katedra
MARIBOR 20. MARCA 1963 ŠTEVILKA 12 III. LETNIK
»KATEDRO« mariborskih študentov Izdaja Zveza študentov Jugoslavije Odbor mariborskih visokošolskih zavodov t Urejuje uredniški odbor, glavni urednik Darko Pašek, odgovorni urednik Feri Horvat 9 Katedra izhaja vsako drugo sredo 9 Naslov uredništva je:	Maribor,
Gregoričeva 30, telefon 35-96 9 Tekoii račun: 604-13-608-70 (za Katedro) 9 Tiska Časopisno
MARIBORSKIH ŠTUDENTOV "“•srsK — * fmu*
V odkriti razpravi osvetliti flmveč nepravilnosti
Govor predsednika Tita na Vil. kongresu LMJ v Beogradu in intervju s spredsedstvom zveze novinarjev sta sprožila v tisku in javnosti živahne razprave o stanju v naži kulturi, posebej pa o nekaterih negativnih pojavih, ki spremljajo razvoj kulturnega življenja pri nas. Naloga vsakega občana, posebno pa članov Z K bo, v odkriti razpravi osvetliti čimveč nepravilnosti, ki so se dogajale in se še vedno dogajajo ter iskanje novih poti, ki bodo kulturo zopet približale njenemu najhvalež-nejšemu konzumentu — delovnemu človeku. 2e tovariš Tito je poudaril, da se nikakor ne sme razširiti »lov na čarovnice« niti ne gre za neko »dirigirano kulturo• gre za metodo konstruktivne kritike in postopnega odpravljanja odstopov od socialističnega razvoja, socialističnih odnosov med ljudmi, ki se morajo zrcaliti v delih naših sodobnih umetnikov.
V preteklem letu so bili pismo CK ZKJ, govor tovariša Tita v Splitu in sklepi IV. plenuma CK ZKJ ini-ciatorji tehtnih razprav o negativnih pojavih v našem gospodarstvu. Pristopili smo k temeljitejšim analizam dela in proizvodnih rezultatov, poslovanju upravnih organov in nekaterih pojavov, ki spremljajo razvoj gospodarstva in z odpravo mnogih nepravilnosti prišli do pozitivnih rezultatov.
Taka razprava pa se doslej še ni prenesla na področje kulture. V naporih za krepitev novih socialističnih odnosov mora vladati vzajemna povezanost v vseh področjih javnega življenja in dela. Ko uspešno odpravljamo napake na enem področju, ne smemo zapostavljati druga in jih prepuščati stihiji. Prav zaradi tega je treba tudi na področju kulture močneje uveljaviti zavestno ideološko delo ne samo komunistov, ampak vseh delovnih ljudi, idejne in politične naloge zveze komunistov pa so že navedene v programu ZKJ,
Negativni pojavi, o katerih je govoril tovariš Tito in ki se pojavljajo v poznejših razpravah, niso nastali samo v zadnjem času, dejstvo pa je, da so v zadnjem času zavzeli obseg, ki je zaskrbljujoč. Danes nam postaja še bolj jasno, da so bila nekatera vprašanja kulture zapostavljena od političnih in upravnih organov in da smo v Času izgrajevanja gospodarstva mnogokrat pozabljali na idejno in kulturno delovanje naših ljudi.
Posebno v likovni umetnosti so se občasno pojavljala nesorazmerja in odkloni, ki bi jih lahko sproti reševali, pa se je k temu pristopalo s premalo odločnosti in vsebine.
Ce obravnavamo idejno stran vprašanj v aktualni problematiki likovnega ustvarjanja, je prav, če posežemo nazaj in ugotovimo, kakšne so bile smernice v naši likovni umetnosti, ki so pripeljale do stanja, ki ga imamo danes Raznolike izrazne oblike likovne umetnosti so se v bujnem povojnem življenju, razvoju materialne baze, uveljavljale vzporedno in razvile široko fronto likovnega izraza od akademskega realizma (v pogovornem jeziku uporabljamo besedo »realizem < — op. p.) do lirične in geometrijske abstrakcije (ali abstraktne umetnosti v najširšem smislu besede op. p.).
Sredstva likovne umetnosti, ki so ustrezala malomeščanski mentaliteti kulturnih konzumentov v industrijsko nerazviti in notranje nerazgibani predapriIski
(Nadaljevanje na 5. strani)
Dane Žerdoner:
O
RAZGOVOR OB DVEH
uvodnika
Sedmega marca je bila v Beogradu pod predsedstvom tov. Edvarda Kardelja seja ustavne komisije zvezne ljudske skupSčine, na kateri so razpravljali o osnutku nove ustave.
S tem je bila končana ena najširših političnih akcij pri nas po osvoboditvi. V razpravah o predosnutku nove ustave je sodelovalo okrog šest milijonov delovnih ljudi'Jugoslavije, s svojimi predlogi pa je aktivno poseglo v diskusije na različnih zborih in sestankih preko tristo tisoč občanov. Komisija je prejela z vseh koncev države preko deset tisoč spreminjevalnih in dopolnilnih predlogov.
Razprave o predosnutku ustave so se vršile preko organizacij socialistične zvez j, zveze mladine, sindikatov in ostalih družbeno političnih organizacij, v razpravo pa so posegli tudi študentje na vseh jugoslovanskih fakultetah, višjih in visokih šolah. Po neki anketi, ki sta jo izvedla inštitut za družbene vede in uredništvo »Borbe* je preko 80 •/• oseh anketiranih občanov, starih preko 18 let izjavilo, da poznajo vsebino p redosnutka.
V razpravi je prišla ponovni do izraza podpora, ki jo uživajo koncepti našega družbenega razvoja v širokih slojih delovnih ljudi Jugoslavije Nova ustava predstavlja potrditev in uzakonitev naših pridobitev in izraža popolno zaupanje delovnih ljudi našemu vrhovnemu vodstvu.
Mnogo predlogov, ki jih je prejela ustavna komisija, se dotika tistega dela ustave, ki določa ekonomski sistem, zlasti pa družbeno-ekonomski položaj proizvajalcev, pravice in dolžnosti proizvajalcev, načela kadrovske politike in nagrajevanja.
Štirje novi predlogi, o kate- . rih mora povedati dokončno mnenje ustavna komisija:
— da se ime Jugoslavije spremeni v — Socialistična federativna republika Jugoslavija,
— da se spremeni zastava, se pravi, naj bo rdeča z državnim grbom;
— da se uvede funkcija podpredsednika republike, ki se ga voli za eno voliino obdobje.
V študijski knjižnici sem »ujel« študentko prvega letnika VTS Marijo Bogovec. Kljub temu, da se je z vso vnemo pripravljala na izpit, je pristala na kratek razgovor.
Kako je bilo s pogoji za drugi semester?
Na srečo jih ni bilo.
Koliko časa povprečno porabiš za študij enega izpita?
Povprečno mesec dni. Sicer pa je predvsem odvisno od obsežnosti snovi in zahtevnosti predmeta.
Pogrešaš kaj pri smotrnem študiju?
Da, predvsem imamo pri nas premalo vaj iz fizike in matematike. To rtii ne ugaja. Literature mi pa do sedaj za študij ni primanjkovalo.
Imaš štipendijo oziroma kredit?
Ne, zaenkrat me še vzdržujejo starši.
Precej je bilo pisanega o raznih izpadih študentov v javnih lokalih. Kaj misliš o tem problemu?
Izpade vsekakor obsojam. Mislim pa, da te izpade vedno povzročijo eni in isti
posamezniki, ki tako kvarijo ugled študentov. Mislim, da bi morali tisti, ki pišejo, obsojati posameznike, in ne a priori vse študente.
Kaj misliš o abstraktni umetnosti?
Zanimam se za umetnost, vendar mi je abstraktna večji del nedoumljiva,.. Zaradi tega mi tudi ne ugaja.
Imaš dosti prostega časa in kako ga izkoriščaš?
Sedaj še imam dovolj prostega časa. Predvsem ga porabim za obiskovanje kina in gledaliških predstav, ter za čitanje knjig (seveda ne strokovnih).
Tvoj hobby?
Čitanje del novejših knji-
ževnikov, ter poslušanje operne kakor tudi zabavne glasbe.	-ag
Srečanje pravnikov
Na pobudo združenja štu-der.'ov pravne fakultete je bil v Mariboru 8. in 9. marca sestanek predstavnikov študentov fakultete in višje pravne šole. Na srečanju so se pogovorili o študijskih problemih, o družbeno politični aktivnosti in o bodočem sodelovanju študentov obeh šol.
Zveza študentov višje pravne šole je že doslej redno sodelovala na konferencah študentov pravnih fakultet. Na njih so prihajali v stik s študenti skopske, sarajevske, zagrebške in ljubljanske pravne fakultete. S slednjo pa so zaradi bližine in številnih skupnih težav vzpostavili še posebno tesno sodelovanje, kar se je posebno odrazilo na minulih pogovorih.
Združenje študentov ljubljanske pravne fakultete je pripravilo predlog za reformo učnega programa. O tem in o vseh ostalih študijskih vprašanjih bo ZŠ na VPS pripravila posvetovanje. Na njem naj bi študenti VPS skupno s profesorji razpravljali o študijskih programih posa--meznih predmetov, pregledali snov in literaturo ter predlagali morebitne spremembe. Ljubljanski študentje so se zavzeli, da bi sveti letnikov razpravljali. o tem, kdo naj dobi frekvenco ob koncu semestra. Na obeh šolah se kaže težnja, da bi študente kar najbolj usposobili za praktično delo. V Mariboru so zato uvedli seminarske naloge, pri katerih pa se opaža, da so študentje, zlasti tisti, ki so
prišli iz srednjih šol, v veliki meri »nepismeni«. Pri posameznih predmetih uvajajo vaje, študentje pa obiskujejo razne ustanove in zasedanja, na katerih se seznanjajo s prakso. Tudi na ljubljanski fakulteti nameravajo uvesti seminarske naloge, vaje in kolokvije in tako doseči redno sodelovanje študentov pri študiju.
Združenji študentov obeh šol bosta tudi v bodoče tesno sodelovali. Tako bo od 7. do 14. aprila v Ljubljani »teden pravnika«, v katerem bodo športna in kulturna srečanja obeh zavodov. Prav tako bodo organizirali skupno brigado, v katero naj bi dala VPS l5 brigadirjev, ter tako pripomogla k še tesnejšemu sodelovanju.
Vsestranska obsodba
Mariborskim študentom gotovo niso neznani dogodki v
zvezi z Brucem, glasilom prekmurskih študentov na tradicionalnem brucovanju v Radencih. V tem glasilu so nekuteri člani prekmurskega študentskega kluba (Branko Somcn, Rudi Ringbauer in Jože Olaj) grobo; napadli nekatere največje vrednote in pridobitve naše socialistične graditve. Sestavki so bili pisani izredno žaljivo in so se
opirali na potvorjena dejstva. Zaradi negativnih posledic, ki jih lahko ima tako pisa-
Prihod ljubljanskih študentov
nje, so ustrezni organi takoj ukrepali. Pred kratkim je bila v Ljubljani izredna skupščina Kluba prekmurskih študentov na kateri so obsodili tako početje, urednika in avtorju izključili iz Klu-
ba ter predlagali njihovo izključitev iz Univerze. Zaradi premajhne odgovornosti je bil odslu\ljen dosedanji odbor Kluba.
Pomurski študentje, ki študiramo v Mariboru smo 12. marca sestali in obsodili tako pisanje, ki meče senco na dosedanje napredno in p?' zitivno vlogo prekmurskih študentov. Na seji smo prek' murski študentje v Mariboru poleg obsodbe tega pisanj* zavzeli sklep, da bomo storili vse, kar bo v nuših m or čeli, du popravimo krivico, ki so jo neodgovorni avtorji »Bruca« zagrešili proti naš* skupnosti.
V bodoče Ikmiio z budnostjo delali nu tem. da se podobni pojavi ne bi več p°' navijali.
Po nepopolnih podatkih, ki so na razpolago, ima samo kakih 7 odstotkov kadrov v komercialnih službah višjo ali visoko šolsko izobrazbo. Potrebnih bi btlo približno 20 do 30 odstotkov visokokvalificiranih ljudi. Potrebe po do-
Prvi izmed letošnjih seminarjev, ki je že v teku, je namenjen ljudem na delovnih mestih, ki zahtevajo po analitični oceni višjo ali visoko izobrazbo. Teme seminarja: so sledeče: Kupna pogodba po naših splošnih uzancah, s
— da se načelno preide na-42 urni delovni teden in da bi v tem smislu spremenili 34 člen.
Z uveljavitvijo prvega predloga bi bil dan poudarek na socialistični značaj Jugoslavije, z drugim predlogom pa bi se močneje uveljavil socialistični značaj jugoslovanske skupnosti narodov.
STRAN 2	-----------------
Seminarji za kadre v gospodarstvu
polnilnem izobraževanju teh kadrov so torej izredno velike. Ena izmed oblik takega izobraževanja so seminarji, ki jih prireja Višja ekonom-sko-komercialna šola v Mariboru, v sodelovanju z gospodarskimi zbornicami in zavodi za izobraževanje kadrov.
poudarkom na praktične primere. Glavne značilnosti domačega železniškega, cestnega in pomorskega transporta ter zavarovanja s poudarkom na ustrezno dokumentacijo; matematika za ekonomiste analitike.
Drugi seminar je pripravljen za računovodje, komer-
cialiste in vodje splošnega sektorja in je sestavljen takole: Poslovna tajna in industrijska lastnina v statutih gospodarskih organizacij; Menica v našem gospodarstvu; Značilnosti zavarovalne pogodbe in najvažnejše vrste zavarovanja z zavarovalnimi pogoji.
Tretji seminar je bolj specializiran — na njem naj bi sodelovali šefi računovodstev in šefi posameznih knjigovodstev. Temu je prilagojena tudi njegova vsebina, ki obsega naslednja predavanja: Delovna razmerja; Osnove za uvedbo mehanizacije v knjigovodstvu in mehanografska sredstva; Vloga bank v našem gospodarstvu; Kreditna politika in njeni instrumenti.
V načrtu, vendar še brti natančno dogovorjenega pr°' grama, sta še dva seminarja Na enega nameravajo povtf' biti tehnike in bo namenja'] spoznavanju ekonomike, k! prav gotovo morajo obvladal1 ekonomiko, drugi seminar Ра naj bi obiskovali vodje eko' nomskih enot in ekonomij kadri na delovnih mestih, k1 zahtevajo srednješolsko obrazbo. Okvirni prograh* predvideva teme:	Uvod v
ekonomiko, Organizacija po&' jetij in poslovanje. Osnov1 knjigovodstva, Zaključni r*' čun in Periodični obrača Delovno pravo, Analiza P°' slovanja.
Seminarji naj bi se predvidevanjih zvrstili r vsej Sloveniji.	mrh
  	ZAPIS1
Maturantski ples ln fc kol
(asociacije, variacije, kombina cije, astenija, aspirin — nadaljnje izraze iiči na A. strani »Ma lega slovarčka tujk*)
Sobota, 2. marca 1963, dvorana »C* — Mariborski teden. Ura 19.45 po srednjeevropskem času. Vzrok prodiranja razgretih maturantskih gmot je V. veliki maturantski ples. Moj prvi znanec na katere-
kukala na mimoidoče, garnirano z metuljčkom a la Jony Halideg (upam, da je prav napisano, sem namreč dijak prve generacije Šolske reforme) in belo srajco a la Komensko (po 5800 din).
Komaj sem se izmuznil iz rok tega 38-letnega maturanta in se prerinil v notranjost. Že prav na začetku sem imel
ga sem naletel pred nekoliko preozkim vhodom hale »C* je bil moje tete bratranca stric. Daljno sorodstvo. Imel je temno obleko, ki je predrzno
veliko čast samemu Privšku držati vrata, ko je s svojimi muzikalnimi pobi prodiral na podij.
Ko sem *i malo ogledoval
prečudovite toalete sem slišal pogovore mamic, kot je na primer ta:
»Moja hčerkica ima obleko po najnovejšem kroju Diorja!*
*Oh, res je zelo lepa! Ampak veste za našo pa smo jo dobili od lady Kay, direktno iz Londona!*
(Pssst. Naj vam povem na uho: Teden dni pred plesom sta obe kakor nori letali okrog naše sosede, ki je šivilja. PssL Sušmarka.)
Tako nekako blizu 21. ure se je pričel odvijati program. VIDEL sem govoriti predstavnika OK Z MS, potem še nekoga, ki je zato, ker je govoril dobil darilo in potem se je nek dečko preizkusil v petju (mislim, da je bil to ves kulturni program. Pardon, nekdo je še igral na klavir).
Ko so se Privškovci odkaš-Ijali, je svojo veliko pot k vrhu pričela hoditi Simončičeva četvorka. Stvar je bila zelo dopadljiva. Zamislite si frfotajoča krila deklet, elegantne obleke možatih maturantov, lahne zvoke godbe, globoko vzdihovanje mamic (ob lepoti njihovih hčera in sinov) in
očetov (ob misli na »копкџ-renčno* ceno toalet in oblek)
pa imate sliko tega trenutka pred seboj.
Simončič: »Slika... (neka francoska beseda)... ena, dva, tri (francoska beseda), dva, tri, nazaj, dva, tri, gremo (francoska beseda) ...
Čudovito. Publikum je bil navdušen in kot v dokaz, da mnogo gledajo avstrijsko televizijo so pričeli skandirati.
Malo sem jo mahnil proti bifeju in vlil vase nekaj ma-liganov, posebno korajžno zato, ker se je bližal prvi ples
Potem je sledil ples s starši. To stvar sem brez muk opravil, z materjo sem namreč že plesal na »hausbalih«, kjer je kontrolirala moj moralni in etični napredek, smilili pa so se mi tisti, ki so komaj tukaj uvideli, da je ples šele v zad7ijih petnajstih le-i'h daleč naprej.
Točno ob 00.13 po srednjeevropskem času se je pričel ples s kotiljončki, deset minut pa boks med dvema članoma amaterskih boksarskih družin, kar je imelo za posledico vrsto nesreč na istem delu balkona, od padca s strtim stolom do udarca z omenjenim predmetom in protagonistom ob šipo, do drugih maj-ših in večjih incidentov, ki so me nagnali v spodnje prostore dvorane
Po nekaj požrtih aspirinih me je glava nehala boleti in
ravno sem se pripravljal pi-kirati na belo obleko s čipkami, ko je Privšek »protestno* zapustil dvorano.
Od njegovega odhoda (ob treh zjutraj) naprej, se je ples odvijal pod vodstvom Huricanov, Sheridana, Holi-deya in podobnih tipov, ki pa so se zaman trudili poudariti svoj neizrabljeni »ploščni* glas, ker je ozvočitev kriminalno vse potegnila za nos.
Dvorana se je začela počasi prazniti. Ljudje (in maturantje) so hiteli v toplo posteljo ali pa jih je vleklo v dancing ali bar.
Tako. Ples maturantov je končan. Živel ples.
OTMAR LAJH
ZASMEH MATURI
Profesor, medtem ko razlaga snov, mnogokrat pripoveduje še kaj drugega. Posebno če je razburjen, včasih kar plane iz njega. In zadnje čase smo imeli mnogokrat priložnost sliša-ti:
»Na medicinski fakulteti v Ljubljani bodo sprejemni izpiti. Taki izpiti bodo tudi na večini beograjskih fakultet.*
Sploh — na večini fakultet uvajajo sprejemne izpite. Namen je jasen: Ne sprejeti
Konferenca ZMS na ESŠ
Na mladinski konferenci ESS, ki je bila pred nekaj dnevi, so diskutanti povsem realno in kritično presodili dosedanje delo in nakazali smernice, ki naj bi privedle k izboljšanju le-tega. Mladinske ure so našle pravi odziv med mladino, nekoliko nemaren odnos do njih kažejo le prvi in drugi letniki, kar je z ozirom na njihovo mladost delno razumljivo.
Dijaki kažejo premalo zanimanja za kulturno dejavnost. Zato je potrebno mnogo truda, da pripravijo proslave ob naših večjih praznikih. Na šoli imajo tudi glasilo >Svet mladih«, kateremu pa primanjkuje dobrih sodelavcev.
Športnemu društvu manjkajo prostori, saj je njihova telovadnica ves dan zasedena. Posebno zanimanje dijakinj je za nekatere športne panoge zelo majhno.
Pohvaliti je treba sodelovanje mladinske organizacije z mladinsko organizacijo na osnovni šoli Franca Rozmana-Staneta. Z učenci osnovne šole so predelali statut in jih seznanili z delom na svoji šoli.
Mladinski aktiv na ESS je s to konferenco pokazal zainteresiranost in razumevanje za naloge, ki si jih je zadal in ki jih je v okviru možnosti čim bolje poizkušal reševati.
O. L.
ljudi, ki bi obtičali v prvem semestru!
Toda taki izpiti so obenem tudi nezaupnica maturi, nezaupnica gimnaziji. Nekateri celo priznavajo: »Zdi se mi, da gimnazija to tudi zasluži.*
Nadalje: »V kakšno službo lahko gre dijak po končani gimnaziji?« Prav gotovo u nobeno, ki bi bila posebno imenitna.
In kakšno izobrazbo ima?
Srednja šola naj bi ga pripravila za univerzo. Torej bi moral predvsem imeti veliko splošnega znanja. Moral bi poznati filozofijo, sociologijo, umetnost, dva jezika, vse ostale predmete pa tako, da bi se v njih znašel. Po gimnaziji pridejo leta sistematičnega posvečanja ozkemu področju. Mlad človek, ki je prišel iz gimnazije nabit s podatki, a še ni miselno in kulturno razvit, bo to težko nadoknadil kdajkoli pozneje.
In kakšen je? Za vsak predmet je nekakšen bled »strokovnjak«, v ostalem pa — na univerzi ne verjamejo, da bi mogel uspešno opravljati pogoje. Zdi se jim potrebno, da ga najprej preizkusijo. Ne verjamejo njegovim spričevalom in maturi?
Matura? Novi način je vsekakor zanimiv. Primernejši od starega, ker mora
maturaht pokazati precej samostojnosti. Pravijo, da so imeli dijaki s staro maturo mnogo več dela in da jim je potem tudi mnogo več od tega ostalo. Vsekakor ne vem, zakaj bi se morali dijaki učiti posebej za maturo. Snov, ki so jo po starem načinu tam izpraševali, bi pravzaprav morali ocenjevati že v šoli.
In še:	Dijaki srednjih
strokovnih šol večinoma nadaljujejo študije. Jih je že preveč? Ali jih podjetja ne potrebujejo? Morda nimajo dovolj izobrazbe? Te stvari bi morali obširneje raziskati. Menim pa tole: Mlad človek se na srednji šoli na .nek način specializira. Jasno, če potem gre na univerzo, mu je tam lažje. Predmet, ki ga študira že v nekih osnovah obvlada. Toda — samo strokovno znanje še ne da celega strokovnjaka.
V zapadnih visoko razvitih državah gredo dijaki srednjih šol po končanem študiju večinoma v poklice. Tisti pa, ki nameravajo študirati, so se pa že prej vpisali na gimnazijo. Strokovnjak, znanstvenik se ne sme prezgodaj specializirati.
Kaj sledi iz tega? Ali ne manjka gimnazijam še marsikaj? Ali ne sledi tudi to, da njihova vloga še zdaleč ni taka, kot bi morala biti.
bo. m.
SREDNJEŠOLCI
Kaj
bomo
študirali
Гudi v prosveti Je opaziti veliko pomanjkanje kadrov. Pose bo občutna Je verzel med tistimi, ki so končali učiteljišče in diplomanti filozofske fakultete. Zato Je bila v Mariboru ustanovljena pedagoška akademij«, ki naj bi dajala visoko usposobljene kadre ra pouk na osemletkah. Naziv diplomantov ie ■1 določen (ali naziv profesor ali pa predmetni učitelj).
Pedagoška akademija trna naslednje oddelke: matematika — fizika, slovenščina — angleščina, tehnični pouk — osnove fizike, zgodo via a — zemljepis.
Izredni pouk.
Jeseni bo pa ie uvedena nova skupina:
biologija — kemija.
To so redae skupine. Izredno pa Je mogoče študirati vse predmete, razen telovadbe.
Skupina matematika — fizika ima tedensko 23 ur predavani (seda) Jo Še odvisno od zaposlenosti predavateljev, ki so honorarno zaposleni). Za študij v tej skupini Je potrebno brezhibno znanje matematike iz sredn|e šole. Razea predavani pišejo študenti mnogo vaj lz matematike In fizike (tudi domače) In delajo praktično vaje Iz fizike.
Slovenščina — angleščina. Га skupina ima tedensko 25 ar predavanj. Tudi za to skupino Je potrebno soliduo predznanje In seveda veselje do učenja Jezikov. Na to skupino se vpiše največ dijakov s končano gimnazijo.
Tehnični pouk — osnove fizike. V te) skupini so v glavnem diplomanti, ki niso končali predvidene srednje šole, ampak razne strokovne šole (1KS, ZlSj, tako so potrebna razna dodatna predavanja. VeČJI del ponka pa Je posvečen delu v delavnici. Tako delo zabteva mnogo napora In tehničnega znanja. Cimo« 141 je troha, da sl študentje še sedaj sami kupujejo material, ki ga rabijo pri delu v delavnici.
Skupina zgodovina — zemljepis
ima tedensko največ ur predavanj. In sicer 34. Mnogo delajo tudi seminarskih vaj. Izpitov s kolokvij vred Je 23. V ostalih skupinah pa med t« — 21. V skupini za ramednl pouk so v glavnem ljudje Iz prakse, ki so končali učiteljišče In si telijo izpopolniti znanje v razrednem pouku Za to delo Je potrebna Izredna požrtvovalnost in veselje do dela z otroci.
Prestop na II. stopnjo Je možen za skupine tlovenščiaa-angleščtna zgodovina — zemljepis, matematika — fizika. Velika želja vseh pa Je, da bi bila uvedena druga stopnja študija v Mariboru.
Posebno pereče Je pomanjkanje literature za vse predmete, a predvsem v didakfltJ (o načinu poučevanja).
Večina študentov Ima štipendije, in sicer od 8 do 12 tisoč dinarjev, nekateri pa so honorarno zaporieni.
-------------------- STRAN 11
к® (ђоВ bo
ŠVRK
к*гп£р*
'/////////>
TESNA POVEZAVA S PRAKSO
...bi preizkusil trdnost betic postopačev, ki razgrajajo po mestnih ulicah in se izdajajo za Študente, da bi se tako zakamuflirali. Kdo ve, mogoče so k takim pil-merom privedla stališča nekaterih »ustvarjalcev javnega mnenja« v Mariboru, ki so vsako razgrajanje /e v začetku pripisali Stodeniom.
... bi se splazil v ozadje nekaterih trgovskih podjetij; verjetno bi bilo, sodeč po neverjetno Široki izbiri artiklov (od ur do pasjih bombio), ki se nahajajo v Izložbah, najbolj zanimivo pri trafikah in kioskih.
... bi na kratko obračunal z mnenjem, da je ravno Slomškov trg najprimernejši prostor za parkiranje avtobusov in osebnih aviotnobi-li>” I.ahko se zgodi, da kateremu popustijo zavore, pa bo pripeljal naravnost pred oltar.
Iz uredništva
Pred dnevi smo dobili poziv, da naj pride naS fotoreporter posneti skupino diplomantov VEKS Ker v uredništvu ni bilo foto urednika, se je na fotografiranje odpravil eden izmed novinarjev. Na Soli je junaSko pritiskal na aparat, bliskal s fleSem ter pobiral denar za uspešne posnetke. Seveda se je fant v uredništvu skoraj sesedel od presenečenja, ko je ugotovil, da v aparatu sploh ni bilo filma
KRIŽANKA
Komercialisti na počitniški pra ksi
Sožitje v Študentovi sobi
Katedrin gost
Včeraj sem kritiziral svojega Šefa.
Jaz tudi.
VODORAVNO: i letni Ca*. t» italijanski kulturni iti /.godovi n »ki filozof (Benodctto), II. ozvezdje na obeb straneh svetovnega ekvator j«, 12. elementarni delec atomskega jedra, IV biološki pojav večanja organizma; 14. latinski predlog, lr>. naplačila. Ib ime plesalke Pavlove. 17. cirkuško prizorišče, 19 nedeljiva * soclasniSka skupina, 20 teuter. 21. medmet, 24 silen vihar, 21 jadranski otok. 10. prebivalec nalili krajev, 11. cnninpolinilijonsko mesto na laponskem otoku Hondo, 11 plamenica, 14. čistost, 19 francoski pisatelj - romantik (Churlettl NAVPIČNO: I listna reža, ? antiopoidna opica Sundskih otokov 9. mašna knjig«, 4 svinčnica, grozilo, 9 nemški predlog, 6 angleški pisatelj (Arcnibald Joseph), f grška črka, 8. žensko ime, 9 utemelji tol j francoske klasistične tragedije. (Pierre), 10 trojanski plemič, ba jcelovni ustanovitelj Rima. 12 cerkveni nuslov, 14 poklic, vaja. spret nost, navada. 17 Jadran, 18. vokal in konsonant, 21. začetnici anieri fikega drnmutikn. 22 čvekači, 21 nemško moško iine, 26. prileten, 28. turški veleposlanik, *0. lesena posoda, 12. začetnici nemškega fi/.ika (iznajdba zračne sesulkc, centrifuge), 19. oblika pomožnika biti.
SURA BASElt
Študentski list
Z druženje volkov je sklenilo prirediti za člane izlet v Ovčijo. Pri tem bi šlo za »medsebojno izmenjavo mnenj in za krepitev medsebojnega sodelovanja«, kakor so volčji časniki poročali pred ekskurzijo. Prav gotovo pa ni potrebno še posebej poudarjati, da bi izlet prispeval tudi h krepitvi dobrih sosedskih odnosov. Morda bi se razvila tudi trgovina, kakor je predvideval »Volčji glas«. Glasilo sicer ni omenjalo predmetov, ki bi jih uvažalo iz Ovčije, toda nedvomno, čeprav ni pisanih poročil o tem, bi bila na prvem mestu ovčetina.
Prošnja za izlet združenja volkov je bila ugodno rešena. Seveda so glavni ovni računali na razvoj turizma in si s tem obetali tudi volčje devize, ki bi zelo napolnile njihove staje. V dovoljenju, s katerim so volkovi prišli v goste h ovčjim sosedom, pa je bila pripisana čisto na koncu majhna pripomba: »Opominja se gospode volkove, naj zaradi moralnega učinka raje oblečejo ovčje kožuhe. Vaši naravni kožuhi bi moralno slabo vplivali na ovčje ljudstvo.«
V koštrunovi rezidenci se je nastanila skupina lačnih volkov. Glavni volk, star, z mnogimi ranami preprežen mrhovinar, je s poželjivimi pogledi opazoval tolsta telesa ovac, ki so se gnetle pred rezidenco. Toda volja je bila močnejša od nagona in volk je s trdim glasom ukazoval svojim pajdašem: »Da se mi nihče ne drzne pleniti ovac. Kaj bi si vendar mislile? Kdor bo samo oprasnil kakšno ovčičo, tega čaka smrtni ugriz.«
Volk Frajgajst je čepel v kotu in se ni zmenil za besede svojega predstojnika. Čudno je bilo, da so ga vzeli s seboj, kajti sliko njegovega gobca so že imeli v kartoteki. Vendar se je nekako le izognil očem budnih organov volčje varnosti in sedaj je koval svoje zločinske naklepe. Menda ni treba pripomniti, da je bila njegova politična zavest do skrajnosti omajana. V Fraj-gajstovih možganskih zavojih so se porajale takele misli:
»Stari laže, vem, zakaj smo prišli v Ovčijo. Mesa je zmanjkalo. Ti si ravno tako lačen kot sem jaz. Bomo videli, ali ne boš ti začel prvi klati.«
Frajgajst je zaprosil za dovoljenje, da bi odšel v mesto. Dovolili so mu, vendar je glavna mrcina poslala za njim ogleduha. Neopazno sta se oba volka, odeta v ovčje kožuhe, pomikala po ulici.
Pod vplivom tretjerazredne kvarne literature, ki jo dobiš v vsakem kiosku po 100 dinarjev, si je volk Frajgajst ustvaril svoje mnenje o tem, kako moraš moriti. Stopil je v mračno, tesno ulico in čakal svojo žrtev. Ura je bila dvanajst, ko se je pred hišo številka 13 ustavila ovčica. Vse okoliščine so bile kot nalašč za popoln umor. Volk je, ne da bi prej pokazal zobe, požrl ovčico. Pred smrtjo ga ni mogla niti vprašati, zakaj ima tako velike oči, tako velika ušesa, tako velika usta. Frajgajst pa ji tako ne bi utegnil odgovoriti. Sicer pa taka vprašanja sploh niso več zanimiva, saj je vsaki ovčici znano, da imajo volkovi velika usta zato, da žrejo ovce.
Umor žal ni ostal brez posledic, kajti brž ko je bila vsa stvar v redu opravljena, je volčji kriminalist Frajgaj-sta aretiral. Morilec svoje krivde ni zanikal, zbranemu sodnemu zboru je zločin zelo hladnokrvno opisal. Volčja mrcina je zahtevala:
»Našim ljubim gostiteljem se moramo opravičiti.'«
Koštrun je bil prijetno presenečen in z nemajhnim zanimanjem je bral volčje opravičilo, zakaj zdelo se mu je, da je napisano na volčji koži. Vendar iz vljudnosti raje ni zahteval pojasnila. Bral je:
»Danes ob 12. uri se je pripetil pred številko 13 neljub dogodek. Eden naših tovarišev je požrl prebivalca vaše države. Poudariti moramo, da gre tu za delo osamljenega individualista in neodgovornega elementa, ki bi rad razbil dobre sosedske odnose. Jasno je, da njegovi razbija-ški nameni niso rodili nobenega sadu. Prepričani smo, da bo ljudstvo prijateljske Ovčije še naprej s simpatijami gledalo našo delegacijo. Silno srno užaloščeni zaradi smrti nedolžne ovčice. Vašo ko-štrunovsko ekselenco prosimo, da v našem imenu izreče sožalje družini tragično preminule. Krivca bo doletela zaslužena kazen.«
- Ob sončnem zahodu je glavni mrhovinar s smrtnim ugrizom končal življenje zločinca, ki je pred izvršitvijo sodbe še trikrat tzzivalno zatulil. Tovariši so planili nanj, vsak je hotel imeti košček rajnika.
Ljudstvo obeh sosednih držav se je veselilo pozno v noč in ni dopustilo, da bi početje osamljenega roparja vrglo slabo luč na dobre odnose• Ovce so bile tako zelo zaupne, da staj sploh niso več zaklepale. Brez strahu in z velikim zaupanjem so se bratile z volkovi.
Ti so kasneje pripovedovali da so imele zelo okusno meso■
NAUK: Ovadi tistega, ki fj pomaga krasti, pa boš videti pošten. Potem lahko brez skrbi kradeš naprej ...