno izvedelo kdaj P<> vojni To, da ga veliko zapravlja, priznava z dovbljenjem angleške cenzure v Kairu tudi "Bazovita": Pravi, da bila lahko'popolnohna v službi jugoslovanske vladne propagande m ne imela bi prav nobenih skrbi za vzdrževanje, ukot Jih nimajo srbski listi v Ameriki."
Srbobran je v Bazovici še po- j sebno imenovan za enega izmed srbskih listov, ki je deležen vladne subvencije. Znaša baje tf-soče dolarjev na leto. Morda bi o tem vedel kaj povedati tudi "New Leader" v t«ew Yorku. ki je s Srbobranom v jako tesnih zvezah.
Rojaki v Egiptu so nam napravili eno veliko uslugo. Potr
^^KITAJSKA NA DELU ZA ZMAGO. Na gornji sliki je skupina Kitajk, ki so pomagale, da se kvota vojnega posojila Isvedla v polni meri.	0
- 1 ■ —
črno morje Sovj. uniji zdaj zadnjič zaprto
Ko je bilo nedavno poročano, ^P	da je Turčija dovolila nemškim
^ i?,.1^	i ladjam prehod skozi Dardanele
in Bospor iz Črnega morja v gr
mer
. u,ia js
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
| USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET I ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 1
ki delujejo za Jugoslavijo ka kršna je bila, so najeti za to delo, pa če vanj verujejo ali ne.
Caršija je bila poguba Jugoslavije dokler je obstojala. Se hujše deluje od kar ni pod kontrolo. Ni čudno, da se je torijski Churchill koncem konca nad njo toliko razhudil, da je priznal — Tita.
Konstantin Fotič je vedel, da bo prej ali slej odslovljen. Vedel je tudi, da ima v državnem departmentu več prijateljev kakor Tito. In ko je zasumil, da se ga misli dati "na razpoloženje", je priredil večerjo in reporter-jem zaupal, da Tita ni več v Jugoslaviji. Nemci so njegovo malo četo razbili, ameriške in angleške častnike pri njemu — kakih 40 po številu — pomorili, Tito pa je pobegnil v Bari v Italijo, kjer nadaljuje svoje pustolovščine. Fotiču se je trik dokaj posrečil, ker je v Ameriki veliko takih ljudi, ki sovražijo vse. kar di&i po napredku. Obetali so "senzacijo" — razkritje o Titovem pobegu, med tem pa je pri* šel od njega Churchillov sin in pa Subašič. Le čemu ameriška vlada dovoljuje, da je Fotič še vedno v službi?
2ivko Topalovič je v zvezi s kraljevaško propagando pogosto omenjan. Če je res to za kar ga predstavljajo, je jasno, da je re-volucionarstvo zavrgel. Sloves, ki si ga je pridobil v njemu, unovčuje zoper vse, za kar je prej deloval. On ni edini, ki se je izgubil.
ypajmo, da ustanovitev sedanje jugoslovanske vlade pomeni konec vsemu, kar se je dosedaj imenovalo za "jugoslovansko zamejno vlado".

NAROČITE SI DNEVNIK ■
PROSVETA
99 i
Naročnina sa Zdrniona driava (laean CHicaja) in Kanado $6.00 na leto; $3.00 aa pol latai $1.50 sa iatrt letat sa Chicago in Cicaro $7.50 sa celo latof $3.75 sa pol lata) sa inosamtteo $9.00.
Naslov za list in tajništvo je:
[ • i /	« t ( J t i | t f ■ i	t
/
2057 S«. Lanndale Avenue ihieago 23. Illiiiui«
i
Stanovanjski problem spada privatnemu biznisu
Eno največjih vprašanj že sedaj ln še bolj pa bo po vojni, kako milijonom ljudi oskrbeti dostojna bivališča. Velikanski predeli velemest so postali gnezda nesnage, prahu, razpadanja in mrčesi, in v njih morajo živeti ljudje, vrh tega pa plačevati za taka "stanovanja" razmeroma visoko stanarino.
V	kongresu, v občinskih odborih in legislaturah o tem debatirajo, a še nikjer niso sklenili ničesar velikopoteznega.
Kongresnik F. C. Smith "iz Ohla je mnenja, da bo ta problem najlaglje rešil "free enterprise", ako se država ne bo ume-šavala. Ce pa bomo zajemali za podiranje slumsov in za gradnjo novih stanovanjskih predelov iz državnih blagajn, bo to "komunizem", in tega nihče izmed vas noče, Je rekel Smith kongresni-kom. Mislil pa Je na zemljiške prekupce. na kontraktorje in na bankirje, ki bodo na tem polju, ako ostanejo "free", želi ogromne dobičke, milijone ljudi pa bi moralo *e v nadalje živeti v trohnečih "slumsih".
V	AGITACIJ8RI NAMEN nam-člte po ve* Itvodov Proletarrs skn« paj sa rasdrlltev na sejah, shodih Hi kjer ie je pi»llo*no«t. Po* I Jem o jih po selo s« lis ni ceni. Pilite sa pojasnila upravnUtm.
ške luke, je bilo v moskovskih časopisih poudarjeno, da je to zadnjič, ko Dardanele Rusiji zapirajo Črno morje.
Dardanelska in bosporska ožina je bila po prejšnji vojni nekaj časa nevtralizirana, a Turčija je pritiskala na Anglijo, Francijo in na druge interesirane dežele toliko časa, da so pristale v pogajanja, da se ta važni prehod vrne Turčiji in se ga ji dovoli znova utrditi.
Anglija je v tem slučaju pomagala Turčiji v veliko nejevoljo Rusije, ki jo je v teh pogajanjih zastopal Maksim Litvi* nov.
Vsled turške nevtralnosti v tej vojni ne morejx> zavezniki poslati v Črno morje Rusiji nikakršne pomoči, ker jim pot zapirajo Dardanele pod oblastjo nevtralne Turčije.
Ako se bi Turčija zavezništva z Anglijo držala, bi odprla Dardanele angleški in ameriški pomorski sili in možna bi bila od tu zavezniška invazija s črnega morja v Bolgarijo in dalje proti Rumuniji in v Jugoslavijo.
Tako pa so nad črnim morjem, ki ga Rusija smatra za svoje morje, do letošnje pomladi vladali Nemci s pomočjo turške "nevtralnosti", s sodelovanjem Rumunije in Bolgarije, in z okupiranjem Krima. Sebastopola in Odese.
Slednje tri važne tc^kc jim je ruska ofenziva letos iztrgala iz rok, a Nemci so še gospodarji nad rumunskimi in bolgarskimi lukami v Črnem morju in vsa grška pristanišča so še pod njihovo kontrolo.
Po vojni bo sovjetska vlada nedvomno zahtevala, da se Dardanele izroči pod kontrolo kaki mednarodni komisiji, v kateri bi odločevala Rusija, ker je vprašanje izhoda iz Črnega morja in vhoda vanj v glavnem stvar interesov Sovjetske unije.
Mogoče so zavezniki na konferenci v Teheranu kak tak sklep že storili. Dejstvo je, da so Američani in Angleži nehali pošiljati potrebščine Turčiji bas v onem času, ker dasi so oborožili njeno armado in ji navozili potrebščin, je turška vlada ostala še v nadalje "nevtralna" in sklepala s Hitlerjem kupčijske pogodbe.
Tekme za oblast nad ožino, ki tvori prehod iz Črnega morja v Sredozemlje, so v zgodovini dolgo poglavje. V prvi svetovni vojni se je lotilo Dardanel angleško brodovje, a se je moralo umakniti z velikimi izgubami. Turčija ki je bila takrat na strani Nemčije, je skupno z njo bila v stanju odbiti vsak napad na to ožino, dokler se ni vojna sreča Av-stro-Ogrske, Turčije, Bolgarije In Nemčije povsem zaobrnila Angliji, Franciji in Zed. državam v prid.
Po tajni pogodbi Anglije in Francije s carjevo vlado bi Rusija dobila po zmagi nad Turčijo v prejšnji svetovni vojni gospod-stvo nad Carigradom in s tem kajpada nad Dardanelami, toda med tem Je prišel v Rusijo pre-
Kralj Peter U., Šubašic in Tito
se sporazumeli
obrat, car je padel, in ko je po- izgubile.
tem bila izvedena še boljševiška revolucija, so zavezniki med sabo sklenili, da ne le da vse tajne pogodbe v prid Rusije nimajo nobene veljave več, ampak da je treba Rusijo zajeziti še bolj proti Aziji in Črno morje ji je bilo še bolj zaprto kakor poprej.
"Temu je sedaj konec/' pravijo v Moskvi in v Ankari so v skrbeh. Računali so, pomotoma seveda, da zaveznikom Nemčije ne bo mogeč premagati, a boriti se proti njej sedaj, to bi Turčiji nič več ne pomagalo. Vzrok njene politike v tej vojni je tudi ta. da se Rusije bolj boji kakor Nemčije, čeprav je novi Turčiji po prejšnji vojni Rusija (pod boljševiško vlado) največ pomagala.
In kakor v prejšnji vojni, se gre poleg mnogih drugih stvari Rusiji tudi v tej za Črno morje, da ga ji ne bodo ob vsaki priliki zaprli.
Grki so imenovali Črno morje "Pontus Euxinus", kar pomeni negostoljubno morje. Tudi beseda "črno" pomeni nekaj podobnega in za Hitlerja je sedaj dva- vojski, krdt črno.
Dve leti je tega, ko je napisal eden njegovih glavnih pribočnikov, da se je težišče nemške interesne sfere preneslo na Črno morje.
Bilo je to tedaj, ko je padla v njegove roke Odesa in ko so Nemci imeli v rokah že Sebasto-pol in stali pred Novorosiskom. Samo 250 km črnonjorske obale so Še imeli Rusi v oblasti in samo eno veliko pristanišče, Baku, je bilo v njihovih fokah, toda položaj je bil tedaj tak, da je kazalo da bodo morali Rusi potopiti sami svoje črnomorsko brodovje.
Danes pa je položaj povsem drugačen. Krim je spet prost in s tem je moč ruske mornarice v Črnem morju sproščena, tako da Hitlerju še komaj ostane kaj več na Črnem morju kot prostor, kjer bi se mogel okopati, pa še tisto mu bodo kmalu zagrenili.
Pred par meseci je Rusija začela pritiskati tudi na Bolgarijo, da se nftj opredeli ali za ali pa proti Rusiji. Bolgarija je napram Rusiji namreč nevtralna, čeprav je nemška zaveznica in služi s svojima lukama Varno in Burgasom Hitlerjevi oboroženi in ekonomski sili.
V odgovor na sovjetske pritiske je takratna- bolgarska vlada demisijonirala in ustanovljena je bila nova, ki je še bolj nemška dekla kot prejšnja.
Bolgarija na svoj način in Turčija na drugi sta na tem kraju sveta največ krivi podaljševanja vojne. Ako se bi Nemčijj rajše uprle namesto da Je šla ena z njo v vojno zvezo, druga pa ji pomagala t enostransko nevtralnostjo, bi bil položaj na Balka* nu lahko sedaj povsem drugačen. Turki bi odprli Dardanele in Bospor zaveznikom, Bolgari svoje luke in obe deželi bi se Nemcem uprle s svojo oboroženo močjo, pa bi sedaj lahko imeli eno fronto zaveznikov več — namreč na Balkanu in zmaga bi bila toliko bližja.
Bolgarija in Turčija sta na* pačno igrali v prejftnji vojni in v sedanji spet tako, da bosta stavo
(Nadaljevanje s 1. strani.)
šume in rude; on je Srb in srna-tran je za Titovega pristaša Drugi Srb, ki je imenovan v vlado, je Sava Kosanovič v New Yorku. On je dobtl portfelj notranjih zadev. Tudi on je pristaš Titove osvobodilne vojske in v uradu ZOJSA je v posvetovalnem odboru.
• Hrvat v novi vladi je poleg premierja Subašiča dr. Jura j Sutej, ki je minister financ.
Slovenca v vladi sta Izidor Cankar, naučni minister, in dr. Drago Marušič, minister pravosodja in za promet. v Cankar je bil jugoslovanski poslanik v Argentini in potem v Kanadi, kjer je resigniral, ker ni hotel služiti pod Puričem in Dražo Mihajlo-vičem. On se je odkrito izjavil za osvobodilno fronto in partizane. Cankar je pisatelj in bivši katoliški duhovnik.
Dr. Marušič je pristaš liberalne, nekdanje narodne napredne stranke. Nekaj časa je bil ban Dravske banovine (Slovenije). Marušič sodeluje v osvobodilni
Portfelji brez pomena, imajo pa ga osebe
Vsak izmed teh ministrov ima najmanj po dva portfelja. Večinoma so taki titelni brez pomena. dokler žive ministri v za-giejstvu. Minister za rude in šume n. pr. nima v svojem uradu nobenega dela s to službo, dokler bo v New Yorku, v Londonu ali v Kairu. V tem oziru ima veliko več pomena vlada, oziroma osvobodilni odbor pod vod-st\*om Ivana Ribarja, ker deluje na licu mesta.
Toda vsi ti člani, ki si jih je Subašič izbral v svoj kabinet, so znane osebnosti.
Nekateri opazovalci jugoslovanske politične krize so mnenja, da se Subašiču napor ni posrečil, češ, da so Srbi v vladi sedaj slabo zastopani in da bržkone tudi Hrvatov ni zadovoljil, in ne vodilne slovenske stranke, ki je pod diktaturo imela v Sloveniji samo ona besedo.
Fotič kljubuje
Konstantin Fotič, ki ima v VVashingtonu službo takozvane-
ga jugoslovanskega poslanika pri ameriški vladi, je na sestanku z novinarji dne 8. julija dejal, da Subašičev kabinet zastopa le neznatno manjšino jugo-glovanskega ljudstva, srbskega naroda pa sploh ne, ker ni imenoval v vlado niti enega Srba iz Srbije.
Kritiziral je kralja, a ob enem mu je obljubil zvestobo, če bo vladal po tradicijah svojih prednikov. Sedanji "pregrešek" mu odpušča, ker je fant mlad in ga * prepehavajo semintja zato, ker se jim ne more upreti,
Fotič je dobil od Subašiča že 12. junija obvestilo, da je odstavljen iz službe, pa se na odpoved ni oziral — pravijo da zato, ker ima v našem državnem departmentu precej vplivnih prijateljev, nima pa jih v Londonu, razen enako odstavljenih. Se manj pa jih ima v Moskvi.
Opozicija Srbov
Politiko večine Srbov v Ameriki vodi Fotič, ki je bil že velikokrat javno obdolžen, da troši jugoslovanske vladne fonde v prid velesrbske propagande in da v ta namen subvencira gotove ameriške žurnaliste, morda tudi kaj ameriških listov, in pa sebi naklonjene srbske liste. Dejstvo je, da kar se organiziranega srbstva v Ameriki tiče, je pod njegovim vodstvom, z izjemo male skupine okrog Slobo-dne reči. Ta pa je vsled svojih političnih pustolovščin popolnoma diskreditirana in živi samo od slovesa Sovjetske unije in Titove osvobodilne akcije. Svojo politiko menja po vetru.
Glavni problem nove jugoslovanske vlade je, kako Srbe uve-riti, da je njihova bodočnost v demokratični, federativni Jugoslaviji, ne pa v sanjah o srbski hegemoniji nad Hrvati, Mace-donci in Slovenci.
Mihajlovič ignoriran
Popoplnoma izpuščen iz nove vladne uredbe je Draža Mihajlovič. Obdolžen je, da se je iz sovraštva do narodne osvobodilne vojske in narodnega osvobodilnega odbora družil z.Nemci in s kvizlingom Milanom Nedi-čem rajše kot pa da bi pomagal v borbi proti skupnemu sovražniku.
Fotič v Washingtonu dokazuje novinarjem, da edinole Mihajlovič je predstavnik Srbov v Srbiji in da bo on (Fotič) deloval tudi v bodoče po navodilih Mihajlovičevega odbora.
Pri tem se zanaša na pomoč svojih ameriških prijateljev, in pa na možnost, da bo Subašič prav tako slabo vozil kot njegovi predniki.
To stanje povzroča v ministrstvih vnanjih zadev v Londonu« v Washingtonu in v Moskvi precej glavobola; a če so se med sabo o bodočnosti Jugoslavije sporazumeli, kar je sedaj še njihna tajnost, bo dobro. Namreč pogojno, ako temelji njihen sporazum na atlantskem čarterju in demokraciji.
Vprašanje oblike vlade
Subašič je novo vlado sestavil na podlagi načela, da bo bodoča Jugoslavija FEDERATIV-na država. In radio v Alžiru je zadnjo nedeljo poročal, da sta se kralj in Tito dogovorila, da naj ljudstvo Jugoslavije po končani vojni s PLEBISCITOM odloči, da-li hoče monarhijo ali republiko.
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL. Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno
TELEFONI: CANAL 7172—7173 ................................t t 1...........
...................*................................
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
| ADRIA PRINTING CO. j
Tal. MOHAWK 4707
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO H, ILL.
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS I
UM<i
Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St, Chicago 23, ILL
VAŽNI ZAKLJUČKI NA SEJI .bodo govorniki, ki predstavi ju jo
Sov urad ne kasneje kot do avgusta 1944.
Vozne stroške delegatov plača vsaka podružnica sama, iz SAN-Sove blagajne pa se bodo plačale le dnevnice za čas zborovanja. Vsaka podružnica ali organi-
namestniku pravomočno pove-rilnico.
Vsa druga navodila in informacije bodo objavljene v slovenskih listih, ki objavljajo SANSova poročila.
Chk-ago, 111., 1. julija 1944.
IZVRŠNEGA ODBORA SANSa 1. julija
1. julija sc je vršila redna seja cksekutive SANSa v Chicagu in sprejetih je bilo nekaj važnih
tri jugoslovanske skupine v Ameriki:. Zlatko Balokovič za Hrvate; rev. Strahinja Maletič za Srbe in Mirko Kuhel za Slovenci. Ob 8. zvečer se vrši shod v Forest Cityju, kjer bodo na-
sklcpov, na katere opozarjamo m ^ govornikl. Naše ro-
CAMC.>i'» iuwini7iii<>ii i m vun clrv- .*	. .	.	> ___
SANSovc podružnice in vso slovensko javnost, ki se udjestvuje v njegovem gibanju. Prisostvo vali so seji vsi člani tega odbora, irvzemši odbornika Johna E. Lo-karja iz Clevelanda.
Datum in kraj prve konvencije Slovenskega ameriškega narodnega sveta je bil na podlagi pravilno utemeljenih vzrokov spremenjen. Radi neugodnosti, ki bi nastale, če bi se konvencija vršila v Chicagu, je bilo zaključeno, da se premesti iz Chicaga v Cleveland in nanovo določen datum bo 2. in 3. september (sobota in nedelja pred Delavskim praznikom); po potrebi se konvencija lahko nadaljuje 4. septembra. Na razpolago so torej trije dnevi, mesto samo dveh, če bi se konvencija vršila ob kakem drugem času.
Brata Janko N. Rogelj in dr. Frank J. Kern sta bila izvoljena, da uredita vse potrebno glede dvorane. Ce le mogoče, se bo konvencija vršila v Slovenskem narodnem domu, drugače pa v kaki drugi dvorani ali hotelu.
Na seji je izvršni tajnik predložil načrt za reprezentacijo delegatov, gi je bil sprejet. Vse I podružnice, ki so prispevale v SANSov fond po $50 ali več, so upravičene do enega delegata. Podružnice s prispevki do $500 so upravičene do dveh delegatov. Do treh delegatov so upravičene podružnice s prispevki do $1,000 Tri podružnice so prispevale do $2,000 in so upravičene do štirih delegatov. Podružnica št. 39 v Clevelandu pa je prispevala skoraj $6,000 in je upravičena do maksimalnega števila 6 delegatov.
Poleg podružnic imajo pravico poslati po enega delegata na konvencijo tudi vse organizacije, ki so SANSu gmotno priskočile na pomoč, med njimi Slovenska narodna podporna jedno-ta, Ameriška bratska zveza. Slovenska dobrodelna zveza, Zapa-dna slovanska zveza in Slovenska ženska zveza. Ista pravica se je dala tudi nekaterim podružnicam JPO-SS in drugim ustanovam. ki so finančno podprle SANSovo gibanje. Upoštevane so vse organizacije, društva in skupine, ki so poslale svoje prispevke direktno SANSu.
Na podlagi omenjenega načrta se odreka pravica zastopstva na konvenicij le 18 podružnicam, ki so prispevale precej manj kot po $50 vsaka. Vse pa imajo priliko do enakega zastopstva, če do 1. avgusta vplačajo določeno kvoto.
Zastopstvo na prvi konvenciji SANSa bodo torej imeli:
a)	Podružnice
b)	Prispevajoče organizacije
c)	Eksekutivni odbor in
d)	Širši odbor.
Druge podrobnosti o konvenciji bodo razvidne iz zapisnika.
Blagajnik SANSa, brat Jože Zalar, je položil svojo resignaci-jo in eksekutivni odbor jo je z obžalovanjem vzel na znanje. T*a njegovo mesto je bil soglasno izvoljen za blagajnika brat Vin-cent Cainkar.
Na priporočilo brata Zalarja jc bilo zaključeno, da nadzorni odbor pregleda šestmesečno poslovanje SANSa in overuje pravilnost blagajnikovih in tajniko-^ih računov.
Do 30. junija so znašali blagajnikov! dohodki $40,342.41, izplačila pa $20,963.71.
jake vabi odbor, da se v polnem številu odzovejo in se seznanijo s politično situacijo v Jugoslaviji in z delom, ki ga vršita SANS in ZOJSA v Ameriki.
MirktJ G. Kuhel, izvršni tajnik.
OKLIC KONVENCIJE
Prva konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta se bo vršila v Clevelandu, O., v so boto 2. sept. 1944. in po potrebi se bo nadaljevala 3. in 4. septembra. Zastopstvo na konvenciji imajo člani izvršnega in širšega odbora SANSa ter izvoljeni delegati njegovih podružnic, ali njihovi namestniki od izvršnega odbora odobrenih organizacij, društev in skupin, ki so finančno in moralno pripomogle do zgraditve naše organizacije Vse aktivne SANSove podružnice so upravičene do enega ali več delegatov, na podlagi svojega člansta ali števila prispeva-jočih društev in skupin, priključenih vsaki podružnici, druge prispevajoče organizacije pa vsaka do enega delegata.
Neaktivne podružnice in organizacije. ki finančno niso prispevale v SANSovo blagajno, niso upravičene do zastopstva.
Poziv za volitev delegatov in namestnikov
Vse SANSove podružnice, ki so v smislu zgorajšnjega pojas-
zacija ki je upravičena do dele- Slovenski ameriški narodni svet.
gatii nI i delegatov, naj izroči svo- Etbin Kristan, predsednik, jemu debgatu ali njegovemu i Mirko G. Kuhel, izvršni tajnik.
Solun in njegovo zaledje
Kakor se n. pr. Slovenci za- preteklosti je večkrat uspešno nimajo za Trst, tako se Srbi za| Solun, čeprav ne z povsem enakih ozirov.
Srbi so v prejšnji vojni, oziroma ko je je bilo konec, zahtevali, da postane Solun njihova luka, ali vsaj svobodna luka pod mednarodno kontrolo. Svoje težnji so utemeljevali, da je zaledje Soluna njihova dežela (Srbija > in je vsled tega ta luka bolj potrebna Jugoslaviji kot kateri drugi deželi.
Toda dobila ga je Grčija, ker spada nji po tradicijah, zgodovini in večini prebivalstva. Jugo-slavi)i pa so dali v prometu s Solunom znatne koncesije, ki jilfje Grčija upoštevala in izvrševala.
O Solunu bo padla nedvomno kakšna beseda tudi po tej vojni, ko se bo na mirovnih konferencah razmotrivalo o gospodarskih preuredbah, o mejah in sferah vpliva.
Na Balkanskem polotoku ni tako velikega, naravnega in zavarovanega' pristanišča, kot je solunsko. V smeri od severa proti jugu jc solunski zaliv dolg 18, širok pa 13 km. Globok pa ni, vendar meri globina tik do pristanišča 10 m, kar je že dovolj za promet tudi z največjimi UP djami. Vzhodna obala zaliva je čista in ne povzroča skrbi, zahodna pa je sipinasta in peščena Pesek nanašajo reke Salamrija,
Kampanja za tisoe navili naročnikov Proletareu
/ XIII. IZKAZ
*	o
(4 tedne, od 1. do t». junija 1944.)
Vsled lažjega pregleda »o naročnine štete ena za vsakega pdl leta. Na primer, kdor polije eno celoletno in eno polletuo, je v Izkazu označen t (remi po pol leta.
V ca.Hu kampanje se bodo doitevale v vsakem izkazu k tem nadaljnr naročnin* in enako nadaljne viote, zbrane v tiskovni sklad. -
nila upravičene do zastopstva na	Bistrica in Vardar.| prvi konvenciji, se pozivajo, da Nekoč je bil Solun s sedanjim
izvolijo svojega delegata in nje-	pristaniščem vred veliko jezero,
govega namestnika na redni ali	v neogenu se je to celo področje
izredni seji vsake podružnice v	vdrlo, tako da je do Soluna pro-
mesecu juliju in avgustu. Vsaka	dr|0 morje in je tako nastal se-
podružnica je pismeno obvešče-	danji zaliv, na severu pa je osta-
na, do koliko delegatov je upra-	ia močvirnata, tbda zelo rodovit
vičena, na podlagi števila pri-spevajočih članov, društev ali drugih skupin in na podlagi prispeva ne vsote, in ima pravico izvoliti dotično število delegatov.
na nižina. Se nekaj je zanimivo v Solunu. Solunsko pristanišče je edino pristanišče y Sredozemlju, ki včasih zamrzne.
Solunski zaliv
Druge prispevajoče organiza- prost. Ne zapira ga nobena ožina cije, društva in skupine, ki ne pot iz Soluna v Port Said ali tvorijo redne podružnice SANSa Suez je krajša kakor pa na pri-so istotako obveščene, da izvo- mer iz Carigrada. Solun je zara-lijo in pošljejo na konvencijo di Korintskega prekopa tudi bli-svojega delegata ali njegovega žji pristanišču v srednjem in za-namestnika.	hodnem Sredozemlju. Po svo-
Stevilo delegatov za vsako po- jem zemljepisnem položaju je družnico ter imena nevčlanjenih Solun važno gospodarsko in pro-organizacij, ki prispevajo v metno središče. Iz solunskega SANSovo blagajno, je določil pristanišča vodijo na vse strani SANSov izvršni odbor na svoji proti severu naravne doline, po redni seji dne 1. julija na podla- katerih so speljane prometne ce-gi podatkov v upravnem uradu ste. Najvažnejša taka prometna SANSa.	žila je vardarska vzdolž reke
V naselbinah, kjer je več po- Vardar, solunsko carigrajska ob družnic se smejo podružnice Golič planini in pot, ki vodi iz združiti v svrho izvolitve enega Soluna proti Draču. Obe zadnji delegata. To velja le za podruž- poti sta prav za prav ostanka niče, katere vsled finančnih raz- stare znamenite rimske ceste mer ne morejo poslati vsaka svo- "Via Ignatia', najvažnejše suho-jega delegata na konvencijo. zemske poti preko Balkana. Za-Imena in naslovi izvoljenih to je postal Solun že zelo zgodaj
tekmoval s samim Carigradom.
Mesto Solun je ustanovil okoli leta 315. pr. Kr. cesar Kasander in g& imenoval po svoji ženi Te-lalonike. Tesalonike je bila sestra Aleksandra Velikega To ime je obdržal Solun službeno vse do danes.
Za preseljevanja narodov je Solun mnogo trpel. Večkrat so ga požgali in opustošllt, pa se je zopet dvignil iz razvalin. Po padcu Carigrada leta 1204 so zavzeli Solun Benečani, ki so postavili v mestu znameniti Beli stolp. Se danes je ta štolp lep in zanimiv zgodovinski spomenik na obali glavne solunske luke. Od 1. 1430. do 1912. je bil Solun pod Turki. L. 1908 je izbruhnil v Solunu upor Mladoturkov, ki se je potem razširil na celo Turčijo in zmagal; sultana Abdul Hamida II. so ujeli in mu določili prisilno bivališče v vili Allatini v Solunu. Tu se je odrekel prestolu. Leta 1913 so ubili v Solunu atentatorji grškega kralja Jurija, ki mu je sledil potem Konstantin.
Solun leži ob vznožju 1200 m visokega hriba Hordijat. Pred vojno je imel 300,000 prebivalcev. Kot važno trgovsko središče je Solun privabil mnogo 2idov. Pravijo, da je petina solunskega prebivalstva židovskega porekla Sem so pribežali predvsem iz Španije. Solunčani so jih večkrat preganjali. Najhuje je bilo 1. 1931, ko so požgali staro ži dovsko četrt. V Solunu živi tudi mnogo Srbov. Okolica je še danes slovansko pobarvana. Težišče mesta je na obali, kjer so mnoge lepe ulice. Promet je zelo velik. Vzhodno od središča je predmestje Kalomarija, kjer je bilo pred to vojno največ konzulatov tujih držav. Sedaj je Solun pod nemško oblastjo. Na vzhodnem Sredozemlju je je odprt in 1 nialo tako starih mest, kot Solun. Veliko je število solunskih cerkva, ki so jih Turki pozneje spremenili v džamije. Lepa je cerkev sv. Dimitrija iz petega stoletja. Solun ima tudi vseučilišče. V prvi svetovni vojni je bil Solun važna vojaška točka, od koder se je pričela znamenita solunska ofenziva. Pri Solunu je tudi okostnica 6000 srbskih vojakov, ki so tam padli v prejšnji veliki vojni.
Grki so u ver jeni, da po tej vojni Solun ostane njihovi državi. A v prometnem oziru pa pride prejkone še bolj pod mednarodno kontrolo, kot nedtomno mnoga druga pristanišča.
delegatov in njihovih namestnikov morajo biti poslani v SAN-
važno ter nezavisnp tfospodar-sko. pa tudi kulturno središče. V
SANS v kratkem založi brošu-rico v angleščini glede jugoslovanskih in italijanskih mej. Uvod je spisal SANSov častni predsednik Louis Adamič. Bro-šurica je namenjena v prvi vrsti ameriškim uradnim in polurad-nim krogom, poaebno pa še kon-gresnikom, senatorjem, komentatorjem, časniškim poročevalcem in urednikom revij in 1
stov.	-mM
V nedeljo 16. julija se vršita dva javna shoda v severovzhodni Pennsylvaniji. V Wilkes-Barru se vrši ob 2. popoldne v St. Stephens dvorani. Nastopili
Nove naročnine
John Chamazer, Chicago, 111............. 22
John Turk, Chicago, llj..................... 2
Charles Pogorelec, Chicago, 111......... 10
Frank S. Tauchar, Chicago, III......... 44
Angela Zaitz, Chuago, III................. 9
John Krebel, Cleveland, 0. .......... 26*4
Joseph Ovca, Springfield, III............. 2
Martin Judnich, Waukegan, IU....... 9
Joiko Oven, Clarendon Hiil«, III..... 4
Anton Zornik, Herminie, Pa............. 85 Vi
Joseph Oblak, Chicago, III................. 11
Mike Krultz, Willard, Wb.	2
Prank Zaitz. Ch cago. III.	9
John Goriok st., Springfield, IU....... 7
Louis Barborich, Milwaukee, Wis..... 23
John Shular, Arcadia, Kans.............. 2
Frank česen, Cleveland, O.............. 6
Jack Mesec, North Chicago, IU......... 30
Joseph Snoy, Bridgeport, O-------------- 9
Frank Cvetan, Johnatown, Pa........... 8
Ludwig Yoxey, Pueblo, Colo............. 18
Joseph Koriič, Detroit, Uteh............ 1
Anton.Tomilč, Oakland, Calif........... 18 4
George Smrekar, W. Aliquippa, Pa. 4 Juha Ptrkel. Los Angeles, Calif. ..... 9
Louis A rob rosic h, Chisholm. Minn..... 4
Math. Urbas, Detroit, Mick..!^...... 2
Edward Tomšič. Wals«nburg, Colo... —
K. Erznotnik, Red Lodge, Mont....... 2
Anton Shular, Arma, Kans............. 8
Loti is Zorko, Cleveland, O............«... 11
John Kobi, Duluth, Minn................... 2
John Zornik, Detroit, Mich............... 1
John Plachtar, Dearborn, Mich....... —
John Pečnik, Fontana, Calif............. 9
Leo Zevnik, La Salle, 111................... 13
Anton Debevc, Sheboygan, Wis....... 3
Frank Bizjak, Chicago, IU............... 5
Frank Stih, Shehoygan, Wis............. 2
Anton BrenČiČ, Cleveland, O............. 2
Kristina Podjavoršek, Milwaukee------- 2
Jennie Jerala, Moon Run, Pa............ —
Jacob Ambrozich, Moon Run, Pa..... 1
Josephine Močnik, Cleveland, 0......... 2
Anton Gorentz, Springfield, IIT......... 1
John Tancek, Girard, O....«............... A
John Kosin, Girard, O. ................... 8
Nace Zlemberger, Pinejr Fork, O....... —
Joseph Sedmak, Conneaut, 0........... 4
John Terčelj, Strabane, Pa.............. —
John Teran,. Ely, Minn..................... —
Anton Udovich, La Salle, IU........... —
John Vitez, Barton, O....................... 5
Vincenc Yaksetich, Mclntyre, Pa.... —
Kathy Junko, Detroit Mich........... —
Anton Jankovich, Cleveland, O......... 20
Frank Klun. Chisholm, Minn............. 2
Mik« Kopach, Barberton, 0............. 6
Joe Koss, Detroit, Mich..................... 2
Donald J. Lotrich, Chicago, III......... 6 Vi
Luka Groser, Chicago, IU................. —
Louis Pavlinich. Bellaire, O. ............ —
Jos. F. Durn, Cleveland, 0................. 1
Andrew Krvina, G!rard, O................. —
John II. Krzisnik, Kemmerer, Wyo... 2
Martin Baje, M*adow Lands, Pa....... 1
Jo« Cvelbar, Sharon, Pa..................... 8
Jacob Bcrgant, Lisbon, O................. —
John Marolt, West Mineral, Kans..... 2
John Fajdiga, Leadville, Colo........... 2
Max Martz, Buhl, Minn.................... —
Tony Stopar, Colegrov«, Pa..........r.... 4
Frank Kosem, Elm Grove, W. Va..... 1
Julia Lemuth, Detroit, Mich............. 2
Jame« Dekleva, Gowanda, N. Y......... 8
Luka Podbregar. VViitt, IU.................... 2
Kudotph Potočnik, Detroit, Mich......... 4
Joseph Mihelioh, E. Helena, Mont...... —
John Tavčar, Cleveland, 0..................... 2
Rickenbacker hud na tujerodce
Kapitan FUckenbacker. ki slo- | John Paulich, Garxiena, Calif............... 2
vi vsled svojih letalskih "stun-tov", par junaških dejanj in vsled svoje propagande proti unijam, se čestokrat zelo razhudi tudi proti tujerodcem, češ, da se ne zanimajo dovolj za deželo, v kateri žive.
Pravi, da je v Zed. državah 20 milijonov takih ljudi, ki jim angleščina ni materinski jezik; 10 milijonov izmed njih je tukaj rojenih, a se angleščine niso naučili, pravi Eickenbacker, 5 mi* lijonov priseljencev pa se še sedaj ni pobrigalo za državljanske pravice, čeprav žive tu od 20 do 30 let.
(Photo by E4ward IVI Help Brine liim Home Boonor »Lili 1
DaUj New»)
Kdo je zakrivil ogenj v cirkusu
Na predstavi v cirkusu bratov Ringling prve dni julija, ki so gostovali v Hartfordu, Conn., se je dogodil v* šotoru požar, v katerem je izgubilo življenje nad 150 ljudi, večinoma otroci in ženske. Oblast je nekaj uradnikov aretirala in še preiskuje. Užgalo se je platno šotora, ker ni bil iz negorljive tvarinc. Ogenj je najbrže povzročil kdo vsled nepaznosti, ali pa kak zli-kovec. Toda nad sto otrok bi šc lahko živelo, če bi Ringlingo-va Baarnum Baileyjeva družba imela namesto gorljivega negorljivo platno za svoj šotor.
John Spi Her, St. Louis, Mo. ...	1
lx>vrenc Baje Fairport Harbor, O...........1
Mary Stroj, InrtianapoUs, Ind. ..................2
Frank Kokal, Cleveland, O...........4
Joseph Jei, VVaren, O............ ............................2
John Jereb, Ročk Spring«, Wyo...................—
Kathy Horvatin, Los Angeles. Cal.	8
Mary Marinšek, Gallup, N. Mex..........12
Frank Volkar, Bedford, O,............................4
Frank Oblock, Tiona, PA..................................2
Frank Podboy, Parkhill, Pa.............
ton Tratnik. Diamondville, Wyo.
12
^hn Morsi, Chicago, 111......................................—
Amalia Oblak. Elizabeth, N. J..............—
Lenhard Werdinek, Thomas. W Va.	4
Fr. Kolenc, Windsor Heights, W.Va	1
Joaeph Krmel, Burgettstovn. Pa..........2
Lawrence Selak. Star City, W. Va.	—
Jennie Mariniek, Gallup. N. Mex...	6
Leo Junko, Detroit, Mich........................—
Frank Pipan. Hibbing, Minn......«...	1
Leo Milostnik, Sheboygan. Wis..........23
Herman Drobesch, New Waterford,	—
Frank Novak. Los Angeles. Calif.	—
Anna Klarich, Detroit, Mich....................—
Razni posamezniki .....................18
Obnov, naročnine 12 2
77 79'*
14 283
22 58 10 321 8 23
25 7
1064
15
4
37 fc 88 Vi 54 4 20 6 2 2
9 9
26	4
35 6 9 12 2 2 22 2
6
44
16 18 3
6
17 10 21
3 23 29
2 16
2 12 2 8 2 8
13 U 12
7 10
1
4
2 2 6
2 2 2
8
4
19 2
Skupaj......................8 35
2 4
2
60
1836 4
Nabral v Aovni sklad $ 2 00 4 00 22 00 8 00 18 75 171.57 11.00 13 80 37.50 43.55 7 95 2.50 13555 1.00 43 25
I.90 4.00
16 25 16 25 28.50 29 17 .25 38.40 3 60 1.00
3 75 21 00 2.35 10 60
3.43 .60
13.00 4,75 10 08
6.44
2.72 5.80
.75
79.60 2.00
3.00
II.50 .25
14 80
6 25 2.00
12.10 16 50 3.00 .50
2.00
28 20 2 00 3.75 5.15 3.70 7.74 4.50 3.50 2.25
4 50 1.00 7.00 2.25
,50 5.00 3.14 1.50
3.25 5.87 l.%9 3 00 4.00 3.25 2.00 12.40 2 60 2.00
.75
2.00 2 65
5 00 5,20
48 05 $1.136 52
V Angliji ubitih velijco civilistov
Od početka vojne do 6. julija je bilo v Angliji ubitih od nemških letalcev in sedaj od "robotov" 54,537 civilislpv, 64,500 težko ranjenih, med njimi tisoče trajno pohabljenih, in nad 100 ti;;oč lahko ranjenih.
Mehika za šolstvo
Mehiška vlada bo skupno z okrajnimi oblastmi potrošila v tem letu za gradnjo novih iol-skili poslopij 11 milijonov dolarjev.
Tragedija pri Bellaitcu
V Belmont County v Ohiu sc je v premogovniku Povvhatan dne 5. julija dogodil požar, ki je /ajel v rove 66 premogarjev. Vsa rešilna dela so bila zaman.
NE - ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času ^ in stroških, ob enem pg izvršite svojo obveznost napram listu
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
•<>▼• knjiiica, s poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DRŽAV-LJAN.
Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Ze-dinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedine države z glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo.
Cena knjižici je •••no 50	S
poštnino »red.
Naročila sprejema:
Knjigarna Proletarca
2391 S. Lavvndale Avenue
CHICAGO 23, ILL.
»san + ftlr tttt^" -s *-o
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in naj-starejšo jugoslovcnsko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, posto|ci VVGES, 1360 ki1ocycleb. Vodi jo George Marchan
mmmimmmhumhh";
!	PRISTOPAJTE K
; SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI
! NAROČITE Si DNEVNIK |
i "PROSVKTA"
Sto no mo colo leto $6.00, pol loto $3 00
| Ustanavljajte nova druStva. ». De«et Msnov(ie) je treba *a ; novo društvo. Naslov r.a list in >	sa tajništvo j«:
2657 S. Lavvndale Ave. CHICAGO 23, ILL.
. ...........I
Prejšnji izkaz novih naročnin «26, sedanji 9. skupaj 635; obnovljenih prejšnji izkaz 1723*. sedanji 113. skupaj 1836«*. Tiskovni sklad, prejšnji izkaz $1,078 30, sedanji $58 02, skupaj $1,136 32.
Nesnanje •ovratnik.
je delavčev najhujši
Finska se zaigrala
Ponesrečeni zavezniški poskusi, da se bi Finsko iipulilo ix vojno, so dokaz, da finska vlada ni vodila vojne na svojo roko toliko kot je svetu zatrjevala, pač pa, da je bila ves čas v tesnem sporazumu z Nemčijo.
S svojimi ukrepi in izjavami
letošnjega junija in pozneje pa je sama na sebi priča, da je prav tako Hitlerjeva zaveznica, kakor n. pr. Madžarska, Rumuni-ja in Slovaška
Demokratični krogi na Finskem so slabo storili, ker niso te politike finske vlade, z vlado vred vrgli ko je bil še čai za to.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and 3URGEON
3724 West 26th Mreet Tnl. Crawford 2212
OFFIOE HOURS:
1:30 to 4 P. M.
'Except Wrd. and Sun.) 6:30 to 8:30 P. M.
(Except Wed., Sat. and Sun.)
Rn. 2219 So. Rid(owoy Aro. Tol. Crawford 6440 If no antoror — CoH
A mtln 5700
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-861
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
♦.......If...........
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers
EDUCATION
ORGANIZATION
CO-OPERATIVE
COMMONVVEALTII
PROLETAREC
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
CHICAGO 23, ILL.. July 12, 1944
VOL. XXXIX
Pwbluk««| W«ekly «t 2301 So, L«wnd.U A*«
Socialism And The Test Of Patriotism
, IHfc f*Xt TA* KCEPS rfAf M tU J O* AAU^K AK^ ff&M
\ i^aaajo^ S	»kV
The attempted scabbing and strikebreaking on the part of one Harry Bridges, and the offer to the employers by this a nima I of a post vvar no-strike pledge is causing people to wonder why the sudden change in his "character."
Actually there is no cause for wonder when a few facts are kept in mind. First of vvhich is the threat of deportation stili hanging over him.
When coppers arre^t a group of individuals whom they believe to have broken the law in common, the usual procedure is for the strong arm men and soft-soapers to pick out the "weak sister" in the group and go to work on him.
"Going to vvork" ineans threats, violence, strong lights and long hours of listening to the goldfish. But it also means th« suave, slimy, sneaky aetion of the "good guy"; the copper vvho "disapproves" of the "vvickedness" of his fellow coppers, and vvho vvants the suspect to be a "good guy" and get the kind of treatment a "good guy" deserves.
Betvveen them, the strong arm gent and the soft-soaper generally manage to break dovvn the weak sister and to get from him the kind of evidence and aid they can get in no other way.
It isn't a process of which to be proud. It means a complete surrender of human deeency and dignity on the part of ajl involved And, because the Dignity of Man is the sum total oi the dignity of ali individuals, aH mankind loses in self-respect because such procedure is so common.
"Justice" in these United States has always been a class matter. The vvorker vvho steals a dollar goes to jail; the banker vvho steals a million breaks no lavvs, but is much more likely to be the man vvho vvrites lavvs. Men go to jail, not because of erimes committeed or because of moral turpitude but because they hire bum lawyers, and do not know the right guy to fix.
But of late years, "justice" in this country is becoming what the Kellog Pact said that vvar should not be—"an instrument of national policy." Politicai prosecutions in this country are becoming a reflex of foreign relations. This is as true of the Minneapolif Trials as of the current Washington Circus.
When Stalin beat up "gallant little Finland," Brovvder and J Bridges were in a jam. Brovvder, the Kansan, Knovv Nothing be-! cause he left the country, Bridges because he came into it.
When Hitler jumped on the men who had trained his armies and vvho had initiated the techniques of naiional socialism. Brovvder and Bridges became the vvhite-haired, blue-eyed pets of Washington. The doors of the calaboos* opened and the Earl stepped forth into the graces of his "Commander-in-Chief," while Bridges began making his speeches to the Chambers of Com-merce and shovving the San Francisco employers some nevv vvrinkles in speed-up.
Mr. Roosevelt is facing an election, A guy named Dewey vvants to put him in the ranks of the "unfrozen." The Democratic gauleiters of the cotton and goobernut areas are working a squeeze play on their—and Browder's and Bridges'—"beloVed leader." A sacrificial goat must be found to appease the angers of the Gods of Democracy south of the Mason-Dixon Line, and to prove to the Republicans that a Roosevelt can get tough, even vvith the Mortimer Snerds of the Stalin machine.
On June 26th the Circuit Court of Appeals in San Francisco demed Bridges' plea that the deportation order be cancelled. The decision vvas a foregone conclusion.
So—like any vveak sister, Bridges is "coughing up his guts." Please, Mr. Coppers, don't throvv me out of your niče, clean jail. lil turn state's evidence, 111 tum stool-pigeon, PU fink, Pil rat, Ml acf like a comrat—even though I deny that I have ever had the decency to carry a card—if only you'll go easy vvith me."
When Roosevelt vvanted a labor slave lavv, Bridges was the first to okeh the idea in a telegram to his beloved Leader. When the Monkey Ward strike broke out, Bridges vvas the only one of the CIO panjandra vvho dared to come out openly and try to bust the strike. Novv Bridges, the bell-wether of the com-ratty clique of the CIO, is trying to curry favor vvith the em-ployers by offering a post-vvar class peace, a Pax Romana, a peace of death.
The priče he vvants for his treachery—permission to stay in this country and not be retumed to Australia vvhere real union men knovv how to handle vermin,—The Industrial Worker
If the standard of patriotism is establishei by the vvillingness of a citizen to serve the common vvelfare, then the Socialists of America tower high above any other politicai group of America.
For th* So^alists have the only program that gives thought to common interest—the only program, in fact, that makes common interest possible. If there is one thing evident in American life today it is that, deapite the vvar, group interest and self interest commanded the activities of the American people.
That is the fruit of the capitalist private-profit syatem,
Consider the ugly facts that confront the American people.
Conaider first the plan of the National Association of Manufacturers to become the real rulers of America vvhen the war ends The big >rpo-lations of America have billions of dollars in their reserves vvith vvhich they say they vvill make nevv jobs—if they are given a free hand in their operations. What they mean is that they vvant to control vvorkingelass Americans. They vvant to set the rules of the gaine. They want to hire and fire as they see fit. And, above ali, they vvant the government to have nothing vvhatever to do vvith the control of national resources upon which ali the people of the nation depend.
Is it patriotic to plan to become the economic dietator of a nation?
Conaider next the scheme launched by rep resen ta ti ves of the biggest of big business to reduee the tax upon incoines to a maximum or 25 percent of gross. Tvvelve state legislatures already have approved a con« stitutional amendment to make that a Federal law. Its results vvould be 'Jtstructive of common interest on any other terms than the common interest of master and slave. The funetions of government vvould be destroyed. Social aecurity vvould be kiiled. Relief for veterans of vvar utould be starved to death. Wealth and povver vvould center in a fevv private hands and fascism vvould be an inescapable consequence.
la it patriotic to plan for such an America?
K Conaider novv the big international bankers vvho are planning and sctieming to exploit the vvorkers of the vlorld vvhile the common men of their ovvn nations are dying in a bloody vvar. There are no nazis, no democrats, no fascists, no national boundaries vvhen the masters of vyealth get together. Their loyalities are to their vvealth and to their povver to rule the people of aH nations.«
Theirs is the patriotism of the dollar.
We assert that Socialists manifest the highest patriotism vvhen they challenge a system that breeds class divteions—and vvhen they present an an economic program that vvill make human unity logical, real and lasting.
Socialists vvant ali men to work together for the common food. Socialists vvant America to be ovvned by the people of America instead of by a fevv individuals. Socialists seek economic freedom and industrial democracy for thij and every nation—the basic freedom and democracy upon vvhich, alone, aH others can stand.
Patriotism ij love of country. But the country is not the land, the factories or the "roeks and rills and templed hills." The country is the l>eople vvho live in it And with that definition Socialisti can take their stand as patriota.
For Socialists seek to free the people from bondage; to unite the people in justice and brotherhood; to end the evils vvhich have burdened the people vvith insecurity, greed, group interest and vvar. — Reading Labor Advocate.
ANO NieHT/ £VERY 5 SfCOHDS A WORKČR SC*eWHtP£ iN COUNTRV GCTS HsMT, AND /faA tslt&l 9 MlNUTfcS ONg /jMt IS KilLfcP.	lluH
MX> CAN BE 9URE YOUR HAT iS UNION MADE IF IT BEAftS TMlS UHtCH lABCt,
ahr FAR twt 6Est nooocoort
is oetAiNfD in plants WHER£ MA**3£A\EMTS StT HOV*! WfTH UNiONS ANO ADJc/ST
STATES PAANCtS f£RJClHS.
Small Business Cculd be Used to the Advantage of the "Big Fellows"
By SCOTT NEARING
WHAT LABOR WANTS
The public frequantly aaks "What Does Union Labor WantsT" This question usuallj bob« up during some labor trouble, and Um ansvver is fairly simple.
Union Labor wants, abova any-thlng elsa, securitj.
This means a decent level of vvages, good working con di ti ona, the chance to aave a fevv pennftas, cheaper hospital snd medical car«, decent working hours, year-around employment, and the rifht to look forward tovvard retirement with a fevv jears left in vvhich to enJoy that retirement.
Labor vvants in fact, only that which every loyal American citisan vvants. The only difference batwaan Union Labor and the average work-Ing citizen who is not a member of s union is this: Organized labor Is vvilling to fight for vvhat it wanU —The Progressive Minar.
worker's ovvn choice or by any con-sultant the doetor deems it advis-able to summon; drugs and medi-cines free of charge; and accom-modation in hospital vvards, except in special cases vvhere the difference in priče of other accommoda tion vvould be paid by the patient.
Free dental care is another serv ice vvhich at first Is likely to be limited to persons under 16 years of age.—VVorldover Press.
SATU R DA Y & SUNDAY VVORKERS SOUGHT BY CHICAGO POST OFFICE
PLAN CO-OP IN FLINT
FLINT, Mich. — Prospects of a flourlshing co op store in ?lint brightened vvhen several strong groups, Including the United Auto VVorkers (CIO), took part in a meetlng to get started.
Cooperative store« in Detroit have developed strength as union members got Interested.
problems at hand in their own eountrles. For if capItalism survives the vvar, then, again, the strength of the masters vvill be recognized as the vveak ness of the people.
The way to insure freedom after this war ends ia to establiah the Socialist system of industrial democ-racy in advanee.