Zaradi zapore zagrebškega letališča dosega brniško letališče promet, ki bi ga sicer šele leta 1980! Dnevno pristane in vzleti 50 in več letal. Dobro pripravljeno letališko osebje se uspešno kosa z velikim prometom — Foto: F. Perdan
Leto XXVII. Številka 50
Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka in Tržič — Izdaja ČP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar
Kranj, sobota, 29. 6. 1974 Cena: 1 dinar
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
OftlMMTEH EfidiTiflsrreF iPEfiiVSKf? SKGVRLfi
prasko
irafMm f M(B KRIČS OTJDE fEPBlZrHiT.fi
6. zbor
Letošnji VI. zbor gorenjskih aktivistov bo v četrtek, 4. julija, na Poljanah nad Jesenicami. Po slavnostnem govoru Lidije Šent-» jurčeve, članice sveta federacije in nekdanje poverjenice CK KPS %a Gorenjsko in Primorsko med NOB, bo kulturni program. Nastopili bodo združeni pevski zbori jeseniške in radovljiške občine, pihalni orkester jeseniških železarjev ter recitatorji, dramski umetniki: Ciril Kosmač, Aleksander Valič, Milena Zupančičeva in Miha Baloh.
V popoldanskem delu zborovanja bo igral za ples in razvedrilo, zabavni ansambel Jožeta Kam-piča in Veseli Kranjci.
Pripravljalni odbor računa, da se bo zborovanja udeležilo 10.000 zborovalcev: iz jeseniške občine 5000 udeležencev, radovljiške 2500, tržiške 500, kranjske 1000 ter škofjeloške 500. Pričakujejo tudi 500 udeležencev iz kamniške in domžalske občine.
Na prireditveni prostor bodo vozili posebni avtobusi. Prireditev bo ob vsakem vremenu.
D. S.
14.
STRAN:

C

V * &
4

Solidarnost s Kozjanskim
Proti večeru, 20. junija, se je pod Kozjanskim stresla zemlja. Hiše — nove in tiste z debelimi zidovi, ki so kljubovali več kot sto let — so začele pokati. V strahu za življenje so ljudje zapustili domove. Ponoči se je Kozjansko in z njim še znaten del vzhodne in srednje Slovenije, ponovno streslo. Potres je povzročil veliko škode. Strokovnjaki so ugotovili, da je bil najmočnejši v Sloveniji v povojnem obdobju. Najhuje sta prizadeti občini Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju.
V obeh občinah je potres poškodoval 13 osnovnih šol. Nekaj tako močno, da jih bodo morali porušiti. Za približno 2000 šolarjev bo treba do jeseni najti streho. Samo v šmarski občini je poškodovanih več kot tisoč domov, v glavnem kmečkih, in to 600 močneje. V občini Šentjur je potres poškodoval 150 hiš. Približno 70 kmečkih domov ni več vse-ljivih. Neuporabnih za bivanje je tudi 55 družbenih stanovanj. Iz^ seliti so morali tudi oskrbovance v Jelšingradu.
Po grobi oceni posledic potresa znaša materialna škoda približno 100 milijonov dinarjev. Samo za odpravo škode na šolskih poslopjih bo potrebno 50 milijonov dinarjev.
Na torkovi izredni seji je slovenski izvršni svet sklenil takoj podeliti občini Šmarje 600.000
POS AVEC
Izletniki vozniki!
Obiščite naše preurejeno gostišče — Posavec, kjer se boste okrepčali s speciali-tetami gostišča:
•	domače klobase v zaseki
•	postrvi
•	žabji kraki
•	pestra izbira pijač
Gostišče odprto vsak dan od 9. do 22. ure. Špecerija Bled
dinarjev, občini' Šentjur pa 300.000 dinarjev kot namensko pomoč za odpravo najhujše škode. Ocenil je, da so posledice te naravne katastrofe tako velike, da zahtevajo širšo družbeno akcijo zbiranja sredstev. Zato je dal pobudo republiški konferenci SZDL in republiškemu svetu Zveze sindikatov, da v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami organizirajo solidarnostno akcijo zbiranja sredstev. Predlagal je, delovni ljudje Slovenije prispevajo enodnevni osebni dohodek za odpravljanje posledic potresa. S tem bi po ocenah IS zbrali 50 milijonov dinarjev.
Pozval je tudi samoupravne interesne skupnosti, da del sredstev, ki se zbirajo na ravni republike, usmerijo v sanacijo zdravstvenih domov, šol in varstvenih domov na potresnem področju. Stanovanjski solidarnostni skladi pa naj del sredstev usmerijo v dolgoročna posojila za obnovo stanovanjskih hiš, če pa lahko, naj jih namenijo kot pomoč.
Za stalno in usklajeno akcijo pri odpravljanju posledic potresa je izvršni svet zadolžil poseben odbor, ki ga vodi član izvršnega sveta in sekretar za urbanizem Boris Mikoš. Vanj bodo svoje predstavnike imenovali tudi republiški sekretariat za notranje zadeve, za prosveto in kulturo, za zdravstvo in socialno varstvo, za kmetijstvo in gozdarstvo, za finance in republiški štab za civilno zaščito.
Vrtec v Dupljah
V torek popoldne bodo v Dupljah v spodnjih prostorih osnovne šole odprli dva vzgojnovarstvena oddelka, kjer bo prostora za 40 otrok. Denar za adaptacijo so prispevali svet za otroško varstvo občine Kranj, TIS in šola sama, del denarja pa bodo zbrali tudi Dupeljci s samoprispevkom. (lm)
Član predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ Edvard Kardelj z ženo Pepeo je v četrtek z brniškega letališča odpotoval na krajši oddih na Poljsko. Na letališču so se od njiju poslovili Tone Bole, Franc Šetinc, Vlado Sestan in poljski veleposlanik v naši državi Janusz Burakieuicz. — A. Z. — Foto: F. Perdan
V četrtek je prišel na krajši obisk v Slovenijo podpredsednik vlade Nemške demokratične republike in predsednik vzhodnonemškega dela jugoslovan-sko-vzhodnonemške vladne komisije za gospodarska vprašanja Manfred Flegel. Z brniškega letališča se je gost odpeljal v Ljubljano, kjer ga je sprejel predsednik republiškega izvršnega sveta inž. Andrej Marine, nato pa je vzhodnonemška vladna delegacija obiskala Iskrino tovarno telekomunikacij na Laborah pri Kranju. Nazadnje so bili pogovori s predstavniki gospodarskih organizacij Iskre, Gorenja in LTH iz Škofje Loke na gradu Strrnol. Pogovarjali so se o dolgoročnem sodelovanju in industrijski kooperaciji s podjetji v Nemški demokratični republiki. — A. Ž. — Foto; F. Perdan
Odslej posluje v veleblagovnici Globus v Kranju trgovina
AUTOCOMMERCE
Vabilo na VI. zbor aktivistov
Odbor borcev jeseniško-bohinjskega odreda je na svoji redni seji obravnaval tudi udeležbo na VI. zboru aktivistov, ki bo 4. julija na Poljanah s pričetkom ob 11. uri.
Na tem zboru bosta občinski konferenci SZDL Jesenice in Radovljica podelili priznanje OF jeseniško-bohinjskemu odredu. Na zbor so vabljeni tudi borci gorenjskega odreda, Cankarjevega bataljona, go-
renjskega vojnega področja, koroške partizanske enote ter seveda vsi aktivisti Gorenjske. Odbor poziva tudi borce Prešernove, Gradnikove in Vojkove brigade ter kokrškega odreda.
Odbor borcev jeseniško-bohinjskega odreda bo poslal vabila, vendar nima vseh naslovov, zato naj to obvestilo velja tudi kot vabilo na zbor. Odbor borcev jeseniško-bohinjskega odreda
Naročnik:
XXIV. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM 00 9. 00 19. AVGUSTA

Po začrtani poti
Uresničevanje ustave, ki začrtuje poti, metode in načine sprejete idejnopolitične usmeritve, je temeljna in hkrati najbolj aktualna naloga komunistov in organiziranih socialističnih sil, so poudarili na sredini drugi seji centralnega komiteja ZKS, ki jo je vodil predsednik France Popit. Centralni komite je na podlagi temeljne ocene družbenopolitičnih razmer sedanjega trenutka sprejel naloge ZKS za letos. Uvodni referat je imel sekretar izvršnega komiteja ZKS Franc Šetinc.
VIII. kongres ZMS Hrvatske
V	dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu je bil v sredo in v četrtek VIII. kongres Zveze mladine Hrvatske. Prvega dne so se kongresa udeležili tudi Milka Planine, Jakov Blaže-vič, dr. Ivo Margan, dr. Dušan Dragosavac, dr. Jakov Sirot-kovic in drugi. Kongres je po besedah razpravljavcev pre-okretnica v delu hrvatske mladine, posebno še zato, ker se s kongresom zaključuje proces reorganizacije njihove mladinske organizacije.
Tito se je vrnil iz ZRN
V	četrtek nekaj minut pred 19. uro se je na beograjsko letališče spustilo letalo, s katerim se je vrnil predsednik republike Josip Broz Tito iz Zvezne republike Nemčije, kjer je bil na povabilo predsednika ZRN Gustava Heine-manna na štiridnevnem uradnem obisku. Tita in njegovo spremstvo so na letališču pozdravili številni ugledni družbenopolitični delavci ter množica Beograjčanov.
Ob prihodu na letališče je predsednik Tito dejal, da je bil obisk v ZRN uspešen in odpira perspektive za še boljše odnose in sodelovanje v prihodnosti.
»S kanclerjem Schmidtom in drugimi vodilnimi osebnostmi Zvezne republike Nemčije smo imeli zelo intenzivne in koristne pogovore. Ko smo izmenjavali mnenja o bilateralnih odnosih, smo izrazili zadovoljstvo, da je naše sodelovanje doseglo tako visoko raven. Ugotovili smo tudi, da je še veliko neizkoriščenih možnosti, da pa na obeh straneh prevladujeta interes in želja, da bi še napredovali v razvoju sodelovanja — na gospodarskem in drugih področjih, in da bi se čimbolj usmerili v določene oblike sodelovanja. V tej zvezi smo posvetili znatno pozornost sodobnim oblikam povezovanja obeh držav, kot so industrijska kooperacija, vlaganje sredstev v naše gospodarstvo, skupno nastopanje na tujih tržiščih itd.«
Takoj po odhodu Tita iz ZRN so v Bonnu in v Beogradu objavili skupno sporočilo.
Igre bratstva in enotnosti
Z mimohodom mladine po mestnih ulicah so se v četrtek v Celju začele pod pokroviteljstvom predsednika Tita 20. jubilejne igre bratstva in enotnosti. Na njih sodeluje mladina iz Tuzle, Titograda, Vin-kovcev, Ohrida in iz Celja.
Brez uvoza?
Kmetijci so že pripravljeni na letošnjo žetev pšenice, s katero bodo v žitorodnih predelih države začeli prve julijske dni. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo letošnji pridelek večji od lanskega. V Srbiji računajo, da bodo pridelali 3£00.000 ton pšenice in na, podlagi pridelka naj bi imeli 1,400.000 ton tržnega presežka tega žita. Na Hrvatskem predvidevajo, da bodo naželi okoli 1,175.000 ton pšenice, v Makedoniji pa okoli 285.000 ton.
Če se bodo načrti uresničili, lahko pričakujemo, da nam letos pšenice ne bo treba uvažati. Seveda pa bo treba pravočasno zagotoviti denar za odkup tržnih viškov. Cena pšenice je že določena.
2jr* tr m cg^
»Enotnost pest je delavska skovala ...«
Zgodovinski pomen Poljan nad Jesenicami — Aktivistka in borka jeseniško-bohinjskega odreda Draga Ulčar-Sonja o partizanskem taboru za
Obranco
Jesenice
Minuli teden se je v jeseniški občini začela javna razprava o osnutkih
__statutov in resolucije za kongresa
ZM Slovenije in ZM Jugoslavije. Člani predsedstva OK ZMS so se na zadnji seji domenili, kako bodo javno razpravo organizirali med vsemi tremi konferencami oziroma med posameznimi aktivi v občini. Med drugim so sklenili, da se bo do 15. julija sestala celotna konferenca ZM Jesenice, zatem pa bo do 15. avgusta potekala javna razprava med vsemi mladinskimi aktivi. Poleg tega so na seji imenovali posebno 3-člansko komisijo, ki bo ves čas javne razprave zbirala pripombe in predloge ter jih zatem posredovala republiški konferenci ZMS.	J. RabiČ
VI. zbor gorenjskih aktivistov, ki ga bodo organizirali 4. julija na Poljanah nad Jesenicami, bo potekal tudi ob spominih na zbor aktivistov v Bohinju, v Radovljici, v Radovni, v spomin na 30- letnico zbora Delavske enotnosti ter na prve svobodne volitve, na mladinsko skojevsko konferenco ter na učiteljsko konferenco na Pokljuki. Posebno obeležje bodo letošnjemu zboru prav gotovo dale Poljane, ki so iz predvojnega in medvojnega časa znane po številnih partizanskih akcijah in zborovanjih.
Poljanam nad Jesenicami je dalo zgodovinski pečat jeseniško delavstvo s prirejanjem prvomajskih proslav, ki so bile odsev moči revolucionarnega gibanja jeseniškega pro-letariata. Tu se je kovala in skovala akcijska enotnost jeseniškega delavstva. Poleg prvomajskih proslav so bile Poljane kraj številnih ilegalnih partijskih sestankov, kraj, kjer so se po Obznani organizirale in se-
Nove skupščinske komisije
Delegati zborov tržiške občinske skupščine so na četrtkovi seji na predlog komisije za volitve in imenovanja izvolili šest komisij skupščine. Pri občinski skupščini bodo delovale komisije za družbeni nadzor, za prošnje in pritožbe, za odlikovanja in priznanja, za urejanje odnosov z verskimi skupnostmi, za zakonodajna in pravna vprašanja in za medobčinsko sodelovanje. V komisijah so razen delegatov tudi drugi občani.
Skupščina je prav tako izvolila delegate za zasedanje zbora občin pri republiški skupščini, delegate občinske skupščine v samoupravni stanovanjski skupnosti, člane upravnega odbora občinskega gasilskega sklada ter skupščinskega delegata v svetu vzgojnovarstvenega zavoda Tržič.	-jk
stajale partijske celice z Jesenic, Javornika in z Blejske Dobrave. Na Poljanah so nenehno patruljirale žandarmerijske patrulje, vendar brez večjega uspeha.
Po okupaciji so postale Poljane kraj številnih sestankov med organizatorji osvobodilnega boja in aktivisti na terenu. Postale so partizanske in ostale od prve bitke na Obran-ci do osvoboditve. Prek njih so potekale partizanske poti in kurirske steze. Aprila 1945. leta se je tod zbral odbor Delavske enotnosti jeseniške železarne in sklenil ilegalno prevzeti železarno v svoje roke in tako preprečil, da je Nemci pri svojem umiku niso uničili.
Na Poljanah se je torej izklesala revolucionarna misel generacij, ki so se žrtvovale za socialistično revolucijo. Tako je Miha Klinar zapisal na spomenik na Poljanah: »Na tratah teh enotnost pest je delavska skovala; potem s krvjo najžlahtnejšo teptanim vsem mogočen kres svobode je prižgala.«
Med tistimi številnimi aktivisti, ki so se zadrževali na Poljanah med okupacijo, je tudi aktivistka in borka jeseniško - bohinjskega odreda Draga Ulčar - Sonja, ki se takole spominja svoje aktivnosti na tem območju:	N
»Pfred vojno so komunisti na Poljanah vedno prirejali proslave, med vojno pa se je na Poljanah zadrževalo precej terencev in partizanov. Stalen stik z našo partizansko vojsko so imeli tudi vaščani, saj so nam bili pripravljeni vedno pomagati. Delovala sem' v sektorju 4 Jesenice v partizanskem taboru za Obranco.
' Da, spominjam se dogodka, ko sva s skojevko Jožico Jerneje nosili literatjiro, ko sva nekaj metrov pred* seboj zagledali Nemce. S pobegom v gozd sva se rešili in pozneje sešli šele v partizanski karavli. Pozneje se je moral sektor 4 zaradi stalnih hajk sovražnika raziti.«
D. Sedej
Kranj, 28. junija — Popoldne se je sestal aktiv komunistov prosvetnih delavcev. Člani so razpravljali o kulturi v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah in o vsebinski usmerjenosti nekaterih oblik kulturnega dela.
Kranj
Pri občinski konferenci zveze mladine je bila v ponedeljek seja predsedstva. Obravnavali so predlog statuta ZMJ in ZMS in predloga resolucije o nadaljnji vlogi in akciji zveze mladine v izgradnji samoupravne socialistične družbe. V torek popoldne pa je bila razširjena seja predsedstva konference mladih iz krajevnih skupnosti. Govorili so o predstavnikih mladinskih aktivov iz krajevnih skupnosti, ki bodo letos potovali v La Ciotat.	A. Ž.
Radovljica
V četrtek popoldne je bil v Radovljici posvet predsednikov krajevnih organizacij socialistične zveze in predsednikov krajevnih skupnosti iz radovljiške občine. Pogovorili so se o pripravah in udeležbi na šestem zboru gorenjskih aktivistov, ki bo 4. julija na Poljanah v jeseniški občini. Razpravljali so še o konstituiranju krajevnih skupnosti in volilnih konferencah krajevnih organizacij socialistične zveze. Nazadnje so govorili še o pripravah na referendum v radovljiški občini in podpisali samoupravni sporazum za elektrogospodarstvo in železniški ter luški promet.	A. Ž.
rwi ^ • v
I rzic
Tržiška občinska skupščina je sprejela na četrkovi seji odlok o organizaciji uprave občinske skupščine. Na osnovi odloka bo imela najmanjša gorenjska občina pet upravnih organov, in sicer oddelek za splošne zadeve in družbene službe, oddelek za gospodarstvo in finance, oddelek za notranje zadeve, oddelek za narodno obrambo in davčno upravo. Razen tega so na seji potrdili zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Tržič za leto 1973. Lani se je nabralo v proračunu 11,389.987,30 dinarjev, potrošili pa so pičlih 10.000.000 dinarjev. Presežek dohodkov znaša 1,469.083 dinarjev. Del tega denarja so Tržičani prenesli v sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij, del pa v letošnji proračun.
Včeraj je bila seja komiteja občinske konference ZKS. Na seji so razpravljali o delu komisij komiteja in konference ter ocenili idejnost vzgojnoizobraževalnega procesa v občini. O tem je na začetku tedna razpravljala ustrezna komisija komiteja.	-jk
Kokrški odred na starih bojnih poteh
Skupno praznovanje praznika krajevnih skupnosti Trstenik, Goriče, Golnik in Tenetiše in 32. obletnice ustanovitve Ko krškega odreda — Vabilo borcem odreda in drugih enot ter aktivistom na srečanje, ki bo jutri dopoldne na Tr-
steniku
Vse boljši pogoji za vse otroke
Potem ko je posebna osnovna šola v Kranju vsa leta od svoje ustanovitve v letu 1955 bivala v tesnih in neprimernih prostorih, je lani dobila lepo novo in sodobno stavbo na Zlatem polju. Zadnje šolsko leto so torej učenci posebne osnovne šole iz Kranja in Tržiča bivali v prav tako lepih in sodobnih prostorih kot jih imajo sicer njihovi vrstniki v drugih osemletkah. Čeprav nova stavba kranjske posebne šole ni edina te vrste v Sloveniji in tudi drugod, saj se povsod trudijo, da bi imeli učenci, ki gredo po osemletki v proizvodnjo — kot gredo praviloma učenci posebnih osnovnih šol — kar najboljše pogoje pri osnovnem izobraževanju.
V Kranju pa so se odločili še za korak naprej. Pred tremi leti je posebna osnovna šola odprla dva oddelka za usposabljanje za srednje duševno prizadete otroke, ki zaradi svoje prizadetosti niso sposobni šolanja na nobeni šoli, ne posebni, ne kaki drugi. Program usposabljanja pa je tak, da bi ti otroci, letos jih je 26, lahko kdaj delali v delavnicah pod posebnimi pogoji. Nekakšna proizvodnja sicer >že teče, saj je posebni šoli uspelo s sodelovanjem nekaterih kranjskih delovnih organizacij zagotoviti delo in s tem tudi ne vedno samo simboličen zaslužek za otroke, ki nikdar ne bodo zmogli delati v kaki drugi delovni organizaciji. Seveda pa je velika želja tako staršev teh otrok kot tudi posebne osnovne šole, da bi bilo vprašanje delavnic pod posebnimi pogoji že pravno urejeno, ostali pogoji, kot so prostori v stari posebni šoli in pa kader, pa so.
Po daljših pripravah bo v začetku jeseni v prostorih posebne osnovne šole odprt oddelek za predšolske srednje duševno prizadete otroke in pa oddelek za spastične otroke. Za ta dva oddelka si je prizadeval tako iniciativni odbor kot tudi občinsko društvo za pomoč duševno prizadetim otrokom ter seveda posebna osnovna šola in pa dispanzer za
mentalno higieno pri ZD Kranj. Nekaj denarja za ureditev prostorov je prispevalo tudi republiško društvo za pomoč duševno prizadetim. Iniciativni odbor je naletel tudi na veliko razumevanje komunalnega zavoda za zdravstveno zavarovanje pri urejanju problema, kakb kupiti drago opremo za oddelek spastičnih otrok.
Seveda pa je želja predvsem staršev prizadetih otrok, da bi poskušali najti nove oblike pomoči njihovim telesno ali duševno prizadetim otrokom. Takoj ko bo ustanovljen oddelek za spastike, tako je bilo slišati na občnem zboru kranjskega društva za pomoč prizadetim otrokom — oddelek je med drugim rečeno prvi te vrste v Sloveniji — si bodo tako društvo kot tudi posebna osnovna šola in ostali dejavniki prizadevali odpreti še oddelek za predšolske težje duševno prizadete otroke.
L. M.
Danes in jutri bodo praznovale krajevne skupnosti Trstenik, Goriče, Golnik in Tenetiše. Praznovanje so letos združili s proslavitvijo 32. obletnice ustanovitve kokrškega odreda, ki je deloval na levem bregu Save in se pogosto zadrževal v teh vaseh. Zato je letošnje praznovanje priložnost za ponovno srečanje borcev z ljudmi, ki so jim bili vedno in ob vsakem času pripravljeni pomagati. Proslava ustanovitve odreda (18. junija na Kališču) bo odslej vsako leto pod nazivom »dan kokrškega odreda«. Pokroviteljstvo nad letošnjim praznovanjem je prevzela tovarna Sava, pokroviteljstvo nad krajevnim praznikom pa veletrgovina Živila iz Kranja.
Danes bodo odšle na Kališče patrulje kokrškega odreda, kjer bo zvečer krajša proslava. Ob 11. uri bo» na Letencah nogometni turnir, ob 17. uri pa bodo k spomenikom iz NOB v vaseh »pod gorami« položili vence. Zvečer bodo na Trsteniku gasilske vaje, na Kališču, Povijah, btraži, Storžiču in okoliških vrhovih pa bodo zagoreli kresovi. Jutri zjutraj bodo odšle patrulje krajevnih skupnosti na pohod od spomenika do spomenika, patrulje kokrškega odreda pa bodo krenile s Kali-šča. Ob 10. uri bodo skupaj prispele na Trstenik, kjer bo proslava z govorom o pomenu praznovanja in obletnici ustanovitve odreda. V kul- > turnem programu bo sodelovala godba iz Tržiča ter mladina s Trste-nika, iz Gorič, z Golnika in iz Tene-
tiš. Sledilo bo tovariško srečanje. Nanj in na proslavo so vabljeni vsi borci odreda, borci enot, ki so delovale na levem bregu Save, aktivisti, mladina in drugi občani. Ob 9. uri bo slavnostna seja svetov krajevnih skupnosti in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, na kateri bo govoril sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Martin Košir.	-jk
J
V spomin Dragoljuba Milovanovića
Jeseniška mladina je že pred leti navezala tesne prijateljske stike 2 mladimi gojenci doma v Beogradu, ki nosi ime po padlem sekretarju Skoja. Tudi letos mladi iz Beograda in z Jesenic niso pozabili na dan, ko počastijo spomin na padlega sekre<-tarja, ki se je ponesrečil v stenah Karavank.
Člani občinske konference ZMS Jesenice in dijaki iz Beograda so ob koncu prejšnjega tedna obiskali Mi-lovanovičev grob v Žirovnici in položili vence na spominsko obeležje v Završnici. Po spominski svečanosti so se pogovorili o nadaljnjih stikih med mladimi iz Beograda in z Jesenic. Gojenci doma so Jeseničane povabili v naše glavno mesto republike.
D. S.
Statut skupščine gorenjskih občin
Na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora na Jesenicah 2. julija bodo tako kot po vseh drugih gorenjskih občinah obravnavali tudi statut skupščine gorenjskih občin.
Gorenjske občinske skupščine naj bi zaradi medsebojnega sodelovanja, zaradi usklajenega in povezanega delovanja ter odločanja o pomembnih vprašanjih za območje vse Gorenjske kot skupni medobčinski organ samoupravljanja ustanovile skupščino gorenjskih občin. Gorenjska je dokaj čvrsto povezano območje, v katerem bi usklajeno načrtovanje vsega družbenega razvoja prispevalo tudi k hitrejšemu razvoju republike. - i
Po statutu ima skupščina usmerjevalno, usklajevalno in posvetovalno vlogo ter vlogo pobudnika za razreševanje važnih vprašanj. Sestavljajo jo delegati iz posameznih občin: pet delegatov iz TOZD iz vsake občine, po enega delegata iz vsake občine pošiljajo delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in drugih dejavnostih, po enega delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter po dva delegata vse krajevne skupnosti iz vsake občine.
Skupščina gorenjskih občin predvsem predlaga občinskim skupščinam sprejetje srednjeročnih in dolgoročnih programov gospodarskega in družbenega razvoja regije, usklajuje politiko investiranja, cen, fi-
nančno in davčno politiko občin, stanovanjskega	gospodarstva,
spremlja in koordinira dejavno^ delovnih organizacij, ki opravljaj0 dejavnost posebnega družbenega pomena itd.
Skupščina ima pet stalnih komi' sij: komisijo za družbenoekonomska odnose in razvoj Gorenjske, kom1' sijo za LO in družbeno samozaščito, komisijo za zdravstvo, socialno val" stvo in zaposlovanje, komisijo kulturo in prosveto ter komisijo varstvo okolja.
Predsedstvo skupščine sestavljaj0 predsednik, podpredsednik, predsedniki občinskih izvršnih svetov ,n sekretar skupščine. Sedež skupščine gorenjskih občin je stalen in ga sp°' razumno določijo občinske skup^1' ne. .	D. S '
/O ljubljanska banka
vključite se v veliko družbo praktičnih ljudi
odprite um devizni ■lik račun
Krajevna skupnost Cerklje je v četrtek popoldne imela v gosteh delegate srečanja samoupravljavcev, ki so se odločili za razpravo o sodelovanju med KS. — F o to: F. Perdan
Krajevna skupnost temeljna samoupravna skupnost
Dan samoupravljavcev — 27>x junij, so tudi gorenjski delovni ljudje svečano proslavili. V večini delovnih organizacij so sklicali zbore delovnih ljudi, na katerih so se po- , govarjali o nalogah samoupravljavcev, o prizadevanjih za čimboljše gospodarjenje in za hitrejše uveljavljanje samoupravnih družbenih odnosov. V Škofji Loki je bila osrednja proslava v sredo zvečer v Železnikih, v Radovljici preteklo soboto. Zelo svečano so dan samoupravljavcev proslavili v jeseniški Železarni, najbolj svečano pa je bilo v Cerkljah. Njihova KS je imela v gosteh skupino delegatov, ki so se na srečanju samoupravljavcev v Ljubljani odloČili za razpravo o vlogi in pomenu krajevnih skupnosti. Organizatorji so predlagali naj bo pogovor v Cerkljah, ker je ta KS pobudnik zelo tesnega sodelovanja sedmih krajevnih skupnosti: Brniki, Grad, Cerklje, Poženik, Šenturska gora, Velesovo in Zalog. Njihovo sodelovanje je dobilo potrditev v vrsti akcij, ki so velikega pomena za prebivalstvo v tem delu občine in ne nazadnje tudi za vso kranjsko občino.
Delegate je ob prihodu v Cerklje najprej pozdravil predsednik krajevne organizacije Andrej Ropret. Pevci zbora Davorin Jenko in otroci osnovne šole pa so pripravili krajši kulturni program. Zatem se je začela razprava, ki so se je poleg delegatov iz vseh republik udeležili tudi delegati iz sedmih krajevnih skupnosti na Cerkljanskem in številni gostje. Med njimi predsednica splošnega zbora slovenske skupščine Mara Zlebnik, sekretar stalne konference jugoslovanskih mest Slavko Zalo-kar, predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič in sekretar občinske organizacije SZDL Franci Thaler.
Zbrane delegate in goste je vodja krajevnega urada v Cerkljah Rado Carman seznanil z značilnostmi krajev pod Karavankami. Pri tem je poudaril, da je področje pretežno kmetijsko in se s to panogo ukvarja Se 24 odstotkov prebivalcev. Delavci
Dan
samoupravlj avcev
27. junija 1950. leta je zvezna skupščina Jugoslavije, katere zasedanje je vodil predsednik Tito, sprejela zgodovinski sklep o doslednem uresničevanju osnovne misli Marxovega nauka: tovarne delavcem! Z njim so bili postavljeni temelji novih družbenoekonomskih odnosov in storjen je bil prvi korak v socialistični samoupravni sistem.
- Zato so delovni ljudje Jugoslavije 27. junij proglasili za svoj praznik — dan samoupravljavcev.
Na Gorenjskem trije nagrajenci
V četrtek, prvi dan srečanja samoupravljavcev Jugoslavije, so podelili 87 delovnim organizacijam, družbenopolitičnim skupnostim ter posameznikom iz vse države listine združenja klubov samoupravljavcev za leto 1974. Med drugimi sta jo prejela Delavska univerza Tomo Brejc iz Kranja in Jože Čebela prav tako iz Kranja.
Zveza sindikatov Slovenije pa je podelila priznanja in nagrade samoupravljavcev. Prejelo jih je pet delovnih organizacij in deset posameznikov, med njimi Dante Jasnić iz ca-rinarnice Jesenice.
se vozijo na delo v Kranj, ker v nobeni KS ni industrije. Poleg kmetijstva je gospodarsko pomemben tudi turizem.
Zatem je spregovoril o sodelova; nju krajevnih skupnosti. . KS na Cerkljanskem skupaj načrtujejo vse večje akcije kot so referendumi, volitve in proslave, skupaj so se odločili za gradnjo šole in vrtca, za gradnjo komunalnih objektov in še za več drugih stvari. Za redno delo so\ KS imenovale skupne komisije: za varnost v prometu, za spomeniško varstvo, za proslave in potrošniški svet. Delo teh organov usmerjajo zbori občanov in sveti krajevnih skupnosti.
Za njim je besedo povzel predsednik krajevne skupnosti Janez Zar-gaj. Poudaril je, da je krajevna skupnost vedno prisluhnila potrebam delovnih ljudi in občanov. V desetih letih obstoja so uredili strugo potoka Reka, zgradili avtobusno postajo, postavili cestno razsvetljavo, uredili park, napeljali vodovod, izboljšali električno omrežje in uredili kanalizacijo. Redno skrbijo tudi za 60 km cest. Med največje pridobitve pa s ponosom štejejo novo šolo in vrtec, ki sta bila zgrajena s samoprispevkom občanov, za katerega je dala pobudo prav KS Cerklje in so se zanj odločili prebivalci vse kranjske občine.
Osrednji del razprave je vodila predsednica splošnega zbora slovenske skupščine Mara Zlebnik. Dejala je, da sta nova zvezna in republiška ustava postavili krajevno skupnost v novo vlogo. To ni več nekakšna podaljšana roka občinske skupščine za reševanje ožjih problemov kraja, temveč temeljna samoupravna skupnost, kjer delovni ljudje na določenem zaokroženem teritoriju uresničujejo skupne interese in potrebe. Hkrati so tudi tista osnova, ki sodeluje pri opravljanju družbenih zadev in odločanju v občini ter širših družbenopolitičnih skupnosti. V tem smislu krajevna skupnost ni le ozka zaprta celica, temveč predstavlja samoupravno skupnost, v kateri se prepletajo in uresničujejo naloge in interesi vseh, ki v določenem kraju živijo.
Po razpravi so si delegati srečanja samoupravljavcev ogledali novo šolo in vrtec v Cerkljah. O zaključkih razprave pa so poročali na včerajšnji skupščini klubov samoupravljavcev v Ljubljani, s katero se je praznovanje dneva samoupravljavcev sklenilo.	>	L. Bogataj
Za Struževo mora odločiti odbor
Pri razdeljevanju posebnih sredstev krajevnim skupnostim v kranjski občini za letos krajevna skupnost Struževo ni bila upoštevana. Akcija za asfaltiranje ulic v tej mestni skupnosti se je že začela. Na vprašanje, kako zdaj naprej, je predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Franc Šifkovič rekel, da bo za mestne skupnosti v občini letos na voljo predvidoma 100.000 novih dinarjev. O razdelitvi teh sredstev bi bilo treba doseči sporazum med mestnimi skupnostmi. Zato je najbolje če se krajevna skupnost Struževo obrne na poseben odbor pri mestnih skupnostih in predlaga, da bi letos ta sredstva odobrili za asfaltiranje ulic v Stru-ževem.
Za krajevno skupnost Tenetiše, kjer so letos nameravali napeljati telefon, pa je Franc Šifkovič ugotovil, da je le-ta res nujen in rekel, da akcija še ni končana in da bodo skušali telefon napeljati s sodelovanjem še nekaterih drugih partnerjev. - , >.'/. - A. Ž., ,
Devizni račun je praktičen
Devizni račun je zanesljiv
Devizna
hranilna knjižica
Iz govora predsednika ZKS Franceta Popita
Večja vloga delavcev pri odločanju
V	dvorani skupščine SRS se je v četrtek dopoldne zbralo več kot Štiristo delegatov in gostov iz temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti ter najvidnejših predstavnikov jugoslovanskega družbenopolitičnega življenja na osrednji slovesnosti v počastitev 27. junija — dneva samoupravljavcev.
Zbranim delegatom je o pomenu samoupravljanja pri dograjevanju naših socialističnih samoupravnih odnosov spregovoril predsednik slovenskih komunistov France Popit. Med drugim je dejal, da smo s sprejemom novih ustav ustvarili vse pogoje za to, da bodo delavci lahko začeli resnično razpolagati z vsemi sadovi svojega dela, vključno s celotno družbeno reprodukcijo. Kako daleč sega resnična oblast delovnega človeka in kako se zaveda svoje vloge samoupravljavca, pa govori že ustanavljanje organizacij združenega dela. V tistih delovnih organizacijah. kjer so se delavci organizirali v TOZD, se naglo povečujeta mesto in vloga delovnih ljudi pri odločanju.
Neposreden rezultat okrepljene vloge delavcev pa se ne bo izražal le v večji demokratizaciji odnosov, temveč tudi v uspešnejšem gospodarjenju in nasploh v večjih prizadevanjih za dvig proizvodnosti dela. S tem se povečuje tudi materialna osnova za večjo socialno varnost delavcev in delovnih ljudi — kar dokazuje, da je oblikovanje temeljnih organizacij tudi družbenoekonomska nujnost.
Pomembno za vodilno vlogo delavskega razreda v družbeni reprodukciji je tudi hitrejše oblikovanje metod in sistema sporazumevanja ter dogovarjanja združenega dela na vseh področjih našega družbenoekonomskega sistema. Zato moramo samoupravljavci posvetiti posebno, pozornost dograjevanju sistema samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja o razporejanju dohodka in delitvi sredstev na osebne dohodke. Nikakor ne smemo dovoliti uravnilovke v delitvi, temveč si je treba prizadevati, da bo že sama vsebina samoupravnih sporazumov zagotavljala "načelo nagrajevanja po delu.
V	nadaljevanju referata je France Popit govoril o gospodarstvu. Pri tem je dal še poseben poudarek povezovanju slovenskega gospodarstva. Povedal je, da smo pri povezovanju v naši republiki dosegli že prve uspehe. Tako smo leta 1971 zabeležili 52 integracij, leto dni kasneje jih je bilo 62, lani 98, v prvih mesecih letos pa že več kot 50. To priča, da se delavci zavedajo, kako pomembno je združevanje sredstev in sil. Toda še vedno je čutiti strah, da ne bi prišlo do nesamoupravnega prelivanja sredstev in pomanjkanja dohodka za pokrivanje lastnih, krajevnih in občinskih potreb. To je nedvomno tudi vzrok, da se temeljne organizacije v večini primerov povezujejo znotraj občinskih meja. Komaj 7 odstotkov povezav seže tudi
„ čez republiške meje. i, > <	. .
Kongresi Zveze komunistov in nova ustava predstavljajo trdno zasnovo za nadaljnji razvoj in dograjevanje socialističnega samoupravljanja. Vendar ne bomo spremenili družbenoekonomskih odnosov, zlasti pa položaja delavca v njih, če ne bomo odpravili ključnih žarišč ekonomske nestabilnosti ter neskladja in nesorazmerja v strukturi proizvajalnih sil. Na X. kongresu ZKJ smo se dogovorili, je poudaril predsednik ZKS, da morata denarna politika in denar čimprej priti v oblast delavcev v združenem delu. Našo aktivnost na področju monetarno kreditne politike moramo opreti na določila, da delavci združujejo svoje živo in opredmeteno delo najprej v TOZD z drugimi delavci,v vsi skupaj pa v celotni družbi na osnovi dogovorjenih
programov in načrtov za kar najhitrejši razvoj.
Ob koncu govora je France Popit ponovno poudaril potrebo po usposobljenosti in dejavnosti vseh organiziranih subjektivnih sil, predvsem pa članov ZK, saj bomo le tako lahko uresničili zastavljene naloge in dosledno oblikovali nove družbenoekonomske odnose.
Zatem je spregovorila predsednica CK ZK Hrvatske Milka Planincv ki je orisala pomen in 'obeležje delovnega srečanja samoupravljavcev.
Ob zaključku uvodnega dela je prek 400 delegatov in gostov poslalo pozdravno pismo predsedniku Titu.
Delo se je nadaljevalo včeraj s skupščino združenja ldubov samoupravljavcev Jugoslavije.
Republiška skupščina o »kmetijskih« zakonih
V torek, 2. julija, se bodo zbrali na plenarnem zasedanju zbori slovenske skupščine. Razpravljali in sklepali bodo o pomembnih zakonih, ki so v prid kmetijstvu. To.so zakon o dopolnitvi zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebno kmetijstvo, dopolnjen zakon o ustanavljanju in delovanju hranilnokre-ditnih služb, zakon o prepovedi nomadske paše in zakon o ukrepih za proizvodnjo mleka.
S prvima dvema zakonoma bo največ pridobil kmečki turizem. Če bosta sprejeta, bodo deležna nadomestila obresti tud\ vlaganja v kmečki turizem, k^r sedaj v Sloveniji ni praksa. Skupščina bo s sprejetjem zakonov okrepila vlogo kmečkega turizma kot dopolnilne gospodarske dejavnosti na kmetiji, hkrati pa pripomogla, da bo dohodek turistično preusmerjenih kmetij večji in ostala področja (predvsem manj razvita) naseljena. To je pomembno za obrambne namene, hkrati pa se
širi s tem slovenska turistična ponudba. Akcijo za predlagani zakon je začela Zadružna zveza Slovenije, podprle pa so jo kmetijske in gozdarske organizacije, Turistična zveza in republiški izvršni svet.
Zakon o prepovedi nomadske paše bo onemogočal »prakso« pastirjev iz Hrvatske in Bosne, ki pozimi radi priženejo črede v Vipavsko dolino, Primorje in Istro.
O zakonskih ukrepih, ki naj bi preprečili zmanjševanje proizvodnje mleka, ki se je v Sloveniji že pojavilo, ni treba obširneje pisati. Izvršni svet je odklonil zviševanje odkupnih cen, kar bi zanesljivo povzročilo podražitve v maloprodaji mleka in mlečnih izdelkov, in se odločil za učinkovitejše premije. Izvršni svet predlaga dodatno premijo 20 par za liter proizvedenega mleka v družbenem sektorju in kooperaciji. Posestvom pa naj se po sodbi sveta izplača za liter mleka še 30 par za sanacijo in tehnično preusmeritev.- -jk
Na Jesenicah najmanj 1520 stanovanj
Na Jesenicah bodo na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora razpravljali tudi o predlogu samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni gradnji stanovanj v občini.
Sporazum naj bi sklenila skupščina občine, samoupravna stanovanjska skupnost, Ljubljanska banka Jesenice, Stanovanjsko podjetje Jesenice, združena gradbena in komunalna operativa zato, da bi v občini hitreje in najbolj učinkovito reševali stanovanjski problem. Obenem pa naj bi se zavzemali za relativno pocenitev stanovanj. Podpisniki sporazuma naj bi medsebojno sodelovali in se dogovarjali.
Sporazum zajema graditev stanovanj na Plavžu — 600 stanovanj, nadzidavo železniških blokov — 56
stanovanj, izgradnjo centra Jesenic — 130 stanovanj, izgradnjo stanovanjskih trojčkov v Kranjski gori — 117 stanovanj, gradnjo stanovanj na območju Pošte — 500 stanovanj ter izgradnjo stanovanj na Koroški Beli — 120 stanovanj. Tako naj bi v šestih soseskah zgradili skupno najmanj 1520 stanovanj, od tega je v gradnji že okoli 250 stanovanj.
V predlogu sporazuma so opredeljene naloge podpisnikov ter navedeni viri financiranja. Sopodpisniki sporazuma imenujejo tudi koordinacijski odbor, ki bo usmerjal in usklajeval graditev po sporazumu ter reševal vso problematiko. D. S.
JK ItLgf	3
V ponedeljek dopoldne bo Gostinsko in trgovsko podjetje Central na Maistrovem trgu v Kranju (zraven Delikatese) odprlo novo samopostrežno, trgovino — Foto: F. Perdan
Bogatejša preskrba in izbira
Ugodno, le v gostinstvu ne
Na sredini seji radovljiške občinske skupščine je bilo delegatom vseh treh zborov podano poročilo .0 gibanju gospodarstva v občini v minulem letu in o poslovanju v letošnjih mesecih. Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Franc Podjed je poudaril, da so bila gibanja lani zelo neugodna. Zabeležili so nizko stopnjo rasti, padanje produktivnosti dela in življenjske ravni zaposlenih, manjšo investicijsko dejavnost in podobno. Slišati je bilo tudi mnenje, da je bilo minulo leto v radovljiški občini najslabše v zadnjih nekaj letih.
Letošnji rezultati pa so tako rekoč povsod (razen v gostinstvu) presenetljivi in spodbudni. Družbeni proizvod se je od predvidenih 21 odstotkov v prvih treh mesecih povečal za 42 odstotkov, osebni dohodki za 25 odstotkov, ostanek dohodka je večji za 83 odstotkov, fakturirana realizacija pa za 39. Res je, da se v prihodnje oziroma do konca leta lahko ti ugodni podatki malo poslabšajo, saj do nedavnega gospodarstvo še ni bilo obremenjeno z družbenimi obveznostmi po novih stopnjah. Vendar upajo, da se bistveno ne bodo poslabšali.
Slabše kot lani jq letos le v gostinstvu. Prenočitve v blejskih hotelih v prvih treh mesecih v primerjavi z lanskim prvim tromesečjem so se zmanjšale za 13 odstotkov. Nekaj je za to kriva slaba zima, nekaj pa negotov položaj v svetu in različhe krize. Tako je bila sezonska izguba trikrat večja kot lani. Ob koncu maja pa so podatki pokazali, da se je število prenočitev sicer povečalo za 4 odstotke, vendar je bilo za 6 odstotkov manj tujih gostov kot lani ta čas.
Sicer pa je prvo tromesečje v radovljiški občini zaključilo z izgubo sedem delovnih organizacij: 1 v industriji, 2 v gostinstvu, 2 v komunalni dejavnosti in 2 v družbeni obrti. To so v glavnem sezonske izgube. Bolj resen je položaj le v Komunalnem podjetju Radovljica in v Gorenjski opekarni Dvorska vas. Obe delovni organizaciji sta namreč tudi minulo poslovno leto končali z izgubo; v prvi zaradi
Stanovanjska gradnja ne sme pojenjati
V Tržiču bo kmalu podpisan družbeni dogovor o usmerjeni blokovni gradnji stanovanj v okviru srednjeročnega programa razvoja tržiške občine. Podpisniki družbenega dogovora so občinska skupščina, občinski sindikalni svet, samoupravna stanovanjska skupnost, tržiška podružnica Ljubljanske banke, Splošno gradbeno podjetje Tržič in Splošno gradbeno podjetje Projekt Kranj, TOZD Tržič, ki gradita v tržiški občini, Stanovanjsko podjetje Tržič in Komunalno podjetje. Večina omenjenih je družbeni dogovor že podpisala, potrdila pa ga je že občinska skupščina.
Družbeni dogovor bo omogočal sedanji tempo stanovanjske gradnje v občini, pri čemer je mišljena predvsem zazidava Bistrice. Razen tega tudi oblikovanje cene stanovanja ne bo več skrivnost. Ob podpisovanju družbenega dogovora Tržičani poudarjajo, da bo treba najti zemljišča tudi za zasebne stanovanjske hiše. Le-te naj bi gradili v Bistrici, na zemljišču, imenovanem B-7. Projektanti računajo, da bi občani gradili tako dražje zidane kot cenejše montažne hiše.	-jk
zmanjšanja poslov v mizarski delavnici, v opekarni pa zaradi nedokončane rekonstrukcije in naraščanja proizvodnih stroškov.
Nazadnje lahko ugotovimo, da je radovljiško gospodarstvo letos nekako ujelo korak z gorenjskim (delno zaostaja le pri družbenem proizvodu in pri osebnih dohodkih), saj so razen v gostinstvu drugje dosegli boljši poslovni uspeh. Gibanje osebnih dohodkov je usklajeno z gibanjem produktivnosti in življenjskih stroškov. Razen tega se je izboljšala likvidnost in povečala investicijska dejavnost. Vseeno pa so na seji sprejeli priporočilo, naj se delovne orga: nizacije hitreje povezujejo s sorodnimi delovnimi organizacijami doma
Število prenočitev narašča
V soboto je bil občni zbor Turističnega društva Dovje—Mojstrana, ki je v preteklem in letošnjem letu kljub pomanjkanju denarja doseglo lepe uspehe. Naselji sta se polepšali ~in modernizirali, urejen je bil park na Prodih, umetno drsališče itd. Število prenočitev pa-je že doseglo 55.000. Pri naporih za turistični dvig kraja so se izkazali prebivalci s prizadevnostjo in enotnostjo v okviru krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
Na občnem zboru so menili, da je treba dobiti delavca za informacijsko pisarno, ker odhaja prizadevni turistični delavec Janez Kotnik v pokoj. Nadalje bo potrebno posta-, viti opozorilne table in smerokaze ob glavni cesti in cestah v Vrata, Kot in Radovno. Urediti bi kazalo tudi avtobusna postajališča, cesto v Vrata in vaška pota, smučišča na
Orni gori ter nadaljevati z vsakoletno prireditvijo Encijan v Radovni. Agencija Globtur bo dala posojila za urejanje zasebnih turističnih sob. Člani Turističnega društva so soglašali, da bodo tudi v prihodnje prispevali 10 odstotkov iztržka pri nočninah za turistični napredek Dovjega in Mojstrane.
Po izvolitvi Milana Valentinč iča za novega predsednika društva (doslej je to nalogo uspešno opravljal Ivan Simič, novi podpredsednik Gorenjske turistične zveze) je izročil tajnik Turistične zveze Slovenije Boris Matajc priznanja zveze Jožetu Koširju, Anici Hlebanja, Matiji Krznariču, Jožetu Miklavčiču in Francu Tomšiču. Tajnik GTZ Karlo Cej je izročil priznanje Francu Tolarju, društvena priznanja pa so prejeli še nekateri prebivalci Dovjega in Mojstrane.	B. B.
V Lomu močnejše električno omrežje
Lom pod Storžičem je ena redkih če ne edina slovenska vas, ki ima več let povsem »svojo«. elektriko. Lomsko električno omrežje napajajo kilovati, proizvedeni v hidroelektrarni Janka Gabrca, Anžica iz Loma. Čeprav lastnik vzdržuje in po svojih močeh modernizira elektrarno, potrebe kraja vedno bolj presegajo zmogljivosti elektrarne. Va~ Ščani želijo, da se njihovo omrežje ojača in poveže z omrežjem občine ali pa modernizira in poveča elektrarna. Pobudo Lomljanov sprejema tudi Elektro Kranj, vendar ne brez pomoči občinske skupščine.
Po razpravi in sklepih četrtkove seje občinske skupščine sodeč bodo že letos storjeni prvi koraki k izboljšanju »električne« preskrbe Loma. Izvršni svet tržiške občinske skupščine sodi, da bi v ta namen lahko uporabili letošnja, še nerazporejena sredstva družbenega investicijskega sklada občine, s katerimi je do konca leta 1972 razpolagala banka, kasneje upravni odbor, sedaj pa občinski izvršni svet. Konec lanskega leta se je nabralo v skladu 4,234.082 dinarjev, ki jih je upravni odbor namenil za posojila pod ugodnimi pogoji. Letos se bo v skladu nabralo 486.000 dinarjev anuitet, ki bi jih lahko potrošili za izboljšanje električnega omrežja v Lomu.
Na četrtkovi seji občinske skupščine Tržič so menili, da bi kazalo najprej povezati električno omrežje v Spodnjem Lomu z omrežjem občine. Zgornji Lom naj bi Še napajala elektrika iz Anžiceve elektrarne. V primerih električnih kriz bi omrežji spojili in povezovali, sicer pa bi bili ločeni. Popraviti nameravajo tudi sedanje nizkonapetostno omrežje ter hišne priključke, čeprav bo pri omenjenih delih po spdbi delegatov skupščine nujna pomoč vaščanov. Z denarjem družbenega investicijskega sklada občine bo Elektro Kranj zgradilo transforma-
torsko postajo ter daljnovod do Spodnjega Lorr\a. Za uresničitev zamisli, so poudarili na zadnji seji občinske skupščine, bo treba urediti tudi pravne in lastniške odnose s sedanjim dobaviteljem električne energije v Spodnji Lom. j Košnjek
Kranj bo od ponedeljka naprej bogatejši za novo in moderno samopostrežno trgovino. Ob 10. uri jo bo odprlo Gostinsko in trgovsko podjetje Central na Maistrovem trgu,; na prostoru, kjer je bil prej gostinski lokal Delfin, ki je mejil na sedanjo Delikateso. Za preureditev gostinskega lokala so se odločili, ker je bila sedanja trgovina Delikatesa že dlje časa premajhna. Po ponedeljkovi otvoritvi pa preureditvena dela še ne bodo končana. Zdaj bodo namreč, zaprli staro trgovino Delikatesa in prostor preuredili v moderen bife in butik različnih prehrambenih izdelkov.
Nova samopostrežna trgovina ne bo le bolje založena od sedanje klasične, marveč bo v njej moč dobiti tudi nekatere posebnosti. Imeli bodo pečene piščance, kareje in drugo pečeno meso, vse vrste solat in mesnih izdelkov, sveže pakirano meso,
zmrznjeno zelenjavo, vse vrste kav in podobno. Zraven trgovine z več metrov dolgimi hladilnimi pulti so uredili tudi moderno kuhinjo, hladilnico in veliko skladišče. Poleg tega so nekdanje plinske peči zamenjali s centralno kurjavo.
V kuhinji bodo že zdaj pripravljali različna jedila. Se bolj pa bo prišla do izraza, ko bo preurejen tudi drugi del, v katerem bo bife. Takrat bo ena od posebnosti tudi visokofrekvenčna električna pečica za pripravo najrazličnejših jedi. Prednost teh pečic pred »klasičnimi« je, da je hrano moč pripraviti v nekaj sekundah, pri čemer pa vitamini in druge hranljive snovi ostanejo nespremenjeni.
Nova Samopostrežna trgovina, v kateri bodo pq>' naročilu pripravljali tudi darila, bo odprta vsak dan od 6. do 20. ure, ob nedeljah pa od 7. do 11. ure.	A. Ž.
in zunaj občine (kovinska in elektro industrija, lesna industrija in gozdarstvo, tekstilna industrija, turizem, družbena obrt, komunalna dejavnost).
Podoben sklep so sprejeli tudi na zadnji seji občinske konference zveze komunistov v Radovljici. Sekretar komiteja občinske konference ZK Jože Bohinc je povedal, da člani konference priporočajo delegatom, naj v delovnih organizacijah spodbujajo pogovore o povezovanju s sorodnimi panogami. Rekel je tudi, naj izvršni svet občinske skupščine s sedanjimi ocenami o poslovanju gospodarstva in s stališči o hitrejšem povezovanju seznani vse delegacije v občini.	A. Zalar
Novi prostori Surovine
(in tudi nov kolektiv)
»Nedavni gospodarski kriminal v naši poslovni enoti na Primskovem pri Kr&nju je naš 600-članski kolektiv zelo prizadel,« je povedal direktor temeljne organizacije združenega dela mariborske Surovine v Ljubljani. »V 21 letih obstoja in poslovanja se nam kaj takšnega ni zgodilo. Vedno smo sami znali reševati morebitne nepravilnosti. Na Primskovem, na kmetijskem dvorišču, so bili delovni in drugi pogoji res težki, vendar to nikogar ne opravičuje. Naši samoupravni organi so o gospodarskem kriminalu razpravljali in sklenili, da bomo vsem oškodovanim poslovnim partnerjem škodo povrnili.«
Surovina Maribor, temeljna organizacija združenega dela Ljubljana — poslovna enota Kranj ima zdaj nove prostore, hkrati pa tudi nov
19-članski delovni kolektiv. Na Primskovem v komunalni coni. zraven skladišča ljubljanske plinarne, imajo novo skladišče, upravne prostore in veliko dvorišče za odpadni material. Poslovodja v kranjski poslovni enoti Jernej Teropšič pravi, da bo zdaj delo veliko lažje in da bodo v prihodnje odkupovali vse vrste kovin, papir, tekstil in drugo podobno blago po tržnih cenah-Prav tako bodo blago tudi prodajali-Na zalogi bodo imeli čistilno volno, brusne in polirne plošče, betonsko železo, cementne cevi in podobno.
Izgradnja in ureditev novih poslovnih prostorov na Primskovem je mariborsko podjetje Surovina veljalo okrog 1,6 milijona dinarjev. Investicija sicer res ni bila majhna, vendar so prepričani, da se jim bo hitro izplačala.	A. 2.
V komunalni coni na Primskovem je mariborsko podjetje Surovina pred dnevi odprlo nove poslovne prostore. — Foto: F. Perdan
Koliko (zares) stane ogrevanje v blokih
V 46. številki Glasa z dne 15. junija 1974 ste objavili na 4. strani članek pod naslovom »Koliko (zares) stane ogrevanje v blokih«. V zadnjem odstavku ste zapisali: »Precej bolj pa se nam zdi nerazumljiva odločitev kranjskega Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, ki je zgoraj opisanim zapletom navkljub pred nedavnim baje ,prevzelo' loški recept oblikovanja stroškov ogrevalnine — bržkone zato, ker izdatneje polni blagajno kakor prejšnji, domači. In kaj. nameravajo Kranjčani storiti, če bodo republiški organi ugotovili, da so v Škofji Loki dolžni sporni obrazec popraviti ali spremeniti?«
Prvo moramo povedati, da Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, ki je strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj, ni pristojno .sprejemati nobenih odločitev glede obračunavanja stroškov ogrevanja, ker je za to pristojen zbor samoupravne enote za gospodarjenje s skladom hiš v družbeni lastnini Samoupravne stanovanjske skupnosti.
Noben organ v podjetju, niti ne strokovni kolegij podjetja,
ni razpravljal o pripravi predloga po nekem loškem receptu, za katerega pa celo menimo, da ni v nasprotju z odlokom, ki ureja to vprašanje v občini Škofja Loka.
Zbor samoupravne stanovanjske enote za gospodarjenje s skladom hiš v družbeni lastnini je na seji dne 26/3-74 sklenil zaprositi Skupščino občine Kranj za tolmačenje, kdaj lahko izvajamo odlok o določitvi najvišje stanarine in o vzdrževanju stanovanjskih hiš, (Uradni vestnik Gorenjske št. 4/73), predvsem glede zaračunavanja obratovalnih stroškov, ki naj jih stanovalci plačajo posebej poleg stanarine.
Glede na stališče seje Občinske skupščine bodo stanovalci od 1/7-1974 plačevali obratovalne stroške hiše poleg stanarine.
Odlok o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, Uradni vestnik Gorenjske št. 4/73, določa v točki 17 tabele za ugotavljanje vrednosti stanovanja naslednje:
točka d)	v
etažna kurjava za posamezna stanovanja
15 točk
točka e)
centralna kurjava 12 točk Opomba: Pod d) in e) se računa grelna telesa in hišna instalacija brez kotlarnice in kotlov, ker gre vzdrževanje in amortizacija kotlovnic in kotlov v breme cene kurjave.
Nič ne bo v nasprotju s predpisi, če bomo v ceno ogrevanja, ki doslej sestoji le iz dejanskih stroškov za kurivo, dejanskega osebnega dohodka kurjačev, stroškov za vodo, elektriko in manipulativnih stroškov s 5 % pribitkom, vključili tudi amortizacijo, vendar ne z 1 % stopnjo, ker kotli in instalacije ne vzdržijo 100 let.
O načinu obračunavanja stroškov ogrevanja bo odločala samoupravna stanovanjska skupnost, doslej pa je razširjeni delavski svet. Izvršni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti smo že seznanili z obračunom stroškov za sezono 1973/74 in predlogom za sezono 1974/75, ki pa ne vsebuje amortizacije kotlovnic.
Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj
Izvršni odbor
E2S32E2E2I9
Težak začetek
Pred sejami občinskih skupščin na Gorenjskem sem zapisal, da bo tehnični postopek, ki se nanaša na verifikacijo pooblastil posameznim delegatom kmalu stekel in postal razumljiv in enostaven. V sredo, ko so se sestali delegati občinskih skupščin v Kranju, Radovljici in Škofji Loki ter v četrtek v Tržiču, se je izkazalo, da je res tako. Glede te tehnične posebnosti novega skupščinskega sistema si res ne gre več beliti možganov. Kažejo pa se nekatere druge težave.
Nekaj jih sedi med delegati v skupščinskih klopeh, ki so bili že v prejšnjem skupščinskem obdobju izvoljeni za odbornike. Ti in seveda vsi drugi delegati so imeli na sedanjih drugih sejah občinskih skupščin priliko videti, kako bodo potekale seje v novem skupščinskem sistemu. V primerjavi s prejšnjimi sejami, ko je šlo v glavnem za konstituiranje, so bile namreč druge seje že zelo resne in treba se je bilo odločati o več vprašanjih.
Če bi ocenjevali nedavne seje, bi lahko rekli, da je bil malo težak ta drugi začetek. Tisti, ki so že prej šest let sedeli v odbor-niških klopeh, so tokrat več ali manj kritično motrili potek sej. Nehote so nekateri primerjali, kako so seje potekale včasih in kako bodo zdaj. Poglejmo torej nekaj značilnosti z zadnjih sej.
Naključje je hotelo, da so bile kar tri seje gorenjskih občinskih skupščin sklicane v sredo, ko smo bili hkrati priča zelo zanimivemu športnemu dogodku. Nekateri so se pritoževali zaradi tega, češ svetovno nogometno prvenstvo ni le športni dogodek, marveč ima lahko tudi določen politični pomen. Odpovedane so bile (oziroma niso bile sklicane) vse seje, le seje občinskih skupščin ne. Kaže, da so se pomembnosti sredinega popoldanskega dogodka zavedali tudi sklicatelji. V Radovljici so na primer sejo skupščine raje prestavili za tri ure naprej in končali z njo do začetka televizijskega prenosa. V Kranju in najbrž tudi v Škofji Loki pa jih je skrbelo, če bodo seje sklepčne. Bojazen je bila odveč.
V Kranju je bila skupščinska dvorana polna in nihče od de-legatov iz organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti se ni ustrašil dokaj dolgega dnevnega reda. Res pa je, da najbrž nihče ni predvideval, da bo kranjska seja trajala tako dolgo. Zbor krajevnih skupnosti, ki se je nazadnje sestal še na ločeni seji, je namreč končal delo šele nekaj čez pol deveto zvečer. Nekateri delegati so bili tako ob koncu torej že precej utrujeni.
Prav nad dolgimi sejami se v prihodnje velja zamisliti. Se na tem področju da kaj storiti ali nič. Nekaj je gotovo. Seje občinskih skupščin ne bodo več tako pogoste kot so bile včasih. Prav zato bodo najbrž dnevni redi dokaj obširni. (Bili so namreč že včasih, ko so bile seje pogostejše). Vseeno pa se zaradi tega ne bi smeli sprijazniti, da bodo zdaj tudi seje daljše. Prepričan sem, da se prav na času da veliko pridobiti. Ena od prednosti vsekakor je, da so delegati najmanj deset dni pred sejo seznanjeni že z vsem gradivom. Še več. Morajo ga preučiti, se opredeliti do posameznih vprašanj in sprejeti stališča. Skratka, . delegati morajo priti na sejo pripravljeni. Ne vem, zakaj je potem potrebno že štirinajst dni prej poslano gradivo na seji še enkrat brati. To, kar velja za delegate, naj velja tudi za poročevalce oziroma predlagatelje: za sejo se morajo pripraviti! S tem pa seveda niso izčrpane vse možnosti za pridobitev na času. Tudi tisti, ki seje vodijo, lahko z razumljivim in konkretnim »krmarjenjem« in brez včasih nepotrebnih opisovanj, ponavljanj in razlag skrajšajo trajanje seje. Že samo uresničitev tega lahko pripomore, da delegati ne bodo preutrujeni in kar je še bolj pomembno, da bodo zadovoljni zapustili , skupščinske dvorane.
Vse opisano naj velja za vse gorenjske občinske skupščine. Tole pa delegatom družbenopolitičnega zbora kranjske občinske skupščine. Tovariši delegati družbenopolitičnega zbora, menim, da tako ne bo šlo. Na začetku sredine seje občinske skupščine vas je bilo od 30 le 19. Na koncu pa še 16, torej komaj za sklepčnost. Večina odsotnih se je opravičila. Ne poznam sicer posameznih opravičil, vendar menim, da vas drugi pomembnejši sestanki niso mogli zadržati. (Zato ker jih ni bilo. Bila je namreč samo nogometna tekma). Dva delegata pa se nista niti opravičila. Malo nerodno potem zvenijo poročila veri-fikacijskih komisij, da pri številnem zboru združenega dela manjka en delegat in pri zboru krajevnih skupnosti eden ali dva. Pri družbenopolitičnem zboru pa kar enajst, kar v odstotkih pomen; le nekaj nad 60 odstotkov udeležencev. Ne le da je malo nerodno, kaže tudi na neodgovornost. Saj od 30 delegatov — članov zveze komunistov, izvoljenih v družbenopolitičnih organizacijah na začetku štiriletnega skupščinskega obdobja tega skoraj ne bi mogli pričakovati. >
A. Zalar
Zakaj so vikendi izjema ?
Po uskladitvi predlogov kmetijske zemljiške skupnosti Tržič in izvršnega sveta občinske skupščine Tržič so delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela občinske skupščine sprejeli v četrtek odlok o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč. Odlok predpisuje, da bo treba v tržiški občini ob spremembi namembnosti kvadratnega metra njiv, vrtov, travnikov in trajnih nasadov v prvem katastrskem razredu plačati kmetijsko zemljiški skupnosti 30 dinarjev, za enaka kmetijska zemljišča v drugem razredu 20 dinarjev od kvadratnega metra, v tretjem razredu 10 dinarjev, v četrtem razredu 5 dinarjev in v petem razredu 2 dinarja. Po dva dinarja od kvadratnega metra pa bosta morala plačati občan ali organizacija, ki bosta spremenila namembnost drugim kmetijskim zemljiščem in gozdu. Tržiški odlok razen tega upošteva splošno veljavne republiške predpise s tega področja.
Delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela občinske skupščine Tržič so menili, da bi morali odlok in ustrezni republiški predpisi upoštevati manjši prispevek za kmete, ko gradijo gospodarska poslopja in druge kmetijske objekte, za gozdarje pri gradnji gozdnih potov in vlak ter graditelje električnih daljnovodov. Ti objekti neposredno ali posredno koristijo kmetijstvu ter urejeni zemljiški politiki.
Še bolj nerazumljivo se Tržičanom zdi stališče republiških organov, da graditeljem vikendov ni treba plačati prispevka ob spremembi namebnosti kmetijskega zemljišča. Ta predpis ob nebudnosti inšpekcijskih služb in drugih pristojnih organov lahko povzroči »postopno in tiho spreminjanje vikendov v stanovanjske hiše«, je dejal eden od delegatov. član izvršnega sveta občinske skupščine Tržič Rihard Jerebic je dodal, da bi svet upošteval pripombo, če bi bilo v njegovi moči in pristojnosti.	J. Košnjek
Kongres slovenskih sindikatov
800.000 din (s težavo) razdeljenih
Zbor krajevnih skupnosti kranjske občinske skupščine je sklenil, da je treba dopolniti merila za dodeljevanje posebnih sredstev
Osmi kongres zveze slovenskih sindikatov bo 7, in 8. novembra. Tako so sklenili na ponedeljkovi seji republiškega sveta slovenskih sindikatov., Sprejeli so tudi nekatere organizacijske in kadrovske spremembe v republiškem svetu sindikatov in njegovih organih, ki so posledica sprememb v organiziranosti >n delu sindikatov ter jih uskladili z
novo ustavo. Dosedanji generalni sekretar Jože Globočnik je bil imenovan za koordinatorja sindikalnega dela delegatov v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine, za namestnika pa Rudi Koprivnik. Na mesto generalnega sekretarja je bila imenovana Ivanka Vrhovščak, dosedanja podpredsednica RS ZSS, za njenega pomočnika pa Ivo Meglič.
Po skupni seji vseh zborov kranjske občinske skupščine je bila v sredo še ločena seja zbora krajevnih skupnosti. Čeprav so delegati že prej skoraj pet ur razpravljali o enajstih točkah dnevnega reda, razprava pri dvanajsti točki ni bila nič manj živahna. Šlo je namreč za razdelitev posebnih sredstev krajevnim skupnostim za letos.
Pisali smo že, da je bilo letos namenjenih za posebne akcije krajevnih skupnosti 800.000 dinarjev (lani nekaj nad 500.000) in da se je na razpis prijavilo 23 krajevnih skupnosti. Njihov zahtevek je znašal 3,284.499 novih dinarjev ali več kot štirikrat več od odobrenih sredstev. Ko je pred sejo o predlogu za razdelitev sredstev razpravljal izvršni svet občinske skupščine, je sklenil, da je treba dosledno spoštovati kri» terije, ki so jih lani postavili delegati krajevnih skupnosti. Tako so bile vloge krajevnih skupnosti razdeljene v tri kategorije. (V prvi kategoriji so bile tiste krajevne skupnosti, ki so poleg ostalih pogojev pravočasno predložile tudi vsa potrebna potrdila ali soglasja za različna dela). Tako je v ožji izbor prišlo devet krajevnih skupnosti, po temeljiti razpravi pa je odbor za posebne akcije KS predlagal, da se denar razdeli med sedem krajevnih skupnosti.
Že pred sejo je bilo slišati, da bo pri zadnji točki »vroče«. In res je bilo. Vsi delegati so se sicer strinjali, da je pri sedanji razdelitvi sredstev treba spoštovati merila, hkrati pa so kar po vrsti navajali potrebe; težave, ki jih bodo imeli zdaj, ko ne bodo dobili denarja, z deli pa so že začeli; spraševali so, kako naj predložijo potrebna soglasja (Elektro, Vodovod), če niso narejeni širši načrti ali če dokumentacije niso dobili na vpogled. Spraševali so, kako naj se po sedanjih kriterijih (finančno) večjih akcij lotijo najmanjše oziroma obrobne krajevne skupnosti v občini in podobno. Skratka, želja in potreb je bilo veliko, denarja pa seveda premalo.
Delegat krajevne skupnosti' Stru-ževo je povedal, da so doslej zbrali od prebivalcev že precej denarja za asfaltiranje cest. Zal soglasja od podjetja Elektro niso mogli dobiti, ker za to področje ni izdelan ustrezen načrt. Delegatka iz Predoselj pa je povedala, da so že lani izpadli in da so upali da bodo vsaj letos nekaj dobili. Manjka jim namreč le še dober stari milijon dinarjev. Delegat iz Tenetiš je poudaril, da so Tenetiše ena redkih krajevnih skupnosti, "kjer nimajo telefona. Začeli so z akcijo, da ga dobijo. »Zdaj pa smo na tem, da jo bomo morali jutri odpovedati. In to samo zaVadi soglasja, ki ga nismo mogli predložiti, ker načrtov nismo dobili na vpogled.« Delegat KS Trboje se je pritožil zaradi formalne napake, ki je nastala v vlogi. Njihova tajnica je menda pozabila vnesti eno od številk (čeprav je to iz celotne vloge razvidno). Tako so dobili manj točk in pristali šele v tretji kategoriji. Delegat s Kokrice je povedal, da se strinja z merili, ne pa z razvrščanjem v prvo in drugo kategorijo. Ker nima pooblastila, tudi ne' more glasovati za predlog, je rekel. Podobna so bila potem še mnenja delegatov iz krajevnih skupnosti Voklo, Poženik in Grad. Delegat iz krajevne skupnosti Poženik je na primer rekel: »Mi smo majhna vas in ne moremo toliko zbrati kot ostali. Nimamo telefona, ne trgovine, šola je daleč, ceste pa so slabe. Precej prostovoljnih ur smo že naredili, vendar še glavhe ceste ne moremo asfaltirati. Drugje pa razpravljajo, kje je še kakšna ulica, da bi jo oblekli v asfalt.«
Kazalo je, da se bo seja zavlekla in da se nazadnje ne bo moč sporazumeti. Potem se je prijavil k razpravi predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Franc Sifkovič in rekel, da je tokrat moč storiti samo dvoje. »Ali potrdite predlog na podlagi meril, ki so jih delegati sami postavili, ali pa vse skupaj pustimo, se lotimo izdelave novih meril in denar razdelimo potem. To pa najbrž ne bo letos, ampak drugo leto. Takrat pa bo seveda današnjih 800.000 dinarjev vrednih precej manj.«
Po tem je prevladalo mnenje, naj merila za letošnjo razdelitev ostanejo in naj se denar razdeli. Z večino glasov so delegati potrdili predlog, hkrati pa sklenili, da mora komisija do jeseni pripraviti predlog za dopolnitev meril. Letos bodo denar dobile naslednje krajevne skupnosti: Vele-sovo (125.000 ) za asfaltiranje ceste v Praprot no polico, Orehek "(140.000) za asfaltiranje ulic v Drolčevem naselju, Goriče (125.000) za zgraditev mrliške vežice in komunalno ureditev pokopališča, Visoko (140.000) za asfaltiran ie ceste skozi Olševek,
Zabnica (90.01)0) za asfaltiranje cest v Zabnici in Sutni, Naklo (10.000) za asfaltiranje ceste na Okroglem in Preddvor (170.000) za asfaltiranje ceste Breg—Tupaliče.
Čeprav težko, so se torej delegati v sredo le sporazumeli. Seveda vsi in povsod ne bodo zadovoljni. Najbrž pa je res, da je takšen način razdeljevanja sredstev še vedno boljši kot včasih, ko se je bilo treba na najrazličnejše načine boriti, da si prišel v občinski proračun. Seveda pa je še nekaj res. Že nekaj let smo priča, da prebivalci v krajevnih skupnostih s prispevki, prostovoljnim delom in drugimi akcijami vsak vloženi dinar širše skupnosti trikrat oplemenitijo. Prav bi bilo, da bi v prihodnje za tovrstne akcije namenili več denarja, saj bo tako hitreje rešenih še več problemov.	A. Zalar
Železarji letujejo
Komisija za oddihe in letovanja, ki deluje v okviru tovarniške konference sindikata jeseniške železarne je tudi letos pripravila letovanje zaposlenih delavcev v počitniških domovih v Crikvenici in v Biogradu na morju.
Letos so organizirali več skupin letovanja, v katerih bo preživelo svoj letni dopust ob morju okoli 3000 železarjev. Zanimanje za oddih je precejšnje, saj da ielezarna popust oziroma jim omogoča letovanje po zmernih cenah. Razen tega so letos razdelili višje regrese med zaposlene v železarni.
V	počitniškem domu v Crikvenici imajo prostora za 65 dopustnikov ter sedem zasebnih sob, v Biogradu na morju pa za 240. V Biogradu je dnevni penzion za 5 dinarjev cenejši zaradi oddaljenosti kraja.
V	sezoni bo torej letovalo 3000 železarjev, precej pa jih bo letovalo v počitniških domovih tudi izven sezone. To so predvsem upokojenci železarne, ki jim železarna daje dopust po enakih 'zmernih cenah kot delavcem, ki so v rednem delovnem razmerju.	D. S.
Preizkus orožja: blejska enota je pri preizkusu modernega orožja pokazala zadovoljive rezultate. — Foto: D. S.
Vaje partizanskih enot na Pokljuki
Vaje jeseniške in blejske enote, ki sodita v sklop jeseniško-bohinjskega partizanskega odreda, odlično uspele — Disciplina in tovarištvo
Minulo soboto so na Rudnem polju na Pokljuki preizkušali svoje znanje in bojne sposobnosti pripadniki jeseniško-bohinjskega odreda, in sicer enote z Bleda in z Jesenic.
Obiskali smo jih v tistem lepem sobotnem dopoldnevu in najprej naleteli na pripadnike blejske enote pri preizkušanju modernega orožja.
»Namen in cilj takih vaj je predvsem v tem, da bi vojaki in starešine čimbolje obvladali vojaške veščine,« je dejal inž. Milan Jerala, poročnik. »Naš program, ki ga izpolnjujemo z zadovoljivim uspehom, obsega poleg predavanj še partizansko obrambo in napad, streljanje z orožjem partizanske enote. Skratka, vse, kar mora vedeti in znati vojak pri partizanskem bojevanju. Nad disciplino in poslušnostjo se ne moremo pritoževati, ker je vzdušje poleg tega, da je prijateljsko, tovariško, tudi »vojaško« vzorno. Enota je vsekakor opravila svojo nalogo zelo dobro. Tudi tu, pri preizkusu orožja partizanske vojske, so se vojaki izkazali. Povprečni rezultat te vaje: prav dobro.«
Jeseniška enota se je v tem času urila v načinih partizanske obrambe. Četa s tremi vodi in topovskim vodom je čepela v zasedi, v »podkvi«, kot je pojasnil poročnik, komandir topniškega voda Janez Bregant in nadaljeval: »Program vaj obsega obvezna predavanja, preizkus orožja, prav zdaj pa vežbamo načine in vrste zased. Tereni na Rudnem polju so zelo primerni za take vaje. Sicer pa z disciplino
pripadnikov ni težav, vsi so resno opravili svoje naloge, zato so tudi rezultati nadvse razveseljivi.«
Da so pripadniki partizanske enote, ki so čakali na sovražnika v zase-vzeli nalogo zelo resno, sm"o se lahko prepričali. Spretno skriti na terenu so čakali na prihod »sovražnika«. Čeprav smo vedeli, da so skriti za grmovjem v neposredni bližini, nam niti po daljšem oprezanju ni uspelo ugotoviti, kje so. Tega seveda niso opazili niti »sovražni« vojaki, ki so se pomikali po hribu navzgor. Nobena veja se ni premaknila in nobena vejica ni počila pod nogami partizanskega vojaka. Sele ob prihodu »so'vražnika« je za-pokalo z vseh strani in po uspešno opravljeni vaji so prihajali »partizani« skoraj iz vsakega grma, iz naše neposredne bližine so iz grmovja privlekli celo top.
Tako je bilo ob koncu tedna na Pokljuki, na Rudnem polju, kjer so pripadniki enot z Jesenic in Bleda dokazali vse svoje spretnosti in sposobnosti, bodisi pri streljanju z najmodernejšim orožjem bodisi pri drugih vajah, ki jih zahteva koncept partizanske obrambe in napada. Vojaki in starešine so pokazali pripravljenost, popolno zrelost in disciplino in so zatorej vaje dosegle svoj namen in cilj.	d Sedej
^^ . MLi, uHfc 5
Sobota — 29. junija 1974
Na podlagi 4. člena odloka o podeljevanju Prešernovih nagrad (Uradni vestnik Gorenjske, št.10-87/69 inl4-147/70) izvršni svet skupščine občine Kranj po predhodnem dogovoru z izvršnimi sveti ostalih gorenjskih občin
razpisuje Prešernove nagrade za leto 1974
Za delovanje na področju kulture, za umetniško ustvarjanje in poustvarjanje ter za kulturno znanstveno delo. Nagrade se podeljujejo občanom gorenjskih občin praviloma za stvaritve v letu 1974, lahko pa tudi za življenjsko delo; skupinam občanov, delovnim ali drugim organizacijam pa za uspešno delovanje pri širjenju kulture na Gorenjskem v letu 1974 ali v preteklih letih. Višina posamezne nagrade znaša 5000 din.
-Pravico dajati žiriji predloge za podelitev nagrade imajo kulturne skupnosti, organizacije, kulturni in družbenopolitični delavci pa tudi sami avtorji in posamezni občani.
Predlogi za podelitev Prešernovih nagrad morajo biti dostavljeni žiriji za ocenitev del in za izbor Prešernovih nagrajencev (oddelek za občo upravo in družbene službe skupščine občine Kranj) do 1. decembra 1974.
Izvršni svet skupščine občine Kranj
Svet delovne skupnosti upravnega organa
občinske skupščine Tržič
razpisuje prosti delovni mesti:
1. referenta za družbene službe
na oddelku za splošne zadeve in družbene službe in
2. administratorke
na oddelku za splošne zadeve in družbene službe
Poleg splošnih pogojev se za delovno mesto pod 1. točko zahteva višja strokovna izobrazba upravne ali pedagoške smeri in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, oziroma srednja strokovna izobrazba upravne ali ekonomske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj;
za delovno mesto pod 2. točko pa srednja oziroma nepopolna srednja strokovna izobrazba administrativne smeri. Ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema svet delovne skupnosti upravnega organa občinske skupščine Tržič 15 dni po objavi razpisa.
Upravni odbor Sklada za pospeševanje zasebne kmetijske proizvodnje pri
Skupščini občine Kranj razpisuje
pogoje za najemanje kreditov za razvoj zasebne kmetijske proizvodnje
na območju občine Kranj:
1.	Pravico do kredita iz sklada za pospeševanje zasebne kmetijske proizvodnje ima vsak zasebni kmetovalec — kooperant zadruge.
2.	V letu 1974 se daje kredit, po sklepu 23. redne seje upravnega odbora z dne 24. junija 1974 samo za nakup rodovniške plemenske živine.
3.	Krediti do vrednosti 20.000 din se dajejo za dobo 5 let s 3 % obrestno mero in s pogojem 60 % lastne udeležbe.
4.	Interesenti, ki žele najeti kredit iz sklada, morajo v prošnji navesti število rodovniške živine, pasmo in področje nabave.
5.	Prošnjo z dokumentacijo (račune v 2 izvodih in rodovniški izvleček na vpogled) morajo interesenti vložiti na oddelku za gospodarstvo občinske skupščine Kranj do 31. julija 1974. Kasneje prispele prošnje se ne bodo obravnavale.
6.	Krediti se bodo obravnavali in odobravali po predloženi dokumentaciji, sredstva pa izplačevala po predloženih fakturah in sklenjeni pogodbi o posojilu.
7.	Podrobnejša navodila o pogojih dobite pri svetovalcu za kmetijstvo oddelka za gospodarstvo Občinske skupščine Kranj.
Predsednik UO Sklada za pospeševanje zasebne kmetijske proizvodnje Dolenc Ciril, 1. r.
Komunalni servis TOZD Komunala
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
I.	referenta
za upravljanje s kanalizacijo Pogoji: visoka ali višja izobrazba gradbene ali komunalne smeri in 3 leta delovnih izkušenj, aa ima moralno politične kvalitete, da je občan Kranja
II.	več NK in PK delavcev '
za opravljanje komunalnih del	'
III.	šoferja avtofurgona
Pogoji: poklicna šola za voznike motornih vozil, šoferski izpit
IV.	K V zidarja
zadela pri vzdrževanju cest in kanalizaciji •
Ponudbe z dokazili o pogojih je treba poslati na Odbor za medsebojna razmerja pri TOZD Komunala, Kranj, Mladinska 1
Razglas velja za delovno mesto pod tč. I. 15 dni po-objavi, za ostala delovna mesta pa do zasedbe.
Matiček otvarja tržiške poletne prireditve
Na prireditvah se bo predstavila tržiška amaterska kulturna dejavnost, razen tega pa gostje iz Slovenije in Srbije — Začetek vseh prireditev ob
20. uri
S koncertom pihalnega orkestra Tržič ob 19.30 in slovesno uprizoritvijo veseloigre Antona Tomaža Linharta Matiček se ženi ob 20. uri se bodo začele nocoj na dvorišču tržiškega gradu 11. tržiške poletne prireditve. Organizirala jih je Zveza kulturno prosvetnih organizacij pod vodstvom predsednika Mira Vrhovnika. Otvoritev 11. iger bo popestril ognjemet. Predstavitev Matička so pripravili igralci kulturno umetniških društev iz tržiške občine, folklorna skupina in člani amaterskega gledališča Tržič pod vodstvom režiserja Jožeta Kovačiča in scenarista Saša Kumpa. S .tehničnim osebjem vred sodeluje pri uprizoritvi več kot 40 ljudi!
Poletne prireditve, nekaj jih je bilo na Jožefovem griču, nekaj pa na dvorišču občinske skupščine, postajajo prikaz amaterske kulturne dejavnosti v občini, so Tržičani otvarjali z Miklovo Zalo, Svobodnim soncem, Divjim Lovcem, Trško goro, Našo krvjo, Desetim bratom, Botrom Andražem in Dvema bregovoma. Letošnje, ki so prvič na gradu in bodo trajale do 13. julija, pa začenja Linhartov Matiček se ženi. Na prireditvah se bodo predstavile skoraj
vse kulturne dejavnosti in skupine Zveze kulturno prosvetnih organizacij Tržič, razen njih pa kulturne skupine iz Slovenije in letos prvič — iz Srbije.
Priljubljenega Matička bodo Tržičani ponovili jutri in 6. julija. Predstavi bosta ob 20. uri. 2. in 3. julija sta na sporedu filmska večera v dvorani paviljona NOB. Tržičani bodo gostili filmske amaterje kluba Gorenje iz Velenja in Camera iz Zagreba. Na praznični 4. julij (četrtek) bo na prireditvenem prostoru na Gradu nastopila 50-članska druščina folkloristov, pevcev, tamburašev in godcev rjarodne glasbe, članov kulturno umetniškega društva Branko Cvetkovič iz Beograda. 9. julija ob 20. uri bo na gradu nastop domače folklorne skupine Karavanke, Tržiškega okteta in kvinteta Bratje Zupan. Program bo povezovala Dorca Kralj. 11. julija bodo v Tržiču občudovali modne kreacije Ivana Debevca iz Mengša in prisluhnili pevcem Majdi Sepetovi, Tatjani Gros in Bracu Korenu, ki bodo peli ob spremljavi Crnih vran in vokalne skupine Ultra 4. Program bo povezovala Metka Šišernik. Poletne prireditve bodo zaključili
Linhartova plaketa v Prešernovem gledališču
Irena Šiling kot Melanija v Floren-finskem slamniku
Ob naporni in uspešni sezoni velja še posebej omeniti igralko Prešernovega gledališča Ireno Šiling, ki je za svoje dolgoletno kvalitetno delo prejela najvišje priznanje nepoklicnega gledališkega umetnika — Linhartovo plaketo.
»Nam lahko poveste, kako se je pričela vaša gledališka pot?«
»Z gledališčem se v nekem smislu ukvarjam že od otroških let. V Murski Soboti, od koder sem po rodu, sem se ves čas od osnovne do srednje šole ukvarjala z igranjem, recitiranjem, petjem in plesom. Celo
2 režiji sodita v tisti čas. Potem je prišla vojna in s študijem plesa ni bilo nič. Po vojni sem leto in pol nastopala v zboru ljubljanske Opere, potem sem se preselila v Kranj, dve leti honorarno sodelovala v poklicnem gledališču, leta 1959 pa začela delati pri Dramski družini Prešernovega gledališča, kjer delam še danes.
»Vloge, ki se jih med približno 30 najbolj spominjate?«
»Predvsem resen, dramski repertoar, od komedij in iger za otroke pa tiste s petjem. Med vlogami: Ana v »Dežurni službi« Jerzyja Lutowske-ga (1959), Roža v »Klopčiču« Pera Budaka (1961), Komposarica v »Dveh bregovih« Antona Leskovća (1971), Meg v VTaleu« Bendana Be-hana (1972), Amalea v »Plešočem osličku« Erika Vosa (1962 in 1972) ter seveda Liza v »Kreflovi kmetiji« -Ivana Potrča (1973).
»In čemu toliko prostega časa za gledališče? V čem vidite poslanstvo gledališča?«
»Težko je povedati natančno, vendar nekako v smislu, da mora dati gledališče občinstvu v prvi vrsti nekaj lepega. Gledališče naj bo vsebinski in izvedbeni užitek, ki pomaga gledalcu v življenju. Izkazalo se je, da TV ne more nuditi vsega, kar lahko gledališče, zato verjetno zadnjih nekaj let ponovno večji priliv v gledališke hiše.«
»In na koncu: kako naj gledališče opraviči ugodnejši trenutek?«
»Predvsem z dobrim, privabljivim repertoarjem: s komedijami, za katere ni nujno, da so slovenskih avtorjev, sicer pa izključno domača dela.«
igralci KUD Lom s komedijo Zares čuden par.
Vse prireditve bodo ob 20. uri. V slabem vremenu bodo v dvorani kina v Cankarjevem domu! Za nastop folklorne skupine iz Beograda, revijo mojstra Ivana Debevca ter koncert pevcev zabavne glasbe bodo veljale vstopnice 20 dinarjev, za ostale pa 15 oziroma za otroke 5 di-.narjev. Prireditvenega prostora na gradu ne bo težko najti, saj so nameščeni številni smerokazi in opozorilne table.	J. Košnjek
Koncert komornega zbora »Loka«
13. junija je komorni zbor LOKA, ki je bil ustanovljen 1973. leta in ga sestavljajo mladi ljudje različnih poklicev, vse pa druži velika ljubezen do petja, priredil svoj letni koncert v kapeli na loškem gradu.
Spored je bil razdeljen na dva dela: v prvem so bile izvedene renesančne skladbe, ki jim je sledil ven-ček narodnih. Intonacijsko zelo precizno, tudi dovolj muzikalno zapetim polifonim kompozicijam dveh glasbenih velikanov renesančne dobe Orlanda di Lassa in našega rojaka Jacobusa Gallusa-Petelina bi očitala edinole to, da niso bile dovolj stilno jasne (npr. bolj instrumentalno oblikovani glasovi v Quid sis, quid fueris, ali večji kontrasti v Resonet in laudibus).
Sledile so narodne pesmi, ki so vsaka zase pokazale ves široki diapa-zon lepote glasov pevcev, od katerih bi vsak lahko bil solist. Višek je bila skladba Karla Pahorja Pa se sliš\ ki so jo poslušalci nagradili z burnirn aplavzom in so jo morali ponoviti. Svetega Vida zvon, ki je.odmeval od daleč v prelepem pianissimu, je lahko zadovoljil še tako tenkočutno uho vsakega poslušalca.
Po krajšem odmoru sta sledili dve borbeni pesmi (Bazovica in Jutri gremo v napad), nato pa* so sledile umetne in narodne pesmi raznih narodov. Od Borov našega skladatelja Alojza Srebotnjaka, preko VII. Rukoveti S. Mokranjca, makedonske Pošla moma na voda — Vojislava Simića, španske Mi cutral do črnske duhovne Swing lovv. Vse navedene skladbe so bile izvedene dovolj suvereno, vendar bi jim bilo v muzikal-nem smislu mogoče še marsikaj dodati. Swing low, žal, solistkinemu glasu ni ustrezala in je zato bila tudi intonančno problematična.
Popularna ruska narodna Kaljin-ka v Cossettovi priredbi je zaključila program. Za dodatek je zbor zapel še dalmatinsko Plovi, plovi ter Kolo.
Ob koncu moram omeniti vsebinsko bogato spremno besedilo, katerega avtor je vodja zbora Janez Foršek, napovedovalec Jure Svolj-šak pa mu je s svojim žametnim glasom dodal še posebno lepoto.
Občinstvo, ki je napolnilo dvorano grajske kapele, je pevce nagradilo s toplim aplavzom, ki se ni polegel še dolgo po tem, ko je zadnji pevec odšel iz dvorane. To pa je pevcem in njihovemu prizadevnemu zborovodji Janezu Foršku tudi največje priznanje za celotni trud.
Marja Grčman- Hude
Muzej revolucije na Jesenicah
Po večletnih prizadevanjih se je sestal iniciativni odbor za postavitev muzeja revolucije — Delo po
komisijah
Zamisel, da bi tudi na Jesenicah dobili primeren muzej revolucije, se že začela počasi uresničevati. Medtem ko večdesetletna prizadevanja predvsem občinskega odbora ZZB NOV Jesenice niso naletela na razumevanje in finančno podporo širše družbene skupnosti, se z letošnjim letom, vse tako kaže, zamisel, ki je za Jesenice nujnost, uresničuje.
Jesenice so znano delavsko središče tako iz predvojnega kot iz medvojnega časa. Prav zaradi pomembnosti, ki jo je kraj s svojim naprednim delavstvom odigral v preteklosti, so Jeseničani hoteli ohraniti dragocene zgodovinske dokumente poznejšim rodovom. Ne le hoteli, ohranjanje in dostojno shranjevanje in eksponiranje takih dokumentov je bila in je pravzaprav dolžnost in dolg prihodnjim rodovom.
Stisko zaradi finančnih težav so pred nekaj leti delno rešili tako, da so pri Tehniškem muzeju jeseniške železarne ustanovili poseben oddelek za zgodovino delavskega gibanja, kar pa seveda nikakor ne zadostuje. Dlje od predlogov in načrtov niso krenili, ker so vedno naleteli na sicer moralno podporo, denarno pa ne.
Na pobudo kulturne skupnosti se je v sredo zbral iniciativni odbor, ki si je na ustanovnem sestanku delo
razdelil v več skupinah. Člani so je s sestankom iniciativnega odbora seveda razpravljali o možnih lokacijah: v delavskem domu na Jesenicah, Kosovi graščini ali v novogradnji. Nazadnje so se odločili za predlog, da muzej revolucije uredijo v stari Kosovi graščini, kjer imajo sedaj sedež delavska univerza,
občinska zveza DPM, TIS ter občinski odbor RK.
Vse te ustanove bodo morali pre* seliti drugam, graščino pa preurediti; Kosova graščina je primerna tudi zaradi tega, ker je v središču mesta, obenem pa je zaradi svoje zgodovinske vrednosti tudi zaščitena.
Komisije, tako so sklenili udeleženci ustanovnega sestanka, predsednik skupščine občine, predstavniki družbenopolitičnega življenja, ZB, gospodarskih organizacij, naj bi do decembra izdelale svoje programe dela.	D. Sedej
Kranj — V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturno-zgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi je na ogled razstava akademskega slikarja JOŽETA TROBCA.
V	baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je odprta stalna pokrajinska zbirka NARODNOOSVOBODILNI BOJ NA GORENJSKEM in republiška zbirka SLOVENKA V REVOLUCIJI ter tretja razstava iz serije retrospektiv slovenskih umetnic — dela umetnice KARLE BU-LOVĆEVE.
V	galeriji v Prešernovi hiši pa je od 28. junija dalje na ogled razstava akademskega slikarja DRAGA HRVACKEGA.
Razstavne zbirke so odprte vsak dan od 10.—12. in 17.—19. ure razen ponedeljka.
V	Stebriščni dvorani v Mestni hiši pa bo od 2. 7. do 7. 7. 1974 odprta filatelistična razstava »LUFTHANSE«.
Jesenice — V organizaciji tovarniške konference ZM Železarne je minuli teden v gledališki dvorani na Jesenicah nastopila folklorna skupina in tamburaški orkester iz Varaždina. Člani folklorne skupine so v celovečernem programu predstavili pesmi in plese iz vse Jugoslavije. Številni obiskovalci, med njimi največ mladih iz samskih domov, so po končanem nastopu izrazili željo, da bi bilo v prihodnje še več gostovanj folklornih skupin na Jesenicah.	J. Rabič
TBH 140
Bantam
Vzgojno varstveni zavod Kranj
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	pisarniške moči v računovodstvu
2.	dveh PK kuharic
3.	čistilke
4.	likarice
Pogoji:
pod 1.: ekonomska srednja šola
pod 2.: polkvalifikacija za poklic kuharice
pod 3. in 4.: nekvalificirana delavka
Vsa delovna mesta so za nedoločen delovni čas.
Sprejemamo tudi prijave za varuhinje za polni ali nepolni
delovni čas. V izbor pridejo študentke ali mlajše upokojenke.
Delovna razmerja po dogovoru.
Pismene prijave sprejema Vzgojno varstveni zavod Kranj, Cesta Staneta Žagarja 19, 15 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnih mest.
Transport Radovljica v stečaju
razprodaja
prevozna sredstva, pisarniško opremo in stroje, orodja in vseh vrst av-tomateriala po znižanih cenah od 20 do 50 %. Razprodaja je v Zapužah vsak torek popoldan in vsako soboto razen prve v mesecu, dopoldan.
Vzgojno varstveni zavod Kranj
Cesta Staneta Žagarja 19,
objavlja licitacijo naslednjih osnovnih sredstev:
2 električnih kotlov 155 1
1	električnega kotla 300 1
2	električnih kiperjev a 80 1
1 električnega štedilnika na 4 plošče s pečico
Licitacija bo v sredo, 10. julija 1974, ob 14. uri v Centralni kuhinji vrtca Janina, Kebetova 9, Kranj.
Z4IT4V4 1AITAVA ZAI74V4
101 1300 S 1300 LUX 125 PZ
stara cena
do 6. VII. 1974
50.037,10
46.671,25
49.603,25
56.031,95
nova cena
59.432,00 53.334,40 58.937,60 66.282,80
ŠE STARA CENA DO 6. JULIJA 1974
Slovenija avto
Ljubljana* Maribor • Celje - avtomotor • Kranj • Koper • Krško
Trdo delo vse življenje
»Marsikaj sem skusil v prvi svetovni vojni,« pravi Janez. »Leta 1916 sem odšel na italijansko fronto, kasneje pa sem poldrugo leto preživel v Romuniji. Po tistem sem odšel na Koroško! Do konca sem bil borec za severno mejo.«
»Kako sva se spoznala,« se za-smejita oba! »Veste, takrat še ni bilo avtobusov,« pravi Janez, »jaz pa sem večkrat peš šel v Škofjo Loko. Ker je bila tu pri hiši šivilja, sem pogosto prihajal sem. Pa sva se dogovorila!«
Će jubilanta povprašaš po najbolj veselem dogodku v dosedanjem življenju, zatrdita, da je bilo to ob koncu prve svetovne vojne! Po vrnitvi s Koroške! Ob poroki! Najtežje trenutke pa je Kovačeva družina preživela med zadnjo vojno vihro. Tudi koščka kruha včasih ni bilo pri hiši, pravita zlatoporočenca.
»V soboto bo pri nas veselo!« pravita Urška in Janez. »Pet fantov in dve dekleti ter sedemnajst vnukov se bo zbralo na ohceti. Vesela sva, da nas tudi sicer sinovi in hčere ter vnuki radi obiskujejo. Pa še to naj pripomniva, da bo na slavje prišla tudi edina še živeča sestra jubilant-
ke!<<	J. Govekar
»Kar naprej v kuhinjo pojdita!« nama je dejal možak minuli četrtek v Zmincu, ko sva tavala po kraju in iskala zlatoporočenca. »Zdi se mi, da sta prišla kar prav! Novinarja, kajne? Saj so nama že sinovi pravili, da prideta danes dopoldne!«
No, takšno je bilo prvo srečanje z jubilantom Janezom Kovačem. Mama Urška je takrat v kuhinji še vrtela klekeljne, a ko sva ji s fotore-porterjem pojasnila, kaj bi rada, je takoj pokrila »punkelj«. Da ne bo uspela do časa izdelati prtička, je še tarnala, vendar nič se ne da pomagati! Zlata poroka je redek jubilej, in treba ga je dobro proslaviti! Ne vem sicer, če je mama Urška uspela izkle-kljati začeti, prtiček do dogovorjenega roka, zagotovo pa ji bo tudi naročnica oprostila, če to ni bilo mogoče.
»Tu v Zmincu sem bila rojena,«
je začela pripovedovati mama in nama pri priči postregla s keksi, oče pa se je medtem že vrnil iz kleti s steklenico okusnega domačega vina. »Kar dvanajst otrok je bilo pri hiši. Težki so bili takrat časi, težki!« je še pristavila.
Oče Janez je bil rojen v Zmincu. Osem otrok je bilo v družini, pri | bajti, ki je nudila veliko premalo kruha za vsa lačna usta.
PRENOSNI TRANSFORMATOF ZA VARJENJE
Za varjenje kosov tanke pločevine ali za njeno obdelavo je najidealnejše orodje BANTAM transformator: ker tehta le 20 kg, je zelo primeren za delo v delavnici ali na potovanju. Z njim lahko varite navadno mehko jeklo, nerjaveča jekla in jekla, ki so odporna proti kislinam. Moč je variti lito železo ali obnoviti izrabljene površine z elektrodami za trdo varjenje. Stroj je možno priključiti na enofazni priključek 220 ali 380 V.
Za BANTAM velja garancija leto dni. Če se pokvari v garancijskem roku, bo kupec dobil v zameno nov aparat. Če pa se stroj pokvari po garancijski dobi, lahko kupec BANTAM zamenja za novega — po zelo nizki ceni.
Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula	*
P. P. ŠTEV. 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES
Za avtomobile
ZAIT4VA
Zlatoporočenca Peter in Marjeta
Klemene
Danes praznujeta zlato poroko Rekelnova: 80-letni Peter in 73-letna Marjeta Klemene s Plavža na Jesenicah.
Peter Klemene je imel hudo mladost. 2e zgodaj sta mu umrla mati in oče. Ko je odrasel, je najprej delal v železarni, nato pa v Št. Vidu na Glini, Oren-burgu in Trstu. Med prvo svetovno vojno je bil v Galiciji ujet, med oktobrsko revolucijo pa se je pridružil znani rdeči konjenici in sodeloval pri številnih bojih ter pohodih. Po vrnitvi domov 1921. leta se je zaposlil v železarni, kjer je do upokojitve delal kot žerjavovodja. Rekelnova mama Marjeta je bila doma iz Zasipa. V zakonu se jima je rodilo šest otrok, ki imajo 12 sinov in hčera. Ker je bil Peter večkrat precej bolan, jima je bilo najlepše, ko je bilo v hiši zdravje, najtežje ure pa sta preživela, ko se je 1931. leta v Mirci utrgala skala in podrla njihovo hi3o. V drugo pa jim je bilo najhuje, ko so jih gestapovci iz nove hiše preselili z Jesenic v župnišče v Zasip.
Sedaj sta zadovoljna in uživata ob varovanju ter vzgoji svojih vnukov in vnukinj. — B. B.
mm ■__■/m.imi ■ k
VELETRGOVINA
ŽIVILA
KRANJ
Cenjeni potrošniki!
Vabimo vas k ugodnemu nakupu v tednu stanovanjske opreme v blagovnici Cerklje. v
Od 1. do 7. julija vam pri nakupu nad 500 din nudimo
5 % POPUSTA
Blagovnica bo odprta tudi v nedeljo, 7. julija.
Priporočamo se za obisk in nakup
Veletrgovina Živila Kranj
izbrali smo
Nekatere smo za preprosto, pa vendar elegantno obliko sandala. Model KORA, ki 'am ga predstavljamo, se dobi v vseh pro-ajalnah PEKA v zeleni, beli, črni in w-no modri barvi. Zgornji material je ev ro.
9na:231 din
za vas
B4T* W m
IBi
Sobota — 29. junija 1974
Nasveti
Otrok in njegov učitelj
Brez dvoma je šola poleg doma najpomembnejši vzgojni dejavnik. Šolski pouk bogati in povečuje otrokov besednjak, izkušnje in znanje, širi otrokovo obzorje itd. Vstop v šolo pomeni za otroka novo širino in kvaliteto v njegovem življenju, saj so na preizkušnjo postavljene tako njegove mentalne sposobnosti kakor tudi socialna zrelost.
Otrok velik del svojega časa prebije v šoli, zato učitelj v veliki meri lahko vpliva na nadaljnji razvoj njegove osebnosti. Pri tem moramo vedeti, da je prav učitelj v zavesti otroka nadaljevanje starševskega lika, njegovo dopolnilo ali pa tudi njegovo nasprotje. Seveda pa ima učitelj težjo nalogo kot starši, saj dobi v razred tudi trideset in več učencev, od katerih je vsak zase individualnost s svojimi posebnostmi. Do neke mere so to že razvite osebnosti z vrsto pozitivnih in negativnih lastnosti. Nekateri so izredno plašni, nezaupljivi ali pa kljubovalni in agresivni, drugi brez pravih ambicij, drugi spet bolestno ambiciozni in častihlepni. Zato je učitelju dokaj težko ustvariti zdrav emocionalen kontakt in pravilno vzgajati učence.
Vsak učenec, ki se je naučil, da spoštuje in ima rad svoje starše, ki so se vedli do njega na zdrav in prirođen način, se bo pripravljen na tak način obnašati tudi do učitelja in do šole. Otrok, ki ni bil deležen takega odnosa doma, se v novi sredini ne znajde in je pogosto nosilec nediscipline v razredu. Tak otrok je ,v nekem smislu psihično prizadet in ga je treba "obravnavati kot bolnika in mu nuditi ter privzgojiti vse tisto, česar ni dobil doma. Tega pa bo sposoben le učitelj, ki razume druge ljudi, je do njih toleranten, najsi so mu simpatični ali ne. Učencem mora nuditi občutek varnosti, trdnosti in le-ti bodo imeli primeren objekt posnemanja. Ni pa dovolj, da samo učitelj, ki je tudi sam človek s svojimi težavami in napakami, razume učence, starše, družbo: potrebno je tudi, da bi vsi razumeli njega in mu pomagali pri njegovem vzgojno-izobraževal-nem delu.
Janez Rojšek, dipl. psiholog
Graditelji!
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
TOZD Komercialni servis
Obveščaf vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po ugodnih cenah:
—	stavbno pohištvo
—	hrastov in bukov klasični parket
—	hrastov lamelni parket — uvoz
—	betonske mešalce L 100 ^ Izkoristite ugoden nakup!
Informacije dobite na tel. št. 21-611
POROVA SOLATA
. Pol kilograma pora očistimo in zrežemo na koleščke. Pet dkg slanine in 1 čebulo zrežemo in skupaj popečemo, dodamo por ter 10 minut vse skupaj dušimo. V skledo za solato zlijemo kozarček jogurta, posolimo, popramo, okisamo in primešamo dušen por. Ponudi-" mo ohlajeno.
SOLATA IZ RDEĆEGA ZELJA
Pol kilograma rdečega zelja tanko narežemo in ga 5 minut dušimo v 4 žlicah olja. Strese-mo ga v skledo, okisamo, dodamo čajno žličko gorčice, solimo, dodamo še malo cimeta in zmletih nageljnovih žbic. V zelje naribamo'še 3 jabolka. Solato okrasimo s čebulnimi obročki.
v._.__/
Solata malo drugače
Morda bi bilo dobro, da bi te sedaj mislili
na mrzle dni in si preskrbeli tople prevleke za sedeže v avtu iz naravne strižene ovčke. Na Kokrinem športnem oddelku v GLOBUSU jih imajo v naravni beli, sivi, rumeni in kamel barvi Cene:260 din
Novost na našem tržišču so namizni kompleti za pripravljanje solat v kombinaciji stekla in plastike, ki lepo imitira rezljan les. Primerno tudi za darilo. Pri jeseniškem FU2INARJU se dobe. Cena: od 36,15 do 107 din
Zelo lepe moške srajce s kratkimi rokavi iz hvaležne mešanice bombaža in sintetike-imajo na izbiro v jeseniški ZARJI (pri carinarnici).
Cena: od 107,90 do 133,30 din
Kadar je treba zabiti prav majhne žebljičke, ki jih le s težavo pridržujemo s prsti, si pomagamo na tale način. Košček lepenke zarežemo kak centimeter in v to zarezo vstavimo žebljiček. Zlahka bo stal in brez težav ga bomo zabili, papir pa nato enostavno odmaknemo s potegom navzdol.
Sončenje
Zamrzovalne skrinjeva
prijateljice gospodinj
LEFT
Marta — Preglejte, če je ob stranskih šivih krila kaj všitega blaga, da bo zgornji rob krila dovolj širok tudi čez boke. Prednji vložek za krilo je rezan v trikot, na zadnji strani pa je pravokoten.
Za mlada dekleta in pa tiste, ki jim šivanje ne gre najbolj od rok je primerna tale bluzica za sedenje na balkonu, vrtu ali za sprehod po morski obali. Ruto prijetne barve in vzorca v velikosti 70 krat 70 centimetrov preganemo na trikot, vendar " pa konce malo premaknemo. Spodnji del rute enostavno zavežemo okoli pasu na hrbtu, na oba zgornja robova pa našijemo primerno tanjšo ali debelejšo vrvico ali verižico.
v 18 knjigah
DOSEŽKI SODOBNE ZGODOVINSKE ZNANOSTI
naročila sprejema DZS LJUBLJANA, Mestni trg 26 in vse knjigarne...
prav tako tudi za zbirki: AMFORA
BIOGRAFIJE 74
Čeprav letošnje poletje vsaj zdaj v začetku nikakor ni radodarno s sončnimi dnevi, ne verjamemo, da bo tako ves čas. Će že ne drugače, sonce bomo poiskali kje na jugu ob morju. Treba pa ga bo — namreč sonce — jemati bolj po kapljicah. Če ne bomo imeli vsaj malo sončene kože, se lahko dopustniški dnevi spremene v eno samo ležanje v senci. Res se vsakdo hitro želi znebiti mestne bledice in lepo porjaveti. Le redki, taki ki imajo v koži veliko pigmenta, se lahko sončijo skoraj brez vsake zaščite, medtem ko je drugim, posebno pa bledičnim ženskam, potrebna pazljivost pri sončenju in zaščita pred ultravioletnimi žarki.
Znano je, da najlepše ogorimo v jutranjih urah in pa, če se na soncu gibljemo. Ležanje na soncu si privoščimo le za kratek čas. V prvih dneh sončenja se namažimo z zaščitnim sredstvom že v senci in sicer od nog do glave. Izberite kako dobro
zaščitno sredstvo z visokim zaščitnim faktorjem. Cim višja je številka, tem dlje lahko ostanete brez posebne škode izpostavljeni sončnim žarkom. Ne pozabite, da v obmorskih krajih sonce porjavi tudi v senci, zato naj vam nikar ne bo žal časa, ki ga preživite v senci. Rjava barva bo »držala« veliko dlje, če jo boste pridobivali postopoma. Posebno pa se varujte, da bi kje na soncu zaspali. Sončenje za bledolične je na morju prepovedano v času med enajsto uro dopoldne in tretjo uro popoldne.
Se nasvet ali dva za počitniške dni ob morju, če si jih boste letos privoščili. Sonce zelo izsuši kožo, zato je treba kožo kar pogosto mazati s hi-dratantnimi kremami in losioni. Navadno so označeni z imenom Natu-ral Moisture (naravna vlažnost). Kožo izsušuje tudi morska voda. Imenitna je torej za mastno polt, za vse druge polti pa velja, da se je treba po kopanju v morju tuširati s sladko vodo.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
—	Ni nujno, da cementna tla na balkonu obložimo s keramičnimi ploščicami. Lepša bodo že, če jih prebarvamo s sinkolitom v živahni barvi, z oljnato barvo ali s tekočo plastiko.
—	Lesene predale v stari omari od časa do časa operemo z milnico in posušimo na soncu. Tudi omaro znotraj umijemo, ko pa se posuši, jo naprSimo s sprejem za svež zrak v prostorih. Tako iz omare ne bo več zatohlo zaudar-jalo.
—	Steklene svetilke od časa do časa okopljemo v milnici, prav tako tudi žarnice. Seveda smo prej svetilko razstavili, da ne bo kake nesreče z elektriko. Svetila, ki jih ne moremo sneti, pa obrišemo s krpo namočeno v vodo, ki smo ji dodali kis. Nato jih zdrgnemo še s suho krpo.
Lucija iz Kranja — Doma imam nekaj ostankov blaga, ki bi jih rada porabila, da bi krilo normalne dolžine nekoliko podaljšala. Mi lahko pomagate?	.	»


I marta I Y>dgovarja\

Vodoravno: 1. cev, svitek, 6. vzhodnoindijsko žganje iz riževega ali palmovega vina, 10. nizozemsko ime za reko Meuse, 14. ime junaka angleških ljudskih balad, Hooda, 15. namen, namemba, 17. pripovedni pesnik, 18. stara, priljubljena španska pesem o golobčku, 19. glina, 20. avtomobilska oznaka za Sarajevo, 21. pripadnik nomadskega ljudstva južne Rusije, 23. pretep, 25. Ivan Jezernik, 26. življenjska tekočina, 28. samec pri ovcah, 30. orodje, 32. živosrebrov klorid, odvajalo, 35. vrelec Rogaške Slatine, 36. dragocena kovina, 38. bršljanu podobna lepotna rastlina, 40. mesto v Slavoniji, znano po gumarski industriji, 42. znamka nemških avtomobilov, 43. potomec, 46. Ivan Tavčar, 47. črpalka v krvnem obtoku, 49. država v Indokini, 51. avtomobilska oznaka za Karlovac, 52. bijiovo oglašanje, 54. prebivalec Atike, 56. veriga, spona, 58. prebivalec Korotana, 60. mesto v jugovzhodni Turčiji, 61. ime novinarja Mahkote, 62. zgornje okončine, 63 prekop, jarek.
Navpično: 1. tresketanje, 2. oborožen tat, 3. pas pri kimonu, 4. domač izraz za loščilo, 5. Alfred Nobel, 6. izobčenje, prekletstvo, 7. oranje, zorana zemlja, 8. rimski bog ljubezni, 9. ime jugoslovanskega pevca Montena, 10. avtomobilska oznaka za Milano, 11. atek, 12. roman Alekseja N. Tolstoja, 13. sodrga, drhal, 16. napotek, 18. alkoholna pijača, 22. prejno vreteno, 24. kontakt, 27. mitološki letalec, 29. rimski cesar, požigalec Rima, 31. vzhodnoindijski drobiž, 33. grška »Sveta gora« na Halkidiki, 34. francoski matematik in fizik, Pierre-Simon, 36. kolekcija, 37. kozmetično sredstvo za izpiranje kože, 39. angleški filmski režiser, David (»Doktor Zivago«), 41. kisar, izdelovalec kisa, 44. pravoslavna sveta podoba, 45. napad, navalitev, 48. ime finskega književnika Leina, 50. natrijev karbonat, 53. žival, ki rije pod zemljo, 55. plačilno sredstvo za vnovčenje pri banki, 57. tatarski poglavar, 59. v fiziki kratica za enoto oersted, 60. kratica za Akademski klub.
Rešitve pošljite do srede, 3. julija, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din
rešitev nagradne križanke iz sobotne številke
1. maligan, 8. tujina, 14. okarina, 15. uragani, 17. Ras, 18. nekoliko, 20. Ir, 21. Ante, 23. mok, 24. Na, 25. ole, 26. toplovod, 29, cekin, 31. vojna, 32. OK, 34. Mona, 35. stih, 37. Al, 38. patos, 40. racak, 42. oponenti, 45. Ela, 46. EC, 48. alt, 49. Anka, 51. če, 52. brigadir, 55. jed, 56. anatema, 58. Anegada, 60. trasat, 61. napakar
izžrebani reševalci
Prejeli smo 109 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Zdenka Mačefat, 64000 Kranj, C. Staneta Rozmana 9; 2. nagrado (40 din) Diana Rugale, 64000 Kranj, Kidričeva 3; 3. nagrado (30 din) Franc Senk, 64000 Kranj, Predoslje 94. Nagrade bomo poslali po pošti.
Aralsko jezero ogroženo
Cela. obsežne pokrajine v Sovjetski zvezi niso več varne pred posegi sodobnega življenja. Arabskemu jezeru grozi izsušitev. Gladina vode se je v zadnjih desetih letih znižala za tri metre. Jezero, ki ima 60.000 kilometrov površine, je zelo plitvo. Vzrok za nižanje gladine je v tem, da odvajajo preveč vode iz rek Amu-Darja in Sir-Darja v namakalne kanale. Odvišno vodo v deževnem času iz kanalov enostavno spustijo v pustinjo. Zato so se zagovorniki varstva narave odločili, da bodo zgradili posebna akumulacijska jezera. Iz njih bodo po potrebi dodajali vodo Aralskemu jezeru.
— Pohiti no, teci, lenoba!!!
Vroče poletje na severu
Prvi poletni dan letos za večji del Evrope ni bil prav nič poleten. Zato pa iz Skandinavije poročajo o veliki vročini. V severni Norveški so zabeležili 32 stopinj v senci, v Hamerfe-stu, najbolj severnem mestu na svetu, pa se je te dni sukalo živo srebro okrog 28 stopinj Celzija. Na Norveškem so tako visoko vročino prvič zabeležili letos, čeprav so že pred 103. leti uvedli redno dnevno mete-reološko poročanje.
Vitkost ni vedno zdravje
Toliko boja za vitkost, kot ga je v teh preddopustniških dneh, ko polovica ženskega -sveta neprestano stoji na tehtnici in trpi ob hudi dieti, najbrž ni nikdar v letu. Vse to divje stradanje, telovadba, masaža in ne nazadnje trim ima le en namen: da bomo v kopalkah videti vitke.
Toda dr. Paul Scholten iz Amerike, ki so se mu pridružili tudi številni ugledni znanstveniki iz te strani morja, ugotavlja, da si mnoge Evropejke in Američanke z vitkostjo pridobijo tudi hudo živčnost in oslabljeno srce. Strah pred debelostjo bolj škoduje srcu kot debelost sama. Naša družba je tako postala nevrotična in stalno koleba med strogo dieto in pretiranim hranjenjem.
Operiral samega sebe
V	neki sovjetski podmornici, ki je bila zasidrana globoko pod viharno površino Tihega oceana, se je hudo bolan zdravnik sam operiral. Pri tem sta mu pomagala dva mornarja.
Zdravnik je več kod dan in noč trpel hude bolečine v trebuhu. Vnetje slepiča, se je glasila diagnoza. Zavedal se je, da ga lahko reši le takojšnja operacija, zato se je odločil, da se operira sam. Sedmi dan po operaciji si je pobral šive iz rane.
Park preteklosti
V	indijskem mestu Saketi v državi Himačal Pradeš so na nekaj kvadratnih kilometrih uredili nenavaden park. V njem lahko obiskovalci občudujejo na desetine skulptur, ki ponazarjajo že davno izumrle živali. Narejene so na podlagi izkopanin oziroma fosilov predzgodovinskih bitij. Strokovnjaki, ki so sodelovali pri ureditvi parka, menijo, da park ne bo samo turistična atrakcija, temveč tudi »laboratorij« za proučevanje bitij izpred več milijonov let.
Tudi kralj davkoplačevalec
Po novem zakonskem osnutku so-cialnodemokratske stranke naj bi v bodoče tudi švedski kralj ne bil oproščen davščin. Do sedaj na njegove dohodke niso predpisovali davkov. Če bo predlog sprejet, bodo kralj Carl XIV. in člani njegove družine plačevali davek na dohodek in premoženje in tudi ne bodo več smeli uvažati brez carine. Tudi davek na avtomobile kralju ne bo več prihranjen.,
Črtomir Zoreč:
N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico...
(Pogovori o koroških krajih in ljudeh)
(25. zapis)
Fantje spotoma pojo staro pesem: »Zakaj bi dan's veseu ne biu ...« Nato zaigra godba svojo »vižo« in spet se oglasi fantovska pesem. Potem, ko je sprevod nekajkrat ob&el središče vasi, se vaščani raz-idejo po svojih domovih, da bi juži-nali. Na žegnanjski dan pa se sme jesti le »čisova« (kisla) župa. Ta pa seve ni slaba, saj je v njej mnogo smetane in jajc.
Posebno fantom se od kosila močno mudi, saj si morajo pripraviti konje, ki jih bodo pri štehvanju jezdili. Konji so težki, kmečke domače pasme. Pokrijejo jih s pisanimi odejami, te pa spno s širokimi pasovi pod konjskim trebuhom. Fantje se bodo na konjih morali dobro držati, kajti sedla niso dovoljena.
Zdaj pa je vas že zbrana pod lipo, konji nestrpno hrzajo in za štehva-nje, ki je pravcati obred, ne le ljudski običaj ali šega, je vse pripravljeno.
TEKMA ZA »KRANCELČ«
Fantov-štehvovcev je vedno le pet do sedem, največkrat pa kar natanko šest. Zakaj ne več ne manj, tega nenapisapa pravila ne povedo. Pač bržčas zato ne, da se obred preveč ne zavleče. Kajti pripetila bi se lahko tudi nerodna zadrega: sodček ne bi zdržal večjega števila udarcev, prehitro bi se razsul in štehvovci, če bi jih bilo več, ne bi imeli po čem tolči. Pa še to: ker pripada vsakemu od štehvovcev pri plesu čedno dekle, teh pa v mali vasi ni vedno prav dosti, je kar prav, da, je število parov omejeno — fantovska konta že ve, kako se tej stvari streže.
Vsak štehvovec zajaše svojega konja, ki mora biti lepo »ociran«, čeprav brez sedla. V roki drža, fantje železne količe, s katerimi bodo med dirom (v galopu) udarjali po sodcu.

Štehvovec-zmagovalec z najbolj zalo dečvo (Gorje v Ziljski dolini)
Tekma se prične skoraj obredno. Izpod lipe odjezdijo fantje na začetno mesto (start); tjakaj jezdijo mirno in pojo domačo pesem, pa ne poskočno. Ko odpojo, zaigra še godba. In že se spusti prvi tekmovalec v dir proti stebru z nataknjenim sodcem. Ko v največji hitrosti jezdi mimo stebra, udari fant s količem z vso silo po sodcu. Če ga ne zgreši, seveda! Zmaga oni, ki udari po sodcu tako močno, da se doge in obroči razsujejo.
Navadno sodeč vzdrži prve udarce in fantje jezdijo spet na »start«. In težki konji se spet zapode v galop. Tako ponove še nekajkrat, kajti »štehvovski mojster«, ki stoji ob stebru, sodeč suče in tako umika pred polnimi udarci. — Zmagovalec je nagrajen z viharnim odobravanjem, od vodje tekme pa dobi enega od leskovih obročev, ki so držali doge vkup. Tudi drugi fantje dobe vsak po en obroč (mora jih biti na sodcu toliko, kot je tekmovalcev), ki si ga nataknejo na roke. Vnaprej določeni fant pa dobi še »krancelč« od deklet...
Tekmovalci zdaj izroče konje mlajšim fantom, da jih odpravijo v hleve, sami pa gredo pod lipo, da se z dekleti brž zavrte v plesu. Temu ziljskemu obrednemu plesu pa pravijo še po starem: »visoki rej«.
VISOKI REJ
Prav prijetno bo prebrati nekaj stavkov o ziljskem visokem reju, ki jih je sredi preteklega stoletja zapisal v »ilirščini« — v jeziku, ki naj bi zbližal Slovence s Hrvati — stari rodoljub, jezikoslovec in narodopisec Matija Majar-Ziljski (1809—1892):
»Poju, muziciraju in rajajaju vsa-koga leta slovesno pod lipoj zelenoj, kadarkoli se obhadja v ziljskoj doline žegen, somenj, cerkveni shod. Župe ili fare, v kateri so ti visoki reji in druge slavjanske navade obične, su sledeče: Gorjani, Bistrica, Čače, Šentjuri, Zahomec, Šentpa-vel, Blatčani, Borljani, Melviviče in Brda. Te častne reje smejo pod lipoj plesati izključivo samu samič-ni mladeniči in deklice nespeča-ne...«
In še beseda o godbi, brez katere ni štehvanja in tudi r<ya ne. Nekoč so godci, domači ali najeti iz kake sosednje vasi, igrali na gosli, klarinet in bas. Muzika se mora seve podrediti obredju: ko fantje poženo konje, igra uren galop — pozneje, ko začne ples pod lipo, pa valčke, polke in »štajeriš«, kot pač povsod ob takih priložnostih.
Zaplete se kdajpakdaj pri »kran-celčih«. Pravilo sicer velja: najboljšemu jezdecu-štehvovcu gre najlepše dekle pri plesu — toda kaj, če več let zapored zmaguje isti fant? Zato »konta« modro že vnaprej določi, kateri od fantov bo to leto dobil od deklet »krancelč«. Prav ni, pravično pa je!
(Se bo nadaljevalo)
BOG TATOV
Poznana je tista zgodba, kako je Apolon prišel do tega glasbila. Hermes, najbolj zvit bog, se je rodil zjutraj, opoldne pa že zlezel iz plenic, naredil iz želvinega oklepa in črev liro, igral nanjo in pel. Proti večeru je že Apolonu ukradel petdeset telet, ki jih je ta pasel za bogove. Teleta je skril, potem pa se tiho vrnil domov in legel nazaj v zibko. Apolon mu je v obraz povedal, da je on ukradel teleta, toda Hermes je znal tako prepričljivo laga'ti, da je moral vmes poseči sam oče Zevs in ukazal, naj teleta vrne. Tedaj pa je mladi Hermes vzel v roke liro in zaigral tako lepo, da je bil Apolon ves očaran. Prosil je za zamenjavo. Hermesu je pustil teleta, sam pa dobil liro, od katere se ni več ločil.
No, da je pri starih Grkih res vsak imel svojega boga, priča tudi ta Hermes, ki je bil zavetnik tatov. Ljudje so si razlagali, da morajo pač tudi tatovom pomagati bogovi, da jim posel uspeva.
V muzeju je ohranjenih tudi nekaj mozaikov in pa tisti »popek sveta« na vrhu stopnišča, ki sem ga omenila v prejšnjem nadaljevanju. Ta ni gladek, kot tisti zunaj, pač pa je nenavadno obdelan in je videti, kot da bi bil ves posejan z nekakšnimi stiliziranimi hrošči.
1). Dolenc
(Se bo nadaljevalo)
Cfc I	q
Sobota — 29. junija 1974
V rimskih časih je orakel deloval naprej, toda počasi je prerokovanje pojemalo. Leta 86 je rimski general Sulla odnesel večji del bogastev templja, da bi z njim plačal boj proti Mithridatu. Cesar Nero je odpeljal okrog 500 kipov. Cesar Konstantin Veliki je prav tako odpeljal velika umetniška dela od tu in je z njimi okrasil svoje novo mesto Konstanti-nopel.
Smrtni udarec pa je svetišču zadalo krščanstvo. Leta 394 po našem štetju je Teodor Veliki prepovedal prerokovanje in orakel je izginil. Kolikor ga niso izropali in porušili Rimljani, so ga uničili potresi. Kjer je včasih Pitija momljala svoje prerokbe, je bila zgrajena majhna vasica Kastri. Leta 1891 je francoska arheološka šola pričela tu s sistematičnimi izkopavanji. Nad najdbami so strmeli. Tako nam nudi danes svetišče Delfi, četudi so ostale samo ruševine, še vedno dovolj jasno sliko o nekdanji moči in krasoti preroči-šča.
DELFSKI »ZDRUŽENI NARODI«
• Delfi niso bili le velik vsegrški kulturni center, temveč predvsem tudi politično središče, kjer se je enkrat letno sestajal versko politični svčt. To je bila zveza številnih
Potem je tu ogromno frizov, ki prikazujejo boje z Amazonkami, borbo pred Trojo, bogove v pogovoru itd. Zanimiva je tudi sfinga z Na-xosa, precej poškodovana, krilata Nike, nagrobniki in pa okrogel oltar iz Ateninega svetišča, na katerem so frizi res lepo ohranjeni. Zame so bile najzanimivejše tiste drobne stvari, ki so shranjene v vitrinah: drobna bronasta figurica dečka, ki igra na piščal, majhne zmajeve glave, živali in vse polno drobne keramike. Najlepše delo pa je figurica, ki prikazuje Odiseja, navezanega na trebuh ovna iz znane epizode iz Odiseje, ko je z zvijačo ušel iz Polifemove votline.
Stvar, ki je pa v tem muzeju najbolj cenjena, je prav gotovo majhna keramična posoda, v kateri je na dnu narisan Apolon, kako v atmosferi popolnega miru sedi na posebnem stolu, digros imenovanem, in v vsej svoji božanstveni milini in lepoti daje piti divjemu golobu. V desnici skodela s pijačo, v levici lira. Naj omenim, da prav tako kot z lo-vorjevim vencem na glavi, prikazujejo Apolona skoraj vedno tudi z liro, kajti Častili so ga tudi kot boga petja in glasbe. Celo bog plesne umetnosti in pesnikovanja je postal; bogovom je igral na liro in vodil zbor muz.
Sveta pot se vije mimo atenske zakladnice
POLN MUZEJ
Vse, kar je ostalo vrednega, je spravljeno v muzeju, ki je postavljen ob cesti pod Apolonovim templjem. Tu je začuda dosti ohranjenih kipov, kot so na primer tista čudovita plešoča dekleta na stebru, kipi mla-deničev, atletov, filozofov itd. Posebnost muzeja je prav gotovo eden redkih ohranjenih kipov iz brona, postava mladeniča z vajetmi v rokah. Njegove oči so namreč tako do popolnosti izdelane — beločnica je iz emajla, temno oko pa je iz rjavih in črnih kamnov — tako da stoji še danes tu kot živ. Pravijo, da je imel tudi ustnice oblečene, in sicer z rdečim bakrom.
grških mest, ustanovljena sprva na verski podlagi. Ta zveza ali Amfik-tionija, kot so jo imenovali, je delovala tudi kot častno razsodišče pri raznih sporih med temi združenimi mesti. Nekateri moderni zgodovinarji pojmujejo to zvezo kot predhodnico mednarodne politične organizacije, kot so na primer danes Združeni narodi. In vsako mesto te zveze je imelo tu svojo zakladnico — vseh je bilo sedemnajst — od katerih pa se je skoraj povsem dala rekonstruirati le atenska. Kot se da sklepati, pa so bile nekatere pravi biser takratne arhitekture.
1 |2 [3 [4 IŠ	[6 |7 [8 |9	(10 ITI [12 [l3
14	15	16
i7	mm|T8	map
20 Hi [22	■H23 2^TBl25
26 2^	2^ 31
32 33	3^
36 [37	■■38 39
40	4^ ■■■43 44 [45
46 W47	4^
52	^JJpT-	55	^JBl^ ^
58	59	1 60
61	65	63
1 »Mt^lSS lllS VaSSssO Kr h	ikttKflLI)1) iV	vtotL^ ) M	JfE^jr^i

Prišel je dan, na katerega smo toliko let čakali, toliko pričakovali od njega. Res nam je prinesel konec šolskih dolžnosti novo, za nekatere svobodnejše in samostojnejše življenje, pa nas je kljub temu razočaral. Prinesel nam je namreč tudi grenko slovo od otroštva, učiteljev, šole, slovo od osemletke ...
Besede ob slovesu
Za nami je več kot štirinajst let brezskrbnega in otroškega življenja. Nobena velika odločitev še ni obremenila naših mladostnih dni. Toda sedaj stoji velika odločitev pred nami. Preprosto jo je izraziti z besedami, težko, mučno pa čutiti, doživljati. Ne moremo verjeti, da smo mi tisti, ki se moramo opredeliti, da je samo od nas odvisno, kakšno bo naše življenje v prihodnosti. Vsak od nas se večkrat sprašuje: »Kaj mi prinašaš, življenje?« Toda čez odgovor je pogrnjena velika temna senca, nikoli ne bomo vedeli, kaj se skriva za njo. Morda pa je bolje, da ne izvemo. Da, gotovo je bolje tako. Delati zaše in za druge. Ustvarjati, to naj bi bil največji sen, največja želja.
Sedaj, ko se bomo razšli kot prijatelji, prijatelji ostanimo. Spominjajmo se teh osmih let, ko smo dan za dnem prihajali v naš drugi dom, ko smo skupaj prebredli mnogo šolskih težav in se z večjo ali manjšo srečo prerivali mimo zank, ki jih je nastavljala včasih kar zahtevna učna snov. Ni bilo vedno vse v redu, tudi sprli smo se. Včasih smo naredili kaj narobe, toda tudi to je šola — šola za življenje. Zdaj bomo hodili vsak svojo pot. Iz nas se bodo nekoč razvile različne osebnosti. Srečavali se bomo le še na cesti. Tam, kjer bomo imeli naključne skupne opravke, nenapovedano. Tedaj se bomo spomnili dni našega tovarištva, lepih dni osemletke.
Zadnjikrat je zazvonil šolski zvonec. Slovesno nam je zazvonil, da lahko gremo. Hudo nam je, kajti zdaj vemo, da moramo iti, a nihče noče pokazati, da je slovo težko. Marsikak pogled zadnjikrat poboža našo šolo, razrede, vsak steber. Prvi smo se vselili vanjo in jo imeli radi. Zdaj jo zapuščamo. Kaj lahko še čutimo poleg tegobe slovesa? Hvaležnost! Hvala ti, draga šola, za tvojo gostoljubnost, s katero si nas sprejela in nam omogočila šolanje. V imenu vseh osmošolcev hvala vsem učiteljem za znanje, ki ste ga nam posredovali, za delo, skrb, ki smo ga vam povzročili.
Janka Opolički, 8. a r. osn. šole
heroja Bračiča, Tržič
List iz mojega dnevnika
Nedavno tega mi je bilo zelo dolgčas, kajti bilo je pusto in deževno vreme. Stikala sem na podstrešju, da bi r.ašla kaj kratkočasnega. Našla sem svoj stari dnevnik in ga začela listati. Mojo pozornost je pritegnil datum: 14. junij 1970. Pa poglejmo, kaj se je zgodilo takrat! Hraše, 14. junij 1970 Ko sem se danes zjutraj zbudila, me je toplo sonce veselo pozdravilo. Danes dedek praznuje svoj 66. rojstni dan. Vzela sem marjetice, ki sem jih pripravila včeraj.
Za dedka so bile marjetice najlepše cvetlice in nikoli jih ne bi zamenjala z vrtnicami ali nageljni. Dedek je bil človek z vsem srcem priklenjen na zemljo. Odraščal je med travo in rožami in vzljubil zemljo, ki hrani vse spomine njegove mladosti. Užival je, ko je gledal žitno 'polje, valujoče v soncu in vetru. Zanj ni bilo lepšp slike kot je slika narave. Travnik ob kozolcu z gozdom in gorami v ozadju. Hudo mu je bilo, ko je bil že nekaj let priklenjen na posteljo, skoraj povsem ločen od narave.
Ko sem prišla v sobo, je sedel na postelji. Odprla sem okno, da je prišel v sobo vonj po posušenem senu, nato pa mu voščila. Pobožal me je po laseh, in kakor bi zapazil senco žalosti v mojih očeh, dejal: »Mar veš, da si mi voščila zadnjikrat?«
Zajokala sem, toda dedek je dejal: »Ne joči! Veseliti se moraš, saj si mlada!«
Na poti v šolo in ves čas pouka so me spremljale besede: Mar veš, da si mi voščila zadnjikrat?
Ko sem prišla iz šole, je dedek že umiral.
Moj pes
Nekega poletnega večera se je oče vrnil domov od moje tete. Ko je prišel v sobo, je povedal, da ima za sestro in zame presenečenje. Zelo sva bila radovedna, kaj je to. Bil je kužek, ki je bil rjavkasto črne barve. Dali smo mu ime Asta. Noč je prespal v hlevu, ko pa smo mu zjutraj prinesli hrano, je bil želo vesel. Nekega poletnega dne smo odšli z očetom nabirat gobe. Ker smo hodili med trnjem in visoko travo, smo morali Asto nesti, da se ne bi zgubila. Kadar sva bila s sestro prosta, smo se z Asto lovili in skrivali. Vsi smo jo zelo vzljubili.
Dušan Stare, 5. b r. osn. šole dr. Janeza Mencingerja, Boh. Bistrica
Zdelo se mi je, da tudi cvetke, ki sem mu jih podarila zjutraj, pove-šajo glavice. Ko sem stopila v sobo, sem zajokala. Dedek me je pogledal in se mi še zadnjikrat nasmehnil, nato pa umrl.
Martina Rozman, 7. r. osn-šole Simona Jenka, Smlednik

Juhuhu, počitnice so tu !
Z veseljem sem pričakal počitnice. ,Po napornem delu si bom lahko oddahnil. Veliko bom igral nogomet pa tudi druge igre — predvsem z žogo. Julija bom za nekaj dni odšel s starši na morje pa še nekaj planinskih domov bom obiskal. Igral bom šah, s prijatelji pa bomo pripravili manjši turnir za ekipe in posameznike. Veliko prostega časa bom posvetil branju in opravljanju nalog, ki jih bom dobil pri dopisnem krožku. Ostali čas bom preživel na kopališču ali pri stari mami.
Sergej Rus, 6. c r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič
Tri mesece kopanja, uživanja in seveda brez učenja in nalog. Nekateri bodo odšli na morje, kjer bodo
Strah me je bilo
Nekega večera me je oče poslal na podstreho, kjer imamo golobe. Nesti sem jim morala hrano.
Ker je bilo zelo temno, sem vzela baterijo. Po stopnicah mi je svetil^, nato pa naenkrat ugasnila. Srce mi je začelo močno biti. Preplašena kot zajec sem stala na sredi stopnic in čakala. Nenadoma sem se obrnila in odprla vrata. Tedaj pa se je prikazal skozi špranjo bled lunin obraz, ki se je ravno prikradel izza oblakov. Mislila sem, da po vseh temnih kotih stojijo sami strahovi. V enem izmed kotov je visela bela krpa. Zakričala sem kot bi bila ob pamet, kajti mislila sem, da je duh. Kot nora sem stekla po stopnicah navzdol in nema pritekla v kuhinjo. Mama se mi je posmehovala, jaz pa sem morala nazaj po baterijo,' ker sem jo v velikem strahu pustila na podstrehi.
Drugo jutro pa sem morala pomesti raztrešeno hrano za golobe.
Irena Šilar, 4. c r. osn. šole
Lucijana Seljaka, Kranj
uživali ob*morju in vročem soncu, nekateri so si izbrali gore, te velike, molčeče velikane, nekateri pa bodo odšli na podeželje, proč od mestnega hrupa in smradu. Jaz bom šla s starši najprej na morje, nato pa bom za en mesec odšla na stričevo kmetijo. Tam je svoboda, nič avtomobilov in mestnega hrupa. Zjutraj namesto budilke zapoje budnico pe-"telin, krave mukajo, za pašo in pes zalaja, da zbudi gospodarja.
Zelo se veselim teh lepih počitnic, še posebno pa zato, ker se ni treba učiti.
Valerija Štabuc, 6. b r. osn. šole
heroja Bračiča, Tržič
Jaz
Bila sem majhna punčka, ki vsak jo rad poujčka. Ko zrasla sem za ped{ bila sem sladka kakor med. Majhna, sladka punčka, ki nadvse se rada ujčka.
Zdaj pa žal drugače je, nihče več ne ujčka me. Očka pravi: »Stara si,« jaz pa pravim: »Starši ti.«
Francka Jerala, 7. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, iz šolskega glasila Stezice
Nasvet
Pri tehničnem pouku smo vsi pridno rezljali, in zabijali. Učitelj je hodil od enega učenca do drugega. Ker je bil v razredu velik ropot, ga Mija ni slišala, ko je prišel do nje. Ležala je namreč na tleh in pisala kontrolno vajo za biologijo. »Kaj pa delaš na tleh?« je hotel vedeti učitelj. »Kontrolno vajo pišem,« je za-jecljala Mija, »pa nisem imela drugje prostora.«
Dober nasvet za druge, ali ne?
Darinka Lipar, 5. a r. osn. šole Davorina Jenka, Cerklje, iz šolskega glasila Odmevi izpod Krvavca
Dopisna delavska univerza
v Ljubljani
vpisuje v dopisne šole
—	osnovno šolo (5., 6., 7. in 8. razred)
—	poklicno administrativno šolo (dveletno)
—	ekonomsko šolo
—	tehniško šolo (za strojno, elektrotehniško, lesnoindustrijsko in kemijsko stroko
—	delovodsko šolo (za strojno stroko)
—	poklicno kovinarsko šolo
Vpisuje tudi v dopisne tečaje
—	nemškega in italijanskega jezika
—	esperantskega jezika
—	tehniškega risanja
—	za skladiščnike
—	za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki
—	tečaj strojepisja (v drugem delu tečaja možnost specializacije za stavce na IBM strojih ali za fonodak-tilografe)
—	tečaj poslovne korespondence (za delovne organizacije po modernem programu)
—	tečaj za družbeno izobraževanje
Vpisujemo vsak dan od 7. do 14. ure, ob torkih do 18. ure (od 1. septembra tudi drugo soboto v mesecu)
Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, učnem programu in pogojih za vpis boste lahko izvedeli iz prospekta za šolsko leto 1974/75, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo. Svoj naslov napišite s tiskanimi črkami! Za prospekt pošljite znamko v vrednosti 5 din na naslov: Dopisna delavska univerza, 61000 Ljubljana, Parmova Š9, telefon 312-141, poštni predal 106.
Izid nagradnega žrebanja Prešernove družbe 24. junija 1974
Dobitke so zadele naslednje številke srečk:
00881, 00950, 01016, 01143, 01592, 01724, 02010, 02306, 02870, 03079, 03126, 03127, 03137, 03296, 03387, 03431, 03895, 04268, 04691, 04941, 04988, 05162, 05314, 05435, 05535, 05783, 06224, 06362, 07224, 07411, 07417, 07440, 07453, 08172, 08186, 08346, 08479, 09139, 09165, 09627, 10011, 10149, 10197, 10675, 10852, 10954, 11302, 11385, 11451, 11735, 11839, 11886, 11917, 11969, 12176, 12230, 12305, 12458, 12565, 12674, 12677, 12976, 13140, 13199, 13295, 13432, 13755, 13853, 13940, 14285, 14328, 14462, 14572, 14782, 14830, 14998, 15025, 15130, 15170, 15298, 15601, 15651, 15716, 15762, 15850, 15922, 16379, 16475, 16720, 16822, 16834, 16912, 17014, 17347, 17502, 17857, 18110, 18218, 18341, 19738, 19752, 20022, 20085, 20146, 20194, 20197, 20450, 20890, 20958, 21112, 21192, 21320, 21361, 21662, 21820, 21992, 22303, 22400, 22793, 22872, 22888, 22981, 23183, 23258, 23345, 23387, 23468, 24130, 24310, 24328, 24337, 24520, 24567, 24590, 24703, 24787, 24983, 25033, 25520, 25545, 25762, 25897, 26174, 26327, 26412, 26501, 26570, 26727, 26955, 27328, 27494, 27540, 27866, 28010, 28069, 28186, 28328, 28712, 28730, 28841, 28918, 29094, 29220, 29690, 29751, 30300, 30407, 30471, 30781, 31198, 31206, 31996, 32549, 32610, 32675, 32933, 34343, 34756, 34846. Srečke, ki se končujejo s številko 1, 6 in 8 so zadele knjigo Agathe Christie: Karibska skrivnost.
Imetniki srečk lahko dobijo dobitke v upravi Prešernove družbe vsak dan, razen sobote.
Zadnji rok za prevzem dobitkov je 31. oktober 1.1. Dobitek lahko dvigne samo tisti izžrebanec, ki je do žrebanja poravnal celotno naročnino.
Dobitniki izžrebane srečke za knjigo pošljejo srečko upravi Prešernove družbe (na srečko napišite svoj točen naslov) in jo bodo prejeli po pošti. Lahko pa jo dvignejo tudi osebno v upravi Prešernove družbe vsak dan, razen sobote.
Prešernova družba Ljubljana Opekarska — Borsetova 27
Dopisna delavska univerza bo v šolskem letu 1974/75 skupaj s Tehniško šolo za lesarstvo v Ljubljani
pričela z dvoletno tehniško šolo za lesno stroko.
V šolo se lahko vpišejo tisti, ki so končali triletno poklicno šolo za lesarstvo. Predmetnik je prilagojen znanju absolventov poklicne šole za lesarsko stroko.
Pouk bo organiziran v obliki seminarjev za posamezne predmete, kar predstavlja najsodobnejšo in najuspešnejšo obliko izobraževanja zaposlenih.
Šola bo pričela delati oktobra 1974, do takrat pa traja vpisovanje. Vse informacije v zvezi s šolanjem dobite na Dopisni delavski univerzi Ljubljana, Parmova 39.
OFENZIVA NA BLEGOŠ
NAPISAL: PETERNEL ANTON - IGOR, NARISAL: PETERNELJ JELKO
Spraznili smo nahrbtnike, pobrali iz njih strelivo in z njim napolnili žepe, čevlje pa privezali okoli pasu. Tako smo se neslišno izognili mnogim švabskim zasedam, čeprav nismo vedeli, kje so. Prišli smo na cesto, ki vodi iz Zetine na Črni kal.
Ob cesti je bila nemška zaseda. Pod temno nebo je švignila raketa, vendar nas Namci niso opazili. Neslišno smo lezli skozi njive, kjer je bila čistina. Nameravali smo nadaljevati pot v smeri proti Mlademu vrhu, vendar se nam tx> ni posrečilo:
Pričelo se je daniti in poskrili smo se v grmovje. Bil sem truden, saj že 4 noči nisem nič spal. S komisarjem Kostjo sem legel pod leskov grm in tam zaspal. Komisar me je čez nekaj časa zbudil, ker sem smrčal. Nemci so bili v bližini in so v potoku pod nami zajemali vodo.
radio
o
o
Poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. 7. 8. 9. 10. (danes dopoldne). 11. 12. 13. 14. 15. 19.30 (radijski dnevnik), 22. (dogodki in odmevi), 17. 18. 23. 24. ob nedeljah pa ob 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 17. 19.30 (radijski dnevnik), 22. 23. in 24.
SOBOTA, 29. JUNIJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Iz mladinskega glasbenega albuma, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Čez travnike in polja, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 T pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.40 Paleta melodij, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Majhni ansambli iz studia 14, 17.10 Instrumenti v ritmu, 17.20 Gremo v kino, 18.15 Rad imam glasbo, 18.45 S knjižnega trga, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana, 20.00 Bled pozdravlja Donau-Knie, 22.20 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S -pesrtiijo in plesom v novi teden
Drugi program
9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Radi jih poslušate, 14.00 Poletni ročk leksikon, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Za prijetno razvedrilo, 16.00 Pet minut humorja, 16.40 Popevke z jugoslovanskih festivalov zabavne glasbe, 17.40 Svet in mi, 17.50 Vodomet melodij, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Slovenski pevci zabavnih melodij
Tretji program
19.05 Znanost in družba, 19.20 Giacomo Puc-cini: Turandot, opera v treh dejanjih, 21.25 Sobotni nočni koncert, 22.55 Iz slovenske poezije
NEDELJA, 30. JUNIJA
4.30 Dobro jutro, 8.07 Veseli tobogan, 9.05 Se pomnite, tovariši, 10.05 Koncert iz naših krajev, 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 14.05 Humoreska tega tedna — Calderon: Cacikova spreobrnitev, 14.25 Ob lahki glasbi, 15.10 Nedeljska reportaža, 15.30 Popularne operne melodije, 16.00 Radijska igra — Bruce C. Fisk: Ena ptička priletela, 17.05 Nedeljsko športno popoldne, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Jazz za vse, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Serenadni večer
Drugi program
8.10 Vedri zvoki z majhnimi ansambli, 9.00 Revija melodij, 10.00 Melodije po pošti, 11.40 Naši kraji in ljudje, 11.55 Opoldanski cocktail, 13.00 Glasba ne pozna meja, 14.05 Pop integral, 15.00'Nedelja na valu 202
Tretji program
19.05 Večerna nedeljska reportaža, 19.15 Izbrali smo za vas, 20.35 Športni dogodki dneva, 20.45 Operne arije in monologi, 21.45 V paviljonu za vrtom — glasba za nedeljski večer, 22.55 Iz slovenske poezije
PONEDELJEK, 1. JULIJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Pesmice na potepu, 9.40 Z velikimi zabavnimi orkestri, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S tujimi pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Domače in tuje zborovske skladbe, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Zvoki in barve orkestra RTV Ljubljana, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Koncert po željah poslušalcev, 18.15 Listi iz pop albumov, 18.45 Poletni kulturni vodnik, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute s Fanti treh dolin, 20.00 Stereofonski operni koncert, 21.30 Zvočne kaskade, 22.15 Popevke se vrstijo, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza
Drugi program
13.05 S popevkami po svetu, 14.00 Plesni zvoki, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.00 Kulturni mozaik, 16.05 Slovenski pevci zabavne glasbe, 16.40 Poletni ročk leksikon, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Ob lahki glasbi, 18.00 Izložba hitov, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe
Tretji program
19;05 Ura za soliste, 20.00 Aleksander Borodin-rev. Nikolaj Rimski Korsakov: Simfonija št. 1 v Es-duru, 20.35 Iz zlate dobe zborovstva, 21.00 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih: Danilo Švara, 22.55 Iz slovenske poezije
TOREK, 2. JULIJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.20 Mali ansambli pojo, 9.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe, 10.15 Promenadni koncert v valčkovem ritmu, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Skladbe za mladino, 14.40 Na poti s kitaro, 15.40 Iz filmov in glasbenih revij, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Zveneča imena, 18.15 Z majhnimi ansambli, 1<3.30 V torek na svidenje, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Ottavia Brajka, 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev, 20.30 Radijska igra — Dieter Wald-mann: Dobrovski, 21.40 Melodije v ritmu, 22.15 Od popevke do popevke, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Ii oper, ki jih redko slišimo
o
o
Izdaja CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica MoSe Pijadeja 1. Stavek: ČP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, MoSe Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, -polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar.
_ OproSčeno prometnega davka po
pristojnem mnenju 421-1/72.
o
o
Drugi program
13.05 Majhni zabavni ansambli na tekočem tjaku, 14.00 S Plesnim orkestrom naše radijske postaje, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Srečanja melodij, 16.00 Pet minut humorja, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Poletni ročk leksikon, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Jazz na II. programu
Tretji program
19.05 Svetovna reportaža, 19.20 Henry Purcell-odlomki iz opere Dido in Enej, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.50 Stuttgartski glasbeni dogodki, 22.55 Iz slovenske poezije
SREDA, 3. JULIJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniški pozdravi, 9.35 Znane melodije, znani orkestri, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.20 Ž nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Slovenske narodne pesmi, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Glasbeni drobiž od tu in tam, 16.00 Loto vrtiljak, 17.10 Operni koncert, 18.20 Zvoki današnjih dni, 18.45 Naš gost, 19.00 Lahko noč, otroci, liJ.15 Glasbene razglednice, 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu, 22.15 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbie
jrogram
13.05 Popevke se vrstijo, 14.00 Danes smo izbrali, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Igramo za ples, 16.00 O avtomobilizmu, 16.40 Poletni ročk leksikon, 17.00 Mladina sebi in vam, 17.40 Mejniki v. zgodovini, 17.50 S pevko Jožico Svete, 18.00 Oddaja progresivne glasbe, 18.40 Instrumenti v ritmu
Tretji program
19.05 Iz zakladnice jugoslovanske orkestrske literature, 20.00 Karol Pahor: Pesmi in klavirske skladbe, 20.35 Deseta muza, 20.45 Predstavljamo vam zbore, 21.00 Klasiki sodobne glasbe: Sergej Prokofjev, 22.55 Iz slovenske poezije
ČETRTEK, 4. JULIJA
4.30 Dobro jutro, 8.07 Praznična otroška reportaža, 8.20 Pesmi za praznik, 8.40 Svobodi naproti, 9.05 M. Lipovšek: Na gori jurišev — reportaža, 9.30 Poje invalidski pevski zbor, 10.00 Skupna proslava leta 1944 v Beli krajini ustanovljenih organizacij — prenos iz Planine pri Semiču, 11.20 Nadaljevanje prenosa, 12.10 Z lahko glasbo doma in po svetu, 13.30 M. Dro-bež: Kako so rastli narodni heroji — reportaža, 14.05 Po domače s pesmijo in plesom, 15.15 Pojo jugoslovanski operni pevci, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek: Partizanski smeh, 17.05 Zabavni zvoki, 18.05 Radijska igra — Vjekoslav Kaleh: Čudoviti prah, 18.50 Tipke in godala, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Petnajst minut za EP, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Mladen Oljača: Kozara, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Popevke in plesni ritmi, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Novejši posnetki orkestra Slovenske filharmonije "
Drugi program
9.00 Četrtek na valu 202, 13.00 Z ritmi po svetu, 14.00 Otroci med seboj in med nami, 14.10 Melodije s slovenskih festivalov zabavne glasbe, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Glasbene vinjete, 16.00 Okno v svet, 16.10 Iz cvetoče dobe lepih melodij, 16.40 v Priljubljeni pevci, 17.40 Naš intervju, 17.50 Predstavljamo vam, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Poletni ročk leksikon
Tretji program
19.05 Poje tenorist Miro Brajnik, 19.45 V korak s časom, 20.00 Večerni concertino, 20.35 Makedonske in komitske ljudske v zborovskih priredbah, 21.00 Ljubljanski koncertni večeri, 22.55 Iz slovenske poezije
PETEK, 5. JULIJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.20 Pesmi jugoslovanskih narodov, 9.40 Lepe melodije, 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po vaši želji, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Z domačimi ansambli, 13.30 Priporočamo vam, 14.10 Mladina poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Londonskih filharmonikov, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Solisti z opernih in koncertnih odrov, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo našega časa, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ■ Veselimi hmeljarji, 20.00 Stop-pops 15, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Petkov nočni koncert
Drugi program
9.00 Petek na valu 202, 13.00 Paleta zvokov, 14.00 S solisti in ansambli J RT, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Lahka glasba domačih in tujih avtorjev, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Jazz na II. programu
Tretji program
19.05 Od premiere do premiere, 20.07 \Volfgang Amadeus Mozart: Sonata za klavir v B-duru, 20.35 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.55 Iz slovenske poezije
tržni pregled
o
poročili so se
V	KRANJU
Stevanović Zoran in Pajić Gordana, Mohar Kazimir in Kuhar Marija, Kosem Janez in Per-ne Marija, Mravlje Marjan in Lapajne Tatjana
V ŠKOFJI LOKI
Ceferin Marijan in Pintar Marija, Sink Jakob in Uršič Helena
V	TRŽIČU
Kenda Jožef in Malavašič Matilda, Valjavec Jožef in Polajnar Marija, Klemene Anton in Klemene Danijela, Jerman Janez in Rajgelj Ana
umrli so
V KRANJU
Trebar Angela, roj. 1901, Mlakar Jože, roj. 1900, Jagodic Angela, roj. 1893, Obranovič Jože, roj. 1911, Rozman France, roj. 1900, ČimŽar Špelca, roj. 1971, Grampovčan Ana, roj. 1896
V ŠKOFJI LOKI
V TRŽIČU
Muhi Jožefa, roj. 1921, Jerman Ivana, roj. 1930, Rozman Jožef, roj. 1912, Grom Frančiška, roj. 1888, Troha Marija, roj. 1899, Jerman Tomaž, roj. 189 j
JESENICE
Solata 4,50 din, korenček 8 din, jabolka 7,70 din, limone 10,40 do 12 din, česen 20 din, čebula 6,50 din, fižol 8 din, pesa 9 din, kaša 9,80 din, paradižnik 17 din, koruzna moka 3,20 din, jajčka 0,95 do 1,05 din, surovo maslo 46,28 din, smetana 21,24 din, orehi 50 din, klobase 41 din, skuta T2 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 6,20 din, cvetača 8 din, paprika 27 din, krompir 3,50 do 4 din
KRANJ
Solata 4 do 5 din, špinača 6.din, korenček 12 din, slive 18 din, jabolka 5 din, pomaranče 6,20 din, limone 12 din, česen 15 do 18 din, čebula 7 din, stročji fižol 12 din, pesa 10 din, kaša 12 din, paradižnik 18 din, češnje 10 do 12 din, marelice 18 din, breskve 10 din, ajdova moka 12 din, koruzna moka 3,50 din, jajčka 1,20 din surovo maslo 32 din, smetana 18 din, orehi 50 din, skuta 18 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 6 din, cvetača 12 din, paprika 24 din, krompir 2 din, novi 4 do 5 din
TRŽIČ
Solata 7 din, špinača 8 din, korenček 10 din, slive 16 din, jabolka 5 din, pomaranče 7 din, limone 12 din, čebula 7 din, fižol 14 din, pesa 5 din, kaša 10 din, čebulček 20 din, lubenice 10 din, jagode 15 din, kumare 7 din, koleraba 8 din, paradižnik 18 din, breskve 12 din, ajdova moka 12 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1,10 din, surovo maslo 14 din, smetana 20 din, orehi 48 din, klobase 20 din, skuta 12 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 10 do 14 din, paprika 25 din, krompir 5 din

serijski barvni film, 18.30 Barvna risanka, 18.45 TV dnevnik (Lj), 19.20 DUsseldorf: svetovno
prvenstvo v nogometu — barvni prenos srečanja Jugoslavija : Švedska (EVR-Lj). 21.35 Krvava pot — jugosiovansko-norveški film, 23.05 TV dnevnik (Lj)
e
SLAŠČIČARNA na HUJAH v Kranju
(pri mostu blizu hotela Evropa)
Sprejemamo naročila za vse vrste tort in peciva. Posebnost so naše kremne rezine.
[p]
Kranj CENTER
29.	junija franc.-nem. barv. film KLIC DIVJINE ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. filma ZAKLAD NA VRHU NEBOTIČNIKA ob 22. uri.
30.	junija amer. film CHARLIE CHAPLIN ob 10. uri, franc.-nem. barv. film KLIC DIVJINE ob 15., 17. in 19. uri, nem. barv. film POČITNICE BREZ DEKLET ob 21. uri
1.	julija franc. barv. film ZAKLAD NA VRHU NEBOTIČNIKA ob 16., 18. in 20. uri
2.	julija franc. barv. film ZAKLAD NA VRHU NEBOTIČNIKA ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIČ
29.	junija ital. barv. film PREPOVEDANI DEKAMERON ob 16. uri, špan. barv. film MARTA ob 18. in 20. uri
30.	junija ital. barv. film PREPOVEDANI DEKAMERON ob 16. uri, meh. barv. film TUNCO MACČLOVIO ob 18. uri, jug. barv. film POLKOVNICA ob 20. uri
1.	julija ital. barv. film LOVCI NA GLAVE ob 18. in 20. uri
2.	junija ital. barv. film LOVCI NA GLAVE ob 18. in 20. uri
Tržič
29.	junija ital. barv. film SKR1J SE ob 16., 18. in 20. uri
30.	junija franc. barv. film NEKOČ JE BIL POLICAJ ob 16., 18. in 20. uri
1.	julija franc. barv. film NEKOČ JE BIL POLICAJ ob 18. uri
2.	julija franc. barv. film VESELE POČITNICE ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
29.	junija danski barv. film V PEKLU MAMIL ob 16., 18. in 20. uri
30.	junija danski barv. film V PEKLU MAMIL ob 19. uri
1.	julija franc. barv. film VESELE POČITNICE ob 18. in 20. uri
2.	julija jug.-ital. barv. film GENERAL IN VOJAK ob 18. in 20. uri
Krvavec
30. junija franc. barv. film SICILIJANSKI KLAN ob 19. uri
Škofja Loka SORA
29.	junija amer. barv. film GETAWAY ob 17.30 in 20. uri
30.	junija amer. barv. film GETAWAY ob 17.30 in 20. uri
2. julija ital. barv. film LJUBIMCA IZ BENETK ob 20. uri
Železniki OBZORJE
29.	junija amer. barv. film LEV MED GANGSTERJI ob 20. uri
30.	junija amer. barv. film BOMBA IZ KAN-SAS CITYJA ob 18. in 20. uri
Radovljica
29.	junija ital. barv. film DEKAMERON ob 18. uri, amr. film TARZAN IN SIRENE ob 20. uri
30.	junija amer. film TARZAN IN SIRENE ob 16. uri, franc. barv. film OBSEDNO STANJE ob 18. uri, ital. barv. film DEKAMERON ob 20. uri
1.	julija franc. barv. film ALFREDOVE NEZGODE ob 20. uri
2.	julija špan. barv. film MARTA ob 20. uri
Jesenice RADIO
29. in 30. junija amer. barv. film KABARET
1. in 2. julija amer. barv. film JEREMIJAH JOHNSON i
Jesenice PLAVŽ
29. in 30. junija amer. barv. film JEREMIJAH JOHNSON
1- in 2. julija amer. barv. film KABARET
Kranjska gora
29.	junija danski barv. film OLSENOVA TOLPA
30.	junija nem. barv. film KAJ POČNO B H E Z DE I,NE GOS PO DIN J E?
SOBOTA, 29. JUNJJA
16.45 Rokomet Jugoslavija : Romunija — prenos (Sa), 18.00 Obzornik, 18.15 Legenda o divjem lovcu — serijski film (Lj), 19.15 Kaj počnemo ob nedeljah? (Zg), 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.40 Štirje asi, 21.25 čolombo — serijski barvni film, 22.55 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
18.00 Kronika (Zg), 18.15 Otroški spored (Etjg), 19.15 Kaj počnemo ob nedeljah? (Zg), 20.00 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.30 Legenda o Karasu — TV drama, 21.30 Desettisoč dni — feljton, 22.10 Zabava vas Dick Cavett (Bg II)
NEDELJA, 30. JUNIJA
9.20 W. S. Reymont: Kmetje — barvna TV nadaljevanka, 10.15 Ljudje in zemlja, 11.20 Otroška matineja: Beli kamen, Ali rastline čutijo? — barvna filma, 12.15 Poročila (Lj), 15.50 Frankfurt: svetovno prvenstvo v nogometu, srečanje Jugoslavija : Poljska — barvni prenos (EVR-Lj), 17.55 Goriški oktet in Slavko Žni-daršič, 18.25 Barvna risanka, 18.40 TV dnevnik, 19.05 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj), 19.20 Ditsseldorf: svetovno prvenstvo v nogometu — barvni prenos srečanja ZRN : Švedska (EVR-Lj), 21.25 V gosteh pri Nušiču, 22.15 Temni hodniki Pološkie jame — 1. del barvne oddaje (Lj), 22.55 Športni pregled (Sa), 23.30 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
20.(X) TV dnevnik (Bg), 20.30 Filmske novele, 21.00 Vrata ostanejo odprta — film (Bg II)
PONEDELJEK, 1. JULIJA
10.00 Svetovno prvenstvo v nogometu — barvni posnetek srečanja Jugoslavija : Poljska (Lj), 15.20 Madžarski TV dnevnik (Bg), 16.15 Barvni test, 16.45 Filmski pregled s svetovnega nogometnega prvenstva — barvna oddaja, 18.05 Obzornik, 18.20 V deželi lotosov — barvni film, 18.50 Pet minOt za boljši jezik: Svvitsch in slepi prenos (Lj),119.00 Mladi za mlade (Sk), 19.30 Kaj hočemo — aktualna oddaja, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Sodobna oprema — barvna oddaja, 20.40 I. Tavčar-1. Torkar: Ravbarski cesar — predstava KUD Ivan Tavčar iz Poljan nad Skofjo Loko, 21.50 Kulturne diagonale, 22.20 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
17.45 Otroški spored (Sa), 18.15 Kronika, 18.30 Knjige in misli (Zg), 19.00 Mladi za mlade (Sk), 19.30 Risanke (Bg), 20.00 TV dnevnik (Sa/Zg II), 22.35 Nežna leta — celovečerni film, 22.05 24 ur (Bg II)
TOREK, 2. JULIJA
16.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 18.10 Obzornik, 18.25 Veseli tobogan, 19.00 Cesta in mi, 19.20 Naši zbori: Moški komorni zbor iz Celja — barvna oddaja, 19.45 Barvna risanka, 20.(K) TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih?, 20.40 Pogovor o stanovanjih, 21.10 W. S. Revmont: Kmetje — barvna TV nadaljevanka, 22.05 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
17.40 Poročila, 17.45 Serijski film, 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Narodna glasba, 19.00 Znanstveni studio (Bg), 20.00 TV dnevnik (Zg), 20.30 Forum — aktualna oddaja, 21.15 Serijski film (Sa), 22.05 Glasbena oddaja (Bg), 22.35 T V dnevnik (Zg)
SREDA, 3. JULIJA
15.50 Frankfurt: svetovno prvenstvo v nogometu — barvni prenos srečanja ZRN : Poljska (EVR-Lj), 17.55 Poročila. 18.00 Beli kamen —
H
H
loterija
'i eO
« u t)
v C
S o « 5
u O
O) J!
30 72600 23670
265250 476530 039590 071140
41
31 07211
204081 253231
12 72 84752 63442 73522 383892 492462
053 623 1463 22773 12503 57633 09283 43773 4
42554 07744
5
25815
c
■5
4) Z
"3
«.ti M JD
K ^
30 600 800 5.000 5.000 10.000 10.000
20 20 800 5.000 5.000
20 30 600 600 800 5.000 150.000
60 80 500 600 600 600 1.000 1.000 10 600 1.000
10
600
E Cl) y i i L. O cn .*	so zadele dobitek N-din
06345 25885	800 800
36 56 066 3376 63836 89966 73166 520886	20 400 80 200 8C0 800 800 5.000
47 57 607 139267 172177	30 40 60 5.000 10.000
08 21918 30908 47378 21398 559918 452038	20 600 800 1.000 1.000 10.000 10.000
89 499 8829 96819 82959 82389 74389 «7169 324039	50 100 300 6(X) 800 1.000 l.(XX) l.(XX) 5.(XX)
EJ
E
UHF — oddajnik Krvavec
20.30 Odprta univerza, 21.15 Komorna glasba, 21.35 Moja žena, prva soseda, 22.05 24 ur (Bg II)
ČETRTEK, 4. JULIJA
8.15 Svetovno prvenstvo v nogometu — barvni posnetek srečanja Jugoslavija : Švedska, 9.55 Partizanski pevski zbor iz Maribora, 10.25 Bela krajina 1944 — prenos proslave iz Semiča, ... Poročila, 16.45 Filmski pregled s svetovnega prvenstva v nogometu — barvna oddaja, 18.05 Poročila, 18.15 Zdravo na gori jurišev, 19.10 To je bila pesem svetlega in vročega jedra, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 J. Mach: Mavrica — TV nadaljevanka, 21.25 Četrtkovi razgledi: Kričač, 22.10 Likovni nokturno: Edvin Pervanje — barvna oddaja, 22.25 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
17.10 A. Ingolič: Mladost na stopnicah — oddaja TV Ljubljana, 1,7.40 Kronika, 17.55 Oddaja narodnih/ običajev (Zg), 18.25 Ljudje iz kolone (Sa), 19.00 Ljudska obramba, 20.00 TV dnevnik (Zg), 20.30 Krog, 21.20 Feljton, 21.50 24 ur, 22.05 Neznani leteči predmeti — serijski film (Bg II)
PETEK, 5. JULIJA
16.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 17.40 Barvni test, 18,10 Obzornik, 18.25 Revija mladinskih pevskih zborov v Zagorju, 19.00 Etnomuzikolo-gija: Spoznavajmo ameriško narodno glasbo — barvna oddaja, 19.25 TV kažipot, 19.45 Barvna risanka, 20.00 T V dnevnik, 20.25 Tedenski gospodarski komentar, 20.40 Šneg na Kilimand-žaru — ameriški barvni film, 22.30 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
17.40 Poročila (Zg), 17.45 Otroški spored (Sa), 18.15 Kronika (Zg), 18.30 balkanski folklorni festival (Sk), 19.00 Vaterpolo Partizan : Mladost (Zg II), 20.(X) TV dnevnik, 20.30 Ciocciara — serijski film, 21.20 Film danes, 22.20 Faust in Margareta, 23.05 24 ur (Bg II)
ta teden
na TV
Sobota, 29. junija, ob 21.25: COLOMBO — ameriški serijski barvni film;
Verjetno nam je žal simpatičnega Cannona, ki se je poslovil z naših ekranov. Namesto njega sedaj prihaja policijski poročnik Colombo. Na videz neugleden, neroden, ničkaj privlačen, vendar po svoje prijeten. Rešuje zapletene primere na osnovi malenkosti, ki jih je policijska raziskava spregledala. Vsaka epizoda je celota zase. Že na začetku vidimo zločin in zločinca, potem pa Colomba, kako stopi v akcijo. Prva epizoda bo dolga dobro uro in pol, ostale pa od 70 do 75 minut. Sreda, 3. julija, ob 21.35: KRVAVA POT — jugosiovansko-norveški film, 1954; režiserja Kore Bergstrem, RadoS Novakovič, v gl. vlogah: Milan MiloSevič, Milivoje Živanovič, Antun Nalis;
Zgodba pripoveduje o jugoslovanskih internirancih v delovnem taborišču na norveškem podeželju med drugo svetovno vojno. Ljudem se sestradani taboriščniki smilijo in bi jim radi pomagali, saj prav tako kot Jugoslovani sovražijo okupatorje. Čeprav težko, vendarle najdejo skupen jezik, in začno pripravljati beg. Ob neki priložnosti eden od ujetnikov res zbeži. Nemci so mu na sledi, vendar zavedni Norvežani zabrišejo sledi. Zal so tudi med njimi izdajalci in ubežniku bi slaba predla, če.. Film je doživel velik uspeh doma in tudi v tujini in je kot nalašč primeren za predvečer dneva borca. Petek, 5. julija, ob 20.40: SNEG NA KILIMANDŽARU — ameriški barvni film; režiser Henry King, v gl. vlogah: Gregory Peck (na sliki), Susan Hayword, Ava Gardner;
Film je posnet v avtentičnem okolju centralne Afrike v podnožju njene najvišje gore. Parada hollywoodskih zvezd predstavlja napol pustolovsko, napol melodramsko zgodbo o pisatelju, ki leži bolan v šotoru na podnožju Kiliman-džara. Neguje ga žena. V mrzlici, ki jo je staknil zaradi rane, se spominja preteklosti, epizod iz svojega življenja. Celo v bolezni ne more pozabiti dekleta, ki jo je spoznal v Španiji. Požrtvovalna žena ga nazadnje le reši in mu vrne vero v življenje in v svojo ljubezen. Film je posnet po literarni predlogi Ernsta Hemingwaya.
%JI m jMIk 11
Sobota — ./imi/a 1074
X© ljubljanska banka
Na podlagi. čl. 78 pravil podružnice Kranj objavljajo razpisne komisije pri Ljubljanski banki — podružnici Kranj v poslovnih enotah Jesenice, Radovljica in Škofja Loka
javni razpis
za delovna mesta
direktorjev poslovnih enot Jesenice, Radovljica in Škofja Loka
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki se zahtevajo po zakonu, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo,
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na vodilnih delovnih mestih,
—	da imajo potrebne moralne in politične lastnosti.
Kandidati lahko vložijo prijavo z-dokazi, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev lastnosti delavca na razpisanih delovnih mestih v 15 dneh od objave tega razpisa na razpisne komisije v poslovnih enotah Jesenice, Radovljica in Škofja Loka.
Prijave, ki ne bodo dokumentirane, se pri izbiri kandidatov ne bodo upoštevale.

Iskra
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehanifco Kranj
v ZP Iskra Kranj
želi zaradi povečevanja proizvodnje zaposliti nove sodelavce, in sicer:	%
40 delavk
za delo v montaži, obdelovalnici ali na plastičnih masah:
15 delavcev
za delo v obdelovalnici ali na plastičnih masah;
5 čistilk
Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra, Elektromehanika Kranj, kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 4

Odbor za medsebojna razmerja pri
Kombinatu Žito TOZD Triglav Lesce
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
2 vodij izmene
v proizvodnji mehkega peciva
Pogoji: kemijski ali strojni tehnik, veselje do specializacije na vodenju proizvodnje, vojaščine prost;
kurjača nizkotlačnih kotlov
Pogoj: izpit za kurjača
Nadalje razpisuje naslednja mesta za učence v gospodarstvu:
2 mesti za industrijskega peka (pekarna Lesce)	/
2 mesti za izdelovalca kolačev (obrat Lesce) 2 mesti za slaščičarja (obrat Jesenice) Pogoj je dokončana osemletka.
Prijave sprejema uprava TOZD Triglav Lesce do 10. julija 1974.
Razpisna komisija
ZAVODA ZA POŽARNO, REŠEVALNO IN TEHNIČNO SLUŽBO — KRANJ Oldhamska c. 4
razpisuje po 52. členu statuta zavoda naslednje prosto vodilno delovno mesto
računovodje
Pogoji:
—	kandidat mora biti državljan SFRJ in izpolnjevati splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori;
—	da ima višjo izobrazbo ekonomske smeri s 5 let prakse, od tega 2 leti na ustrezajočih delovnih mestih ali da ima srednjo izobrazbo ekonomske smeri s 7 let prakse na ustrezajočih delovnih mestih;
—	da je moralnoin politično neoporečen.
Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov do vključno 13. julija 1974. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek je po samoupravnem sporazumu.
Planinsko društvo DOVJE—MOJSTRANA sprejme v stalno zaposlitev
servirko
v planinski postojanki Aljažev dom.
Pogoji: kvalificirana ali priučena. Vsaj pasivno znanje nemščine. Nastop dela takoj. Ponudbe pošljite na naslov:' Planinsko društvo Dovje— Mojstrana, p. 64281 Mojstra-
Izbh
Loška tovarna hladilnikov Škofja Loka
Na podlagi sklepa CDS ponovno razpisuje prosto delovno mesto
vodje
organizacijskega oddelka
Poleg ustreznih moralno političnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
a)	da imajo dokončano II. stopnjo visoke šole, organizacijske, ekonomske, tehnične ali podobne smeri, 3 leta uspešne prakse;
b)	poznavanje modernih organizacijskih metod ter poznavanje ekonomike in finančnega poslovanja podjetja:
—	poznavanje samoupravne zakonodaje in tekočih družbeno političnih ciljev,
—	znanje angleškega ali nemškega jezika.
Kandidati morajo predložiti program dela. Vse potrebne podatke lahko dobijo v organizacijskem oddelku LTH. Prijave na razpis z vsemi ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo v kadrovsko-so-cialno službo podjetja v petnajstih dneh po objavi z oznako »za razpis«.
Veletrgovsko podjetje
VoicrUL
KRANJ
vabi k sodelovanju za delo v TOZD Engro sodelavki
delovni mesti:
poslovni tehnik
Pogoji: zahteva se dokončana ekonomska srednja šola in 1 leto delovnih izkušenj na izobrazbo in
fakturista
Pogoji: zahteva se nižja administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj na izobrazbo.
Delo se združuje za nedoločen čas.
Prijave sprejema in daje pojasnila kadrovsko-so-cialna služba podjetja Kokra Kranj, Poštna 1, 15 dni po objavi.
Cmta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ
Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
Kadrovska služba delovne organizacije
soiKi Uraro
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
razglaša
za potrebe posameznih TOZD naslednja prosta delovna mesta:
v TOZD tovarna avtopnevmatike
1.	3 vzdrževalcev
Pogoji: zaključena poklicna šola kovinske stroke, poskusno delo 45 delovnih dni.
Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati z odsluženim vojaškim rokom.
V TOZD tovarna tehničnih izdelkov
2.	konstrukterja — projektanta
Pogoj: zaključena visoka strokovna izobrazba strojne smeri, po možnosti, s prakso, poskusno delo 60 delovnih dni.
3.	tajnice prodaje
Pogoj: zaključena UAŠ ali ESŠ, poskusno delo 45 delovnih dni.
v TOZD vzdrževanje, energetika, transport
4.	vodje gradbeno mizarske delavnice
Pogoj: gradbeni inženir ali tehnik z uspešno prakso na odgovornih delovnih mestih v gradbeništvu, poskusno delo 60 delovnih dni. Poleg strokovne usposobljenosti se od kandidatov zahtevajo organizacijsko vodstvene sposobnosti ter moralno politične kvalitete.
v TOZD prodajna organizacija
5.	tajnice
Pogoj: zaključena UAŠ ali ESŠ, poskusno delo 45 delovnih dni.
v SDS organizacija skupnih služb v kadrovski službi
6.	samostojnega analitika in programerja
za delo na področju razvijanja sistema delitve osebnih dohodkov
Pogoj: zaključena visoka strokovna izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri, poskusno delo 60 delovnih dni.
7.	vodje družbenega standarda
Pogoj: zaključena visoka ali višja strokovna izobrazba sociološke, pravne, organizacijsko kadrovske, politološke ali ekonomske smeri, uspešno opravljen test, poskusno delo /50 delovnih dni, kandidat mora biti moralno politično neoporečen in irrieti mora pravilen odnos do samoupravljanja. Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati s prakso na področju reševanja problemov socialnega in družbenega standarda.
8.	administratorke
Pogoj: zaključena AŠ, poskusno delo 45 delovnih dni.
v nabavni službi
9.	teleprintistke
Pogoj: zaključena PTT šola za teleprintiste, vsaj pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika, poskusno delo 45 delovnih dni.
v tehnični službi
10.	vodje oddelka za investicijsko graditev
Pogoj: gradbeni inženir s prakso pri gradnji industrijskih objektov, poskusno delo 60 delovnih dni.
11.	konstrukterja — projektanta
Pogoj: zaključena visoka strokovna izobrazba strojne smeri, po možnosti s prakso, poskusno delo 60 delovnih dni.
12.	konstrukterja
, Pogoj: zaključena srednja strokovna izobrazba strojne smeri, po možnosti s prakso, poskusno delo 45 delovnih dni.
Nastop dela takoj ali po dogovoru. Delo se združuje za nedoločen čas.
Pismene prijave sprejema kadrovska služba, oddelek za zaposlovanje, Kranj, Škofjeloška 6, najkasneje do 25. julija 1974.
O sklepu odbora za medsebojna razmerja bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku roka razglasa.
s
Posredujemo prodajo karamboliranih vozil:
1.-	osebni avto NSU 1200 C
leto izdelave 1970, prevoženih 45.000 km, začetna cena 8000 din.
2.	osebni avto ZASTAVA 750 LUX
leto izdelave 1972, prevoženih 20.700 km, . začetena cena 13.000 din.
Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 3. iuliia 1974, do 12. ure.
Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. .Neplačanih oglasov ne objavljamo.
prodam
Prodam VOLA za vsako vožnjo. Zg. Dobrava 33 pri Kropi	4237
Prodam KOBILO, 3 leta staro. Vrhnje 14, Radovljica	4238
Prodam zgodnji KROMPIR. Cena 2 din. Okroglo 1, Naklo	4239
Prodam BIKCA za rejo ali za zakol. Rupa 15	4240
Prodam OSTENKE, primerne za vveekend. Naslov v oglasnem oddelku	4241 Prodam novi desni ŠTEDILNIK na drva, dobro ohranjen električni ŠTEDILNIK na štiri plošče in dva velika KAKTUSA. Rupar, Zg. Lip-nica 14 4242 Prodam dobro ohranjeno MOTORNO KOSILNICO za hribovite predele in KRAVO. Zabije 3, Golnik
4243
Prodam AVBO. Jezerska 21, Kranj	* 4244
• PSIČKE, črne male kodre (pudlji) prodam z rodovnikom, 2 meseca stare; Vodopivec Silvo, Flandrova 21, Šentvid, Pržan, Ljubljana	4245
Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko POHIŠTVO. Škofjeloška 2, Kranj	4246
Prodam KRAVO, ki bo v štirinajstih dneh teletila. Apno 5, Cerklje
4247
Prodam PRAŠIČKE po 20 kg težke. Zalog 48, Cerklje	4248
Prodam 3000 kg svežega CEMENTA in MODEL za »kvadrovce« 50x30x 20 z vibratorjem. Ajdovec Jože, Olševek 7, Kamnik	4249
Prodam PRASlCKE, 7 tednov stare. Grad 43, Cerklje	4250
Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Šmartno 25, Cerklje 4251 Prodam po izbiri KRAVO s prvim teletom ali po teletu. Zalog 42, Cerklje	4252
Prodam OVCO za zakol ali za do-pitanje. Velesovo 35, Cerklje 4253 Prodam dobro ohranjeno emajli-raho POMIVALNO MIZO 80/85, cena 200 din in večjo leseno OTROŠKO POSTELJO z žimnico 165/175 — 400 din. Cesta talcev 6, Škofja Loka	4254
Prodam nerjaveči, prosto stoječi ŠTEDILNIK. Subic, Delnice 19, Poljane nad Škofjo Loko	4255 STEKLENE BLOKE SOLARIS, 8 kv. m. belih in barvastih, format 25 x 25 in 25 x 12,50, prodam. Kopališka 10, Škofja Loka 4256 JUNICO, lepo, v devetem mesecu brejosti, ugodno prodam. Moste 60, Žirovnica 4257 Prodam OTROŠKI VOZIČEK -kombiniran. Poizve se tel. 23-784
4258
KOSILNICO BCS, zelo dobro ohranjeno, prodam. Dorfarje 43, Zabnica	4259
OBRAČALNIK MARATON za kosilnico BCS, prodam. Dorfarje 43, Zabnica	-	4260
Prodam starejšo ročno SLAMO-REZNICO po ugodni ceni. Dorfarje 43, Zabnica	4261
Prodam PUNTE. Hafner, Rupa št. 38	4129
Prodam barvni TV GRUNDING 63 + 63, delno tudi na ček. Jurančič, Olševek 33, Preddvor	4130
Prodam KRAVO siment*dko, ki bo konec meseca prvič teletila. Ko-vor 78, Tržič	4132
Poceni prodam 100 členov RADIATORJEV 300x300/6 ali zamenjam za EMOTERM 600/53 in 960/53. Zg. Bitnje 187, Zabnica 4134 Prodam SPALNICO ali samo štiridelno OMARO. Božič, Šorlijeva 14, Kranj, tel. 23-912	4175
Prodam 1 ha stoječe TRAVE v Tenetišah. Pivka 2, Naklo	4176
Prodam kombiniran otroški VOZIČEK. Čadež, Dolenja Dobrava 14, Gorenja vas	4177
Prodam težko KRAVO simental-ko s teletom. Naklo 45	4178
Prodam KRAVO, ki je četrtič teletila. Tonejc Anica, Zg. Gorje 15
4179
Prodam KRAVO simentalko s teletom ali brez. Šimnic Janez, Zasip 50. Bled	4287
Prodam malo rabljeni KOSILNICI AGRARIA, štiritaktni motor, 7,5 KM in ALPINO. Zupane Franci, Bodešče 9, Bled	4288
Prodam PAVE (samca in samico). Srednja Bela 49	4180
Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo, ali po izbiri. Bukovica 4, Vodice
4181
Prodam KRAVO, mlado simentalko, 9 mesecev brejo, ali po izbiri. Češnjica 17, Podnart	4182
Prodam tri leta staro KOBILO. Medja Franc, Log 10, Boh. Bistrica
4183
Prodam KRAVO po izbiri, brejo ali po teletu. Potočnik, Zabukovje 3, Zg. Besnica	4184
< Prodam PSIČKO — mladiča, čistokrvni nemški OVČAR. Dvorska vas 27	4185
Prodam borove PLOHE. Bobo-vek 3, Kranj	4186
Prodam emajliran ŠTEDILNIK. Kocjanova 14, Kranj	4187
Prodam dnevno OMARO, 2 KAVČA in LESTENEC, vse v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku
4188
Poceni prodam DNEVNO SOBO ekonomik in dnevno sobo tašana. Marin Jože, Golnik 57 v 4189 Prodam SPALNICO. Oman, Sr. Bitnje 55, Zabnica	4190
Prodam VRTNO KLOP in OMARICO za trofazni števec. Kranj, Jezerska 116, samo popoldan 4191 Prodam motorno KOSILNICO, OTESAN LES za ostrešje in gradbeno PARCELO. Naslov v oglasnem oddelku.	4192
Prodam TELICO, 8 mesecev brejo, OBROČE (feltne) za kimpež. Mavčiče 70	4193
Prodam KOBILO, staro 8 let, ali zamenjam za goved. Podbrezje 110
4194
Prodam lepa BUKOVA DRVA po ugodni ceni. Informacije Dorfarje 43
4195
Prodam brejo KRAVO in BIKA za rejo. C. na Klane 19, Kranj 4196 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in tomosov MOTOR 4 KM za čoln. Dolenc, Kranj, Kidričeva 10, tel. 22-432	4197 Prodam BIKCA, 5 tednov starega, za rejo. Trboje 73 4198 Poceni prodam levi vzidljiv ŠTEDILNIK in DESKE za opaž. Ve-ternik Janez, Strahinj 91, Naklo
4199
Prodam KONJA. Smlednik 53 -
4200
Prodam SVINJO po prašičkih za rejo ali pleme. Rozman Lovro, Sp. Lipnica 36, Kamna gorica	4201
Prodam KONJA. Trstenik 25
4202
Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Strahinj 18, Naklo	4203
Prodam OPEKO bobrovec — 4000 kosov. Kokalj Angela, C. na Belo 2, Kranj	4204
Prodam KRAVO s teličkom. Pod-reča 43, Kranj	4205
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zasip 16, Bled	4206 Prodam PUNTE in BAN KI NE ter stoječo BANJO. Zasavska 21, Orehe k. Kranj 4207 Prodam BIKCA 6 mesecev starega za rejo. Langerholc Franc, Sp. Bitnje 24, Zabnica 4208 Prodam PUNTE, BANKINE, rabljen les za gradbeno barako, LATE (remelne) in strešno opeko. Špenk, Vodice 149 4209 Prodam KUHINJSKE ELEMENTE, pomivalno korito in nov kombiniran ŠTEDILNIK. Cena 3500 din. Rutar, C. 1. maja 65, IV. nadstr. stan. 20 4210 Prodam 50 litrov ZGANJA (tep-kovec). Sp. Duplje 29 4211 Prodam KRAVO s teletom. Vrhnje 3, Radovljica 4212 Prodam BETONSKO ŽELEZO premera 6 in 10 mm Stražiška 29, Kranj v
Prodam TRIPLEX GARAŽO v naselju Vodovodni stolp II. Telefon 23-683	4233
a Prodam dva GOZDA po ugodni ceni. Lahovče 42	4235
vozila
Prodam SPAČKA — letnik 1967 in PRINZ — 1200 C — letnik 1971. Šenčur, Štefetova 6
Avto FORD PERFECTA, letnik 1960, nevozen, prodam in dele za gumi voz. Ogled vsak dan. Zgornji Log 5 pri Škof j i Loki •	4262
Takoj kupim malo rabljen OPEL KADETT ali FIAT 850, letnik 1972. Štucin, Spodnji trg 17, Škofja Loka
4263
Prodam ugodno avto RENAULT 6, letnik 1970. Ogled v nedeljo med 10. jn 15. uro. Ing. Debeljak, Kidričeva 2, Škofja Loka	4264 Prodam MINI 1000, letnik 1970. Maček, Tavčarjeva 9, Škofja Loka
4265
Prodam ŠKODO po delih. Pangrič Darko, Stražiška 15, Kranj 4266 Prodam generalno popravljen MOTOR za ZASTAVO 750. Grobel-šek, Planina 57, Kranj	4267
Poceni prodam OPEL REKORD, letnik 1957. Serajnik Srečo, Partizanska 11, Kranj	4268 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, staro dva meseca. Trboje 87
4269
Prodam karambolirano ZASTAVO 750 LUXE, letnik 1972, prevoženih 28.000 km. Potočnik Lojze, Ne-milje 1, Zg. Besnica	4270
Ugodno prodam ZASTAVO 750 v voznem stanju. Dvorje 29, Cerklje
4271
Prtodam karambolirano ŠKODO 1000 S, letnik 1971. 'Informacije po tel. 21-7742	4272
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik december 1973. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure. Mohor, Rupa 32 a, Kranj	4135
Prodam AMI 6 BREAK, letnik 1969. Bukovica 4, Vodice	4213
Poceni prodam MOTOR PUCH 175 ccm. Alpska 57, Lesce	4214
Prodam FIAT 850 SPORT, letnik november 1969. Cena 2,3 M. Britof 21, Kranj	4215
Ugodno prodam FIAT 750, dobro ohranjen, garažiran, registriran do maja 1975. Obrulk, Kranj, Koroška št. 53	4216
Prodam skoraj nov PONY EKSPRES ali zamenjam za MOPED. Ogled v nedeljo dopoldan. Zamljen Ivan, Brezje 37, Tržič	4217
Prodam ZASTAVO 750 LUXE, letnik 1971, prevoženih 47.000 km, registriran do 20. maja 1975. Ogled vsak dan po 15. uri ali na telefon 061-63-437	4218
Prodam traktorsko PRIKOLICO. V račun vzamem tudi prašiče do 50 kg težke. Polica 2, Naklo 4219 Prodam dobro ohranjen AMI 8, Kokrica, Kuratova 14	4220
Prodam ZASTAVO 750 LUXE, letnik 1971, 20.000 km. Lazarevski Nester, Levstikova 1, Kranj 4221 Prodam ZASTAVO 750. Ogled v soboto do 17. ure ali v nedeljo do 9. ure. Ul. 31. divizije 64, Kranj 4222 MOTORNO KOLO MATCH-LESS 350 CfiOPER ugodno prodam. Ogled možen vsak dan. Bodlaj Srečko, Pristava 39, Tržič	4223
Prodam AMI 6 po delih. Zupin, Stritarjeva 2, Kranj	4224
Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, registrirano do februarja 1975. Tepina, Kranj, Pšev-skac. 3/B	4225
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Mavčiče 67, Kranj	4226
Prodam ZASTAVO 750. Čirče 17, Kranj	4227.
SPAČEK, letnik 1973, brezhiben, prodam tudi za ček gradbenega materiala. Informacije v soboto na tel. 064-21-808	4228
h upitn
Kupim OTROŠKO KOLO ali PO-NY. Naslov v oglasnem oddelku.
4229
Kupim BIKCA za rejo. Naslov v oglasnem oddelku.	4273
HRASTOVE PLOHE, suhe kupim. Tavčar Janez, Luša 14, Selca nad Škofjo Loko	4274
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku.	4234
Zahvala
Ob smrti dragega moža
Antona Hozjana
se zahvaljujemo vsem družbenopolitičnim organizacijam Zlatega polja, stanovalcem bloka Gospo-svetska c. 11, delavcem Starega Mayerja, družini Jakšič in vsem znancem za pomoč, vence in
izrečeno sožalje.
Žalujoča žena Nevenka
Kranj, 28. junija 1974
E H N I K
SGP Tehnik Škofja Loka
TOZD Gradbeništvo
razpisuje
štipendije za šolsko leto 1974/75
1 za študij na Gradbeni tehnični šoli
1 za študij na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in
geodezijo smer gradbeništvo 1 za študij na Ekonomski fakulteti 1 za študij na 4-letni upravno administrativni šoli
Prednost se prizna kandidatom z višjimi letniki.
in objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
1.	delovodje remontne delavnice
2.	strojnika težke gradbene mehanizacije
3.	strojnika viličarja
Pogoji: pod 1.: delovodja kovinske stroke in osnovni poklic strojni ključavničar ali mehanik, nastop dela najkasneje 31. avgusta 1974;
pod 2.: strojnik s pooblastilom za samostojno opravljanje s težkimi gradbenimi stroji;
pod 3.: delavec z izpitom za viličarja in vozniškim izpitom B kategorije.
Za vsa mesta je predvideno 1- do 2-mesečno poskusno delo. Pismene prošnje z dokazili sprejema kadrovska služba podjetja najkasneje do 15. julija 1974.

Mladoporočenca iščeta SOBO in KUHINJO v Kranju ali okolici, lahko tudi s predplačilom. Naslov v oglasnem oddelku.	4062
Mlada zaročenca brez otrok nujno iščeta SOBO in KUHINJO v okolici Kranja ali Škofje Loke. Ponudbe pod »Čimprej«	4169
Študent išče SOBO v Kranju, lahko plača vnaprej. Ponudbe pod »Soliden«	4230
Iščem dekle za pomoč v gospodinjstvu, nudim HRANO in STANOVANJE, ostalo po dogovoru. Dorfarje 20	4231
Dve. mirni dekleti nujno iščeta SOBO, po možnosti v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Redni plačnici«	4232
SOBO nujno potrebujeta zaročenca z enim otrokom. Naslov v oglasnem oddelku.	4275
posesti
Nujno kupim od 1,5 do 2 ha ZEMLJE, primerne za DREVESNICO ali manjše posestvo, kjerkoli na Gorenjskem. Ponudbe v oglasnem oddelku pod »Resen kupec«
4066
Pri Tržiču poceni prodam večji VVEEKEND v tretji fazi gradnje. Primerno tudi za stanovanje — Štravs, C. dveh cesarjev 87, Ljubljana	4170
zaposlitve
TURISTIČNO DRUŠTVO ZBILJE organizira vsako soboto in nedeljo ZABAVO s PLESOM na ploščadi pri ježem. Igra ansambel KARAVAN. Vabljeni	4280
GASILSKO DRUŠTVO SPODNJI BRNIK priredi v nedeljo, 30. 6. 1974, ob 14. uri TEKMOVANJE GASILSKIH DESETIN. Za tem bo velika VRTNA VESELICA z bogatim srečelovom in kegljanjem za ko-štruna. V soboto, 29. 6., pa bo DRUŽABNI VEČER združen z izbiro najlepšega para na plesišču. Oba dneva igra ansambel EROS. 4281
GASILSKO DRUŠTVO BREG OB SAVI bo v nedeljo, 30. 6. 1974, proslavilo pomemben dogodek, ko bo prevzelo novo motorno brizgalno pod pokroviteljstvom tovarne gumijevih izdelkov SAVA Kranj, nato proslava. Vabimo vse prebivalstvo na ta pomemben dogodek. Zbiranje gasilcev bo ob 13.30 pred gasilskim domom, potem bo parada, slavnostni govori in prevzem motorke. Ob 15. uri slavnostna VESELICA s plesom. Igra ansambel KARAVANKE. Vse vljudno vabimo. Gasilci	4282
PGI) SUHA pri Predosljah priredi v soboto, 29. 6. 1974, ob 19. uri GASILSKE VAJE, ob 20. uri pa ZABAVNI VEČER. V nedeljo, 30. 6., VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom in obakrat kegljanje za osla. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni	4283
Sprejmemo ŽENSKO za nekajurno delo. Hrana in stanovanje v hiši, možnost trajne zaposlitve. Gostilna Benedik, Stražišče	4276 Sprejmemo MIZARSKEGA VAJENCA. Svetel Jože, Šenčur, Kranjska 27 4277 UČENCA ali UČENKO, ki ima veselje do lepega šivanja po meri, sprejme takoj KROJASTVO Mali Ivan, Letence 4, Golnik 4278 VAJENCA sprejmem za AVTO-LIČARJA. Ambrož Vinko, Luznar-jeva 13, Kranj 4279
čestitke
Čestitamo VALENTINU KALANU, ki je promoviral v doktorja filoloških znanosti. Mati, oče, žčna ter bratje in sestre	4285
obvestila
SPOŠTOVANI! Ako želite črno-bele ali barvne fotografije, sem vam na voljo in pridem slikat na dom. Fotograf, Milivoje Milič, Škofjeloška 47, Kranj	4172 GOSTILNA PRI SLAVCU v Zalem logu obvešča cenjene goste, da bo gostilna zaprta od 1. 7. do 18. 7. 1974 zaradi rednega letnega dopusta. Za nadaljnji obisk se priporočamo.
Zaklad na vrhu nebotičnika
Režija: Roger Pigaut
Gl. vloge: Serge Reggiani, Marcel
Botzuffi, l)anv Carrel
Režiser Pigaut nam tokrat predstavlja izredno uspelo komedijo, katere namen je predvsem zahavati'in treba je priznati, da filmu to tudi uspeva. Film. je pravzaprav .celota kriminalnih elementov prikazanih v komični luči, končni rezultat tega pa je neke vrste parodija. Odličnemu scenariju in dobri režiji, predvsem pa izvrstnim igralcem gre zasluga, da je dogajanje vseskozi zanimivo, zabavno in prepričljivo.
Zgodba se odvija v revnem pariškem predelu, kjer v bližini majhnih, napol podrtih hiš rastejo betonske zgradbe. Ljudje tega predela živijo iz dneva v dan, borijo se za vsakdanji kruh, zraven pa razmišljajo o čudežu, ki bi jih rešil revščine. Ob razstavi dragocenega nakita v bližnjem nebotičniku, se odločijo za podvig, kateremu še zdaleč niso kos. Odločijo se namreč- za rop. Zavoljo pomanjkanja denarja so pri tem naleteli .na vrsto ovir, vendar so jih domiselno rešili. Kako, pa si raje oglejte sami.

ost (i/o
Skozi kot prepovedujem vsako vožnjo z vozili širšega tira od enega metra. Neupravičenim pa je vožnja sploh prepovedana. Kocjančič Anton, Krnica 3, Zg. Gorje	4286
Izdaja ĆP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Moie Pijadeja 1. Stavek: CP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje * Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov urednifttva in* uprava lista: Kranj, Moie Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju fttevilka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, urednifttvo 21-835, novinarji 21-960, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
najdeno
V Kranju na Titovem trgu najdena ženska ročna URA se dobi v Gradu 50, Cerklje	4236
šTt 1 . tk
JMlk	1«
Turistično društvo Cerklje prireja v prostorih osnovne šole 8. razstavo cvetja in lovstva od 4. do 8. julija 1974.
Vabljeni
iimm
PM
'M{f ■ ~

EKONOMSKO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER KRANJ
razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas:
—	učitelja
za pouk ekonomskih in komercialnih predmetov* P, diplomirani ekonomist
—	učitelja
za telesno vzgojo — ženska, P ali PRU
Nastop službe 1. septembra 1974.
Zahvala
Ob tragični izgubi moje hčerke
-w	w
Spelce Cimžar
se iskreno zahvaljujem sosedom, osnovni šoli Kokrica, pevcem, SZDL s Kokriee in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: mamica in bratec ter družine Čimžar, Hain in drugo
sorodstvo.
Kranj, 28. junija 1974
V sredo, 26. junija, dopoldne je 7-letni Roman Semenič skupaj s 6-letno Natašo Starič iz Kranja nenadoma s kolesom zapeljal na Cesto kokrškega odreda. Prav tedaj pa je mimo pripeljal v osebnem avtomobilu Ivan Pivk (1938) s Kokriee. Takoj je pritisnil na zavore, ko je zagledal otroka na cesti, vendar pa je bilo zaviranje zaradi peska in zemlje na cestišču manj uspešno. Avtomobil je otroka zadel in ju zbil po cesti, vendar sta bila na srečo le lažje ranjena.
Gostinsko trgovsko podjetje
Central
TOZD VINO Kranj, Kranj, Mladinska 2
objavlja prosto delovno mesto
prodajalca
Pogoji: kvalificiran trgovski delavec ali priučeni trgovski delavec s 5-letno prakso.
Ponudbe z dokazili o objavljenih pogojih pošljite na TOZD Vino Kranj, Kranj, Mladinska 2, najkasneje v 15 dneh od dneva objave.
Zahvala
Ob prerani izgubi naše ljube mame, stare mame
Ljudmile Nograšek
se zahvaljujemo sosedom, zlasti pa Dobrun Betki kakor tudi Janezu Ovseniku za izkazano pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se delovnim kolektivom in učencem 7. razreda osnovne šole Predoslje in vsem, ki so se poslovili od nje, ji poklonili vence in cvetje," jo spremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje in nas tolažili. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred kakor tudi upokojenskemu pevskemu zboru za odpete žalostinke.
Žalujoči: sinova Lojze in Nace z družinama, sin Janez, hčerke Ivanka in Anica z družinama in hčerka Marica ter ostalo sorodstvo.
Predoslje, Britof, Senično, Mlaka, 22. junija 1974
»Šef carinarnice« se predstavi
Poseben »hobi« si je poleg redne zaposlitve izbral Drago Karel Te-kavec, 31-letni trgovski pomočnik iz Ljubljane. V zadnjem času je sicer zamenjal veliko služb, nobena pa se mu ni zdela dovolj donosna, tako da se je moral ozreti za dodatnim zaslužkom. Prav zaradi načina, kako je hotel priti do tega dodatnega zaslužka, pa so ga delavci postaje milice Kranj ovadili javnemu tožilcu. Osumljen je kaznivega dejanja izdajanja za uradno osebo ter kaznivih dejanj goljufije in poskusov goljufije.
Ko je miličnikom, ki so ga o teh goljufijah spraševali, razlagal povode za ta dejanja, je zatrjeval, da je to pač moral storiti, da je družini prinesel denar. Zadnjo zaposlitev pri javnih skladiščih v Ljubljani je namreč pustil, nato pa mesec dni ni bil zaposlen. Zdaj je dobil delo v Tekstilindusu, plačo za prejšnji mesec pa je družini seveda moral prinesti, ker za njegovo sicer kratko nezaposlenost menda niso vedeli. Tekavcu bi bilo verjeti, če ne bi že • pred okrožnim sodiščem v Ljubljani tekel proti njemu postopek zaradi podobnih kaznivih dejanj.
Način, kako se je Tekavec loteval goljufij, sicer ni posebno »izviren«, pri teh dejanjih pa si je sposodil dokaj nenavaden poklic: bil je šef enkrat ljubljanske drugič pa jeseniške carinarnice. Ljudje, katerim se je tako predstavil, niso posumili v čedno oblečenega, uglajenega in prijaznega »carinika«, le malo čudno se jim je zdelo, da so ga morali, če so se z njim menili za sestanek, poklicati kar v kranjski Tekstilindus. Zdaj ga seveda ni več tu, ker je potem, ko mu je tu postalo prevroče, odšel, ne da bi pustil naslov.
Ideja, kako dobiti denar od lahkovernih ljudi, je Tekavcu šinila v glavo, ko je v časopisih opazil oglas za licitacijo avtomobilov na carinarnici. Ker je izklicna cena avtomobila, ki je naprodaj, vedno precej nižja od končne prodajne cene, je to razliko sklenil uporabiti kot vabo za goljufijo. Za sedaj se še ne ve, če je morda tudi v drugih krajih v Sloveniji koga ogoljufal na podoben način, vendar je v Kranju ravnal tako. V telefonskem imeniku je poiskal avtomehanike, avtoličarje ali ključavničarje, to je obrtnike, ki znajo popravljati avtomobile, in ki pogosto tudi na carinarnici ali kje drugje kupijo rabljene avtomobile.
1115 1 . /m 14 _____
V začetku junija, kmalu potem ko je v Kranju dobil delo, se je Tekavec oglasil pri avtomehaniku F. M. ter ga prosil za malenkostno uslugo. Usluga je bila res drobna, tako da F. M. ni ničesar računal. Tekavec se je tudi pokazal zelo prijaznega in v pogovoru omenil, da je šef carinarnice ter da mu lahko preskrbi avtomobil po izklicni ceni. F. M. je ponudbo sprejel ter Tekavcu izročil 2200 din kot 10-odstotni polog. Dogovorjeno je bilor da bo avtomobil Tekavec poslal v Kranj. No, denarja pa je bilo premalo, zato je Tekavec sporočil, da potrebuje še 3650 din za prometni davek, ker da so avtomobil na carini zadržali. Ta dodatni denar ni dobil, zato je velikodušno predlagal, da -bo že sam »založil«. Sredi junija, točneje 20. sta se s F. M. zmenila za sestanek v Ljubljani, in to kar pred izvršnim svetom SRS, da je bilo bolj ugledno. Seveda avtomobila še ni bilo, Tekavec pa je F. M. izročil prvo pomoč, varnostni trikotnik in pa rezervne ključe od obljubljenega volkswagna. F. M. je zdaj verjel, da bo avtomobil dobil zares tako poceni, zato je Tekavcu dal še 800 din. Seveda pa ni bilo ne avtomobila, ne denarja in ne Tekavca.
Tekavec je imel železo v ognju istočasno na več krajih. V istem času, ko se je dogovarjal s F. M., se je seznanil tudi z avtomehanikom V. A. in pa avtoličarjem I. D. Avto-ličarju je omenil, da bi mu pripeljal v delo dva mercedesa, za uslugo pa bi mu preskrbel po" izklicni ceni na carinarnici kakega BMW ali alfa romeo. Za to »edinstveno« priložnost je treba odšteti le 10 odstotkov pologa. Avtoličar pa je vedel, da stvari niso tako enostavne in je prej avtomobile hotel videti, prav tako pa tudi carinske deklaracije. In ko je omenil še znanca uslužbenca na carinarnici, je Tekavec vedel, da tukaj
kupčije ne bo. %
Avtomehaniku V. A. se je najprej predstavil po telefonu, nato pa se je še osebno oglasil pri njem. Ponudil mu je v nakup mercedes za izklicno ceno 22.000 din. Avtomehanik je ponudbo sprejel in Tekavcu odštel na roke 2100 din pologa. Avtomobil naj bi pripeljal v Kranj Tekavec »šef carinarnice« osebno. Avtomobila pa seveda ni bilo, zato je Tekavec, ko ga je V. A. poklical po telefonu, moral reči, da se je žal nekaj zataknilo in da bo denar vrnil. Pa ga ni. Zato je V. A. o tem poslu povedal delavcem postaje milice Kranj. Ko so Tekavca poiskali, <so pri njem našli spisek ljudi, ki jih je opeharil na podoben način ali pa poskusil opehariti.
Tako je tudi poskušal z napeljevanjem v velik »posel« izmamiti od avtomehanika A. B. svojih 10 odstotkov. Predstavil se mu je kot šef jeseniške carinarnice. V popravilo mu je ponudil kar sedem karamboli-ranih avtomobilov, ki da jih je treba popraviti, preden jih bo carinarnica prodala na licitaciji. V prepričevanju pa je šel Tekavec malo predaleč, tako da je A. B. zasumil, da to ne bodo čisti posli. Zato tega ni sprejel, 'niti ni hotel od Tekavca kupiti avtomobila po izklicni ceni in z 10-od-stotnim pologom.	L. M.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, očka, brat, stari ata, stric in svak
Matija Bilban
krojač v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 29. junija, ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Zapogah.
Žalujoči: žena Marjana, hči Rozi, sinovi Mirko, Matija, Tone in Viktor z družinami.
Zapoge, Dornica, 27. junija 1974
Strtih src sporočamo, da nas je prerano zapustila naša ljubljena žena, mamica, hčerka, sestra, teta
in svakinja
Ivanka Jerman
roj. Kralj
Od drage pokojnice smo se poslovili v torek, 18. 6., na pokopališču v Tržiču.
Žalujoči: mož Zdravko, sinova Dušan in Zdenko, mama, sestri Heda in Mici, brata Jože in Franci z
družinami ter ostali sorodniki in prijatelji.
Ta biser dobrote bomo ohranili v trajnem spominu.
Zahvala
Ob bridki izgubi našega dragega očeta, sina in prijatelja
Alojza Mencingarja
se zahvaljujemo za izrečena sožalja in številno spremstvo, na zadnji poti. Za nesebično pomoč sosedom, posebno pa družini Carman in kolektivu Iskre za denarno pomoč in sočustvovanje.
Žalujoči: hčerke Majda, Meta, Nada, mama in Angelca
.. Kranj, 26. junija 1974

Pogovor tedna
Peter Didić: trd boj
Drevi se bo s tekmo Triglav : Bečej v kranjskem letnem bazenu začel letošnji vaterpolski ples v II. zvezni ligi. Poleg Triglava in Kopra smo tokrat dobili še tretjega predstavnika v tej ligi rovinjski Delfin. Lani so sicer prvo mesto osvojili igralci Vodovodnega stolpa, kjer pa so zaradi slabega finančnega stanja mesto na kvalifikacijah prepustili Delfinu. Le-ti so zasedli drugo mesto in ker je kotorski Borac odpovedal sodelovanje, so vskočili oni.
Za najvišje mesto se bosta, tako menijo jugoslovanski vaterpolski strokovnjaki, borili le dve ekipi šibeniški Solaris in Triglav. Medtem ko so Šibenčani polprofesionalci, so Kranjčani amaterji, saj so na primer šele letos od kluba prvič dobili kopalne hlačke. Razlika je tudi v tem, da se je Solaris za to sezono okrepil z odličnim igralcem zagrebške Mladosti. Matošičem, Jakašo (Mornar Split), Duhovičem (Jadran Split) ter Gojanovičem (Medveščak Zagreb), triglavani pa se že vsa leta zanašajo na doma vzgojeni igralni kader. Za današnjega sogovornika smo izbrali trenerja Petra Didiča, ki že dvanajsto leto uspešno trenira kranjske vaterpoliste.
Pred vami so prva tri srečanja v domačem bazenu. Vsi vas skupaj s Solarisom uvrščajo kot edina kandidata za prvaka. Kakšne so torej vaše možnosti?
»Po vrednosti in kvaliteti teh dveh ekip to drži. Solaris j^ z novimi igralci pridobil, mi pa imamo že prvoligaške izkušnje. Prve tri tekme v Kranju bomo odigrali nekompletni, toda vseeno sem prepričan, da bomo ob pomoči gledalcev in dobrih igrah osvojili vseh šest točk. Novost letošnjega prvenstva v vseh ligah je, da spet igramo po starem, torej 4-krat po sedem minut. Tu smo v prednosti, saj imamo bolj izenačeno moštvo kot Solaris.«
Kako ste pripravljeni in na katere igralce računate?
»Muhasto junijsko vreme nam je prekrižalo račune, saj nismo mogli normalno delati, čeprav je voda na letnem bazenu ogrevana. Ker pa imamo zimsko kopališče, smo kondicijsko dobro pripravljeni. Žalostno pa je tudi to, da v Sloveniji nimamo enakovrednega tekmeca za treninge. Zato smo se zatekli v Zagreb in Reko. Toda dve tekmi pred startom s prvoligašema Mladostjo in Primorjem sta premalo. V tej sezoni bom skozi prvenstvo popeljal Vidica, Rebolja, Črmelja (vratarji), Mohori-ča, Kodeka, Nadižarja, Toma Baldermana, Šveglja, Zmaga Ma-lavašiča, Velikanjo, Stariha, Čaliča, Kuharja, Strgarja in Hribarja. Skoda pa je, da v ekipi ni Švarca in Bora Baldermana (oba v JLA) ter Mira Malavašiča, ki ima poškodovano roko.«
Kje se bo torej kalil novi prvoligaš?
» Za oba bo odločalo gostovanje v Zadru in Djenovićih. Jedinstvo in Rivijera sta dobri ekipi, ki doma nerada prodata kožo. Kdor bo tam osvojil točki, bo veliko pridobil v borbi za prvo mesto. Prepričan sem, da me fantje ne bodo razočarali in da bodo zaigrali tako kot znajo, posebno pa še veterani naše ekipe.«
Drevi in naslednja dva dneva bo na letnem bazenu spet živo. Prepričani smo, da nas igralci ne bodo razočarali in da bodo tudi gledalci dali svoj pečat tako kot lani, ko so trumoma obiskovali srečanja in bodrili svoje moštvo, goste 'pa nagrajevali z aplavzom za vsako dobro potezo.«	D. Humer
Nadaljevanje avgusta
S prvim jesenskim kolom so v sredo končali košarkarji v 1. SKL A ter v 1. SKL B. Do 23. avgusta imajo tako košarkarji in košarkarice zaslužen počitek.
Radenci — 1. A SKL Radenska : Triglav 85:78 (40:32), igrišče ob bazenu, gledalcev 100, sodnika Cam-plin (Murska Sobota) in Šuster (Celje).
Triglav: Mavrič 6, Lipovac 26, Hri-bernik 2, Zupane 8, Kalan 18, Skubic 6, Klavora 6, Fartek 6.
Triglavani so tokrat v Radencih zlahka pustili obe točki. Domači košarkarji so zmagali z lahkoto in se Kranjčanom maščevali za poraz v Kranju.
Fructal	12	8 4	888:	854	16
Kovinotehna	12	7 5	983:	943	14
Novoteks	11	6 5	865:	852	12
Branik	12	5 7	882:	851	10
Trnovo	12	4 8	918:	985	8
Radenska	12	4 8	896:	973	8
Marles	12	2 10	776:	959	4
Lesonit	12	2 10	831:1025		4
Lestvica:
Vrhnika Beti Maribor Triglav
12	9	3 944: 844	18
12	8	4 1080: 951	16
12	8	4 1030: 906	16
11	8	3 939: 893	16
Uspeh košarkarjev ŠD Komenda v Celovcu
V soboto, 1. junija, so košarkarji ŠD Komenda gostili ekipo SVW iz Celovca. Na igrišču v Mostah se je ta dan zbralo lepo število ljubiteljev košarke. Po zelo lepi tekmi so zmagali košarkarji SD Komenda z rezultatom 77:41 (38:19). Za izreden uspeh zaslužijo pohvalo prav vsi igralci, posebno pa njihova trenerja Lah in Ocepek, ki že dolgo in sistematično delata z mladimi in nadarjenimi košarkarji.
Hkrati so Moščani dobili povabilo, naj se udeležijo turnirja v Celovcu. Radi so ga sprejeli in na tem turnirju dosegli še večji uspeh. V konkurenci ekip SVW iz Celovca, SK iz Beljaka in ŠD Komenda so osvojili 1. mesto in prehodni pokal.
13. julija pa prireja turnir ŠD Komenda, ki se ga bodo udeležile dve ekipi iz Avstrije, iz Komende in iz Kamnika. Tekma bo na novem igrišču v,Komendi.	> % O. <
Pari prihodnjega kola (23. avgusta): Kovinotehna Triglav, Zagorje : Jesenice.	-dh
Gotik spomladanski prvak
Za nami je prvi del letošnjega košarkarskega prvenstva Gorenjske. Letošnje tekmovanje kaže na veliko izenačenost sodelujočih ekip. Razveseljivo je, da so se dobro znašle tudi ekipe, ki letos v ligi prvič nastopajo. Posebej to velja za ekipi Tržiča in Krvavca iz Cerkelj, medtem ko lahko pričakujemo boljšo igro ekipe Naklega v nadaljevanju. Preseneča pa zelo slaba igra ekipe iz Radovljice.
Vrh lestvice je zelo izenačen tako da bi bilo težko predvideti končnega zmagovalca letošnjega prvenstva. To pa niti ni naš namen, kajti nadaljevanje bo pokazalo, katera ekipa si bo z dobro igro zagotovila prvo mesto in s tem možnost nastopa v II. SKL.
Izidi: Gorenja vas B : Kladivar B 51:48, Šenčur : Gotik 59:60, Naklo : Radovljica 74:69, Krvavec : Triglav-IBI 59:55, Tržiča Beksel 76:75.
Lestvica
Gotik	9	8	1	535:508	16
Beksel	9	7	2	469:410	14
Šenčur	9	6	3	621:492	12
Tržič	9	6	3	607:522	12
Krvavec	9	5	4	547:507	10
Kladivar B	9	4	5	574:558	8
Gorenja vas B	9	4	5	486:513	8
Naklo	9	2	7	487:570	4
Triglav-IBI	9	2	7	433:519	4
Radovljica (—1)	9	1	8	473:682	1
Loški smučarji med seboj
Na nedavnem občnem zboru SK Transturist so nekaterim najstarejšim športnim delavcem podelili jubilejne zlate plakete SZ Jugoslavije
Dober klub! To je najmanj, kar lahko rečemo o SK Transturist, škofjeloškem smučarskem kolektivu, ki zadnja leta kot po tekočem traku niza športne in delovne uspehe. Ko so med rednim občnim zborom — potekal je v izredno sproščenem, neformalnem vzdušju — »transturistovci« potegnili črto pod minulo sezono, si ugledni gost Jože Švi-gelj, podpredsednik SZ Slovenije, ni mogel kaj, da ne bi izrazil presenečenja nad strukturo in povezanostjo prisotnih. V društvu, ki šteje 794 registriranih članov (od tega je okrog 350 aktivnih), so namreč zastopane zelo različne starostne kategorije občanov — od cicibanov do sivolasih, neugnanih predvojnih zanesenjakov. Druži jih privrženost beli opojnosti, privrženost telesni kulturi in gibanju, pri čemer niti ni bistveno, ali jo izpričujejo z dilcami na nogah, ali pa s štoparico in sodniškim zapisnikom v roki. Važno je, da učinkujejo kot velika, enotna »klapa«, usmerjena -k skupnim ciljem. Slednji kajpak niso nobena skrivnost, saj smo o njih v preteklosti veliko poročali.
ŠOLA TOVARIŠTVA
Predvsem Transturist vztrajno in načrtno oblikuje lastno tekmovalno ekipo, ki v pionirski in mladinski konkurenci že zdaj sodi v republiški oziroma državni vrh. Lani in letos, denimo, so loški fantje in dekleta na državnih prvenstvih osvojili 5 prvih, 5 drugih in 3 tretja mesta in postali ekipni prvaki v razredu cicibanov, cicibank, starejših in mlajših pionirjev ter pionirk. Zlasti razveseljivo je, da naglo odpravljajo kakovostni zaostanek za vrstniki iz sosednjih dežel, )z Avstrije in Švice, kar so nazorno dokazale nekatere odlične uvrstitve posameznikov v tujini (Boris Strel). Vendar bi bilo vrhunske rezultate zmotno pripisovati zgolj enostranskemu spodbujanju »elitizma«, sicer pogostega izraza v očitkih, naperjenih, zoper programsko usmeritev SK Transturist. »Ad hoc« kritikom, kot kaže, ni znano, da tekmovalci izvirajo izključno iz vrst gojencev domače alpske smučarske šole, ki so jo v klubu ustanovili pred petimi leti in ki je na široko odprla vrata naraščajnikom. Alpska šola je dejansko nosilec množičnosti, brez katere ni kvalitete. V njej se je doslej naučila izborno voziti prav-
Se obetajo tržiškemu nogometu boljši časi?
Na zadnjem občnem zboru nogometnega kluba Tržič so zahtevali boljšo organizacijo kluba ter urejene odnose med igralci, trenerji in upravo — Vzgoja lastnih igralcev in trenerjev — Nujno popravilo igrišča
Po krizi leta 1972 se je tržiški nogomet spet postavil na trdnejše noge. Prvo, člansko moštvo je zmagalo v gorenjski nogometni ligi, se uvrstilo v zahodno skupino slovenske conske nogometne lige in za nameček osvojilo še pokal predsednika Tita za gorenjsko področje. Lanska jesenska bojazen za obstanek v ligi zaradi slabih iger doma je bila spomladi odpravljena, saj so fantje pod vodstvom ternerja Milana Krašovca od časa do časa pokazali dopadljivo igro in osvojili 6. mesto v conski ligi. Zal sta disciplina in obisk treningov proti koncu jesenskega in spomladanskega dela tekmovanja opešali in prispevali, da je trener Krašovec (tudi) zaradi teh slabosti zapustil tržiške nogometaše. Dobra uvrstitev v conski ligi je zaradi teh razlogov še vrednejša. Razen tega je po obetavnem začetku vodstvo kluba ostalo le na plečih dveh ali treh klubskih funkcionarjev, ki so kljub številnim čerem prikrmarili tržiško nogometno barko do varnega pristana. S takim delom v prihodnje zanesljivo uspehov ne bo, saj nogomet ni stvar dveh ali treh, temveč tržiške družbene skupnosti! Velik napredek so v Tržiču dosegli z načrtnim delom pri vzgoji pionirjev in mladincev. Slednji že trkajo na vrata prvega moštva. Prodrlo je spoznanje, da se je treba opreti na lastne sile, ne pa na »uvoz« nogometašev, ki v igri pogosto ne pokažejo tistega kot domačini. Prezreti ne kaže pomoči
temeljne telesnokulturne skupnosti, ki letos namenja nogometu 8- milijonov starih dinarjev in 3 namensko za ureditev igrišča, ter Bombažne predilnice in tkalnice in Tria. Ob polletju bodo poravnani tudi zapozneli dolgovi.
Takšna podoba tržiškega nogometa je bila podana na občnem zboru nogometnega kluba Tržič. Izvolili so nov upravni odbor ter finančno-go-spodarsko komisijo in tehnično komisijo, ki bo pomagala in svetovala trenerju. Na ta način bodo zagotovljeni dobri odnosi med trenerjem in igralci, igralci in upravo ter trenerjem in upravo. Tega je v dosedanjem delu kluba manjkalo. Sestanek igralcev, trenerjev in članov upravnega odbora ter tehnične komisije-v začetku tedna je bil prvi korak k temu cilju. Gospodarska in finančna komisija bo poskrbela za pravočasno ureditev igrišča.
Na občnem zboru so poudarjali, da bo treba bolj kot doslej skrbeti za domače trenerje* in nogometne sodnike ter grajali sodniško organizacijo, ki določa za mladinske in pionirske tekme slabše in neizkušene sodnike ter reševanje tekem za »zeleno mizo«. Novi upravni odbor bo skušal pri občinskih organih doseči zaporo poti prek gradu v času tekem. Na ta način namreč precej Tržičanov pod pretvezo »sprehoda« brezplačno gleda dogodke na zelenem travniku!	'i yr v . , J. Košnjek
Tekmovanje se bo nadaljevalo 30* avgusta.- «,«♦». «-bb--
Od drevi pa vse do ponedeljka zvečer bo na letnem bazenu v Kranju spet odmevalo: »Gol, gol, gol Triglav je ta bolj.« Vaterpolisti Triglava bodo namreč tri dni v II. zvezni ligi doma gostili Bečej, ŽAK (Kikinda) ter moštvo Sente.
Igralci — od leve proti desni stojijo v zgornji vrsti: Velikanje, Vidic, R. Pla-ninšek, Stariha, Z. Malavašič, Svegelj, Čalič, Nadižar, v spodnji pa Črmelj, Kuhar, Strgar, M. Planinšek — obetajo, da bodo zaigrali tako kot znajo, in da ne bodo razočarali svojih navijačev. Pripomniti je treba, da moštvo Triglava tudi letos nastopa pod pokroviteljstvom kranjske tovarne Sava. (dh) — <Foto«FV Perdan
cata mala armadica otrok. Čeprav vsi ne premorejo nadarjenosti potencialnih šampionov, bodo pozneje morda več kakor odlični trenerji in vaditelji, sposobni, da svoje znanje in izkušenost posredujejo naprej, zmeraj novim rodovom malčkov. In poleg naštetega je alpska šola tudi šola tovarištva in kolektivnega duha, ki sta manj opazni, a temeljni odliki medsebojnih odnosov v klubu.
»Seznam dosežkov je nedvomno spodbuden, toda ne sme nas uspavati,« je v četrtek povedal predsednik SK Transturist Janez Gašperšič. »V prihodnje si moramo prizadevati, da bodo mladinci sedanje uspehe ponovili tudi v razredu članov, kar njim in nam v vodstvu nalaga hudo odgovornost. Ampak sredi poti ni mogoče odnehati.«
FIS ZAUPA VANJE
Potlej je Gašperšič spregovoril o osebnostni rasti tekmovalcev ter opozoril na dejstvo, da med Trans-turistovimi smučarji ni prestopnikov. Celo nasprotno: šolske ocene so nad poprečjem. Oboje, vzorno obnašanje in pridnost pri pouku, je posledica skrbne vzgoje v smislu socialističnih načel. Predstojniki ostro preganjajo doslej sicer redke pojave zvezdništva, podcenjevanja drugih, nediscipline, netovarištva, nevoščlji-vosti ter notranjega rivalstva, ki ne bi bil posledica zdrave borbenosti, zdrave ambicioznosti.
Poglavje zase so napori društva, da bi sestavilo neodvisen, dovolj sposoben in utečen organizacijski štab, ki edini zagotavlja brezhibno izvedbo zahtevnih prireditev. V tem so nemara prišli najdlje, saj imajo trenutno enega najmočnejših in najbolj izkušenih sodniških zborov v Jugoslaviji ter izvežbano časomeril-sko moštvo. Ni naključje, da jim je FIS že drugič zapored zaupala pripravo evropskega kriterija za pionirje in pionirke v alpskih disciplinah, ki bo 15. in 16. februarja 1975 na Starem vrhu. Poleg naštetega so bržkone tudi prva smučarska družina v državi, katere bogata dokumentacija je vzorno urejena, terminsko sistematizirana in popestrena z obilico filmov o nastopih, treningih in prostovoljnih delovnih akcijah pripadnikov društva.
Ob koncu ne gre pozabiti omeniti, da je Jože Švigelj ob navzočnosti številnih gostov (zboru so prisostvovali predsednik IS skupščine občine ŠkoQa Loka Jože Stanonik, zastopnik pokrovitelja — podjetja Transturist — Ernest Lotrič in predsednik občinske turistične zveze Roman Tržan) več najprizadev-nejšim loškim smučarskim delavcem izročil zlate plakete, posvečene 50-letnici obstoja Smučarske zveze Jugoslavije. Čestitamo!	I. Guzelj
Rekreativci v zimskem bazenu
Čeprav je letos voda na letnem bazenu v Kranju ogrevana in v njem dopoldne in zvečer trenirajo plavalci ter vaterpolisti Triglava, se je zavod za vzdrževanje športnih objektov odločil, da zaradi muhastega poletja odpre tudi zimski bazen.
Sindikalne organizacije kranjskih podjetij Save, Iskre, Projekta, Planike, Ikosa, Vodovoda, Elektrotehničnega podjetja, Elek-tra, Tekstilnega centra, Tekstilindusa lahko zimski bazen uporabljajo v petkih, sobotah in nedeljah. Le-ta pa je v teh dneh odprt tudi za vse ostale kopalce.	-dh
Danes otvoritev kegljišča
Direktor Gostinskega in trgovskega podjetja Central Kranj Andrej Babič je povedal, da bodo po že nekajkratnih napovedih in preklicih danes predvidoma le odprli novo štiristezno avtomatsko kegljišče v Kazini na Jezerskem. Hkrati je za danes tudi predvideno srečanje invalidov iz Avstrije in Kranja, ki se bodo pomerili v kegljanju. Slovesna otvoritev preurejene Kazine pa bo sredi julija, ko bodo odprli še novo kuhinjo, točilnico in lovsko sobo. Slednjo bodo uredili oziroma opremili domači lovci s trofejami.
jf* W 3% CS ic Sobota — 29. junija 1974

Če je kdo mislil, da so se knjige med šolskim letom učencem zamerile, se je krepko zmotil. V kot so zletele le učne knjige. Vse poletje pa bodo leposlovne knjige in poljudnoznanstvene knjige ostale prijetno razvedrilo mladih bralcev. O tem smo se prepričali, ko smo obiskali Pionirsko knjižnico v Kranju, verjetno pa je tako tudi v vseh drugih knjižnicah. Pa ne samo med počitnicami, tudi med šolskim letom so mladi zelo radi posegali po knjigah in ne le takih kot so obvezno čtivo.
Prof. Berta Golob, vodja pionirske knjižnice v Kranju: »Naše statistike kažejo, da je obisk v knjižnicah, posebno pa v naši, iz leta v letd večji. V letošnjem marcu smo imeli celo majhen rekord, saj smo v vseh teh letih kar knjižnica obstaja, izposodili samo v tem mesecu^ kar 7394 knjig. Pri nas je vedno polno bralcev, le kakih 14 dni pred zaključkom šole in takoj prve dni, ko se šola začne, imamo malo zatišja, potem pa imamo cel dan — zdaj je odprto tudi neprekinjeno — dosti obiska. Poleti bo knjižnica sicer odprta le dopoldne, ob sobotah pa zaprta, tako da si bodo mladi bralci le v tem Času izbirali knjige. K nam hodijo tudi iz bolj oddaljenih krajev kot so Golnik, Cerklje, Šenčur, kjer so tudi sicer knjižnice, imajo • pa manj mladinske literature. Zanimivo je, da ostajajo mladi bralci zvesti pionirski knjižnici tudi potem, ko zaključijo osemletko, vsaj še leto, dve, nato pa se preselijo v Ljudsko knjižnico. Letos smo začeli sestavljati tudi tematski katalog, kar bo tako za naše mlade bralce kot za knjižničarje velika pridobitev, saj bodo knjige bralci tako kot v drugih knjižnicah lahko izbirali po temah.«
Ivica Sire s Trstenika:
»Skoraj vsakih štirinajst dni pridem v pionirsko knjižnico in si izberem po nekaj knjig. Berem navadno zvečer ali ob nedeljskih popoldnevih. Zdaj ko so počitnice, pa bo časa za
branje knjig še več kot je bilo med letom. Tudi za mlajša dva brata izberem knjige, kakšno prijetno mladinsko knjigo pa prebere potem še stara mama. Na Trsteniku je tudi knjižnica, vendar pa je v Pionirski knjižnici veliko več izbire. Berem sicer rada vse zvrsti, vendar pa zdaj najraje posegam po zbranih delih slovenskih pisateljev. Danes na primer sem med drugim izbrala zbrana dela Prežihovega Voranca.«
Anica Kolar iz Kranja:
»V Pionirsko knjižnico pridem trikrat do štirikrat na mesec, da izberem knjige za čtivo pa tudi za prijetno .branje v prostem času. Vem, da je treba veliko brati, če si hočeš bogatiti besedni zaklad, se lepo slovensko izražati in podobno. Zato včasih tudi naglas berem, da me mama posluša, pa še obe tako istočasno prebereva eno knjigo. Sicer pa tudi mama, ki rada bere, poseže po knjigi, ki jo prinesem iz te knjižnice. Tudi v šoli so nam naročili, da moramo med počitnicami prebrati veliko knjig, kakih trideset mislim. Ampak jaz sem vse te že prebrala in posegam po drugih. Zdaj berem Kočo strica Toma. Vsa leta tudi tekmujem za bralno značko. Letos smo jo v našem »razredu, hodim v peti razred osnovne šole Simon Jenko, dobili le trije učenci.«	L. M.
XIX. izseljenski piknik
Bogat spored na srečanju rojakov
Pokrovitelj XIX. izseljenskega piknika, ki bo letos sedmič v Škofji Loki, je republiška konferenca SZDL — Nastopajočim ansamblom naših rojakov bodo podeljena posebna priznanja — Več časa za pozdrave izseljencev
»Pokrovitelj letošnjega XIX. izseljenskega piknika, ki bo prihodnji četrtek, 4. julija, že sedmič v Škofji Loki, je republiška konferenca SZDL. Lahko rečemo, da je s tem dano priznanje Slovenski izseljenski matici, pripravljalnemu odboru ter izseljencem, saj je pokroviteljstvo nad prireditvijo prevzela najbolj masovna organizacija, organizacija, ki povezuje vse delovne ljudi. Zal se zaradi zadržanosti našemu povabilu
ne bo mogel odzvati predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, pač pa bo v njegovem imenu našim rojakom na pikniku spregovoril član izvršnega odbora konference SZDL Slovenije Viktor Repič,« je na četrtkovi novinarski konferenci uvodoma dejal predsednik pripravljalnega odbora letošnjega izseljenskega piknika Ciril Jelovšek.
Vsi smo se že navadili prijetnega okolja na škofjeloškem grajskem
Tržičani na svetovnem zboru motoristov
Na letošnji FIM rally in svetovni zbor motoristov bodo odšli Tržičani Andrej Pivk, Gabrijel Smolej, Vili Zupan in Janez Pernuš, nekdanji tekmovalci v motokrosu — Z mopedom do Kremsa v Avstriji
Vdeleženci zbora motoristov v Kremsu. Od leve proti desni Vili Zupan, Gabrijel Smolej, Andrej Pivk in Janez Pernuš. — Foto: F. Perdan
Mednarodna motociklistična federacija FIM organizira že vrsto let priljubljeni FIM rally, združen s svetovnim zborom motoristov. Lanskega, bil je v Italiji, se je udeležilo 600 motoristov iz 17 držav vseh celin. Jugoslovanska odprava je zasedla odlično tretje mesto.
Letošnji FIM zbor motoristov bo v Kremsu v Avstriji. Udeležilo se ga bo okrog 700 motoristov, nekdanjih in sedanjih tekmovalcev v različnih kategorijah, ter precej avtomobili-stov. Jugoslavija pošilja v Krems 42
/
Nova trgovina v Cerkljah
Gostinsko in trgovsko podjetje Central iz Kranja bo v začetku prihodnjega meseca v Cerkljah odprlo manjšo trgovino nasproti postaje milice v Cerkljah. Zaradi ureditve nove samopostrežne trgovine v Kranju so namreč morali izločiti še dobro opremo. To bodo zdaj porabili v novi trgovini blizu postaje milice.
V spomin na ponesrečenega Marjana Zorča
Lansko leto se je 1. julija v Kriški steni smrtno ponesrečil Marjan^ Zorč. V spomiil na ta tragični* dogodek bo 30. junija alpinistični odsek PD Jesenice izvedel množičen pohod v Krnico in od tod k spominskemu obeležju ter naprej v Vrata. Izlet, pohod in vzpon je primeren za vsakogar. Udeleženci pohoda bodo odšli z Jesenic z avtobusom ob 6.10 do Kranjske gore, nato pa peš. Na poti se bodo dogovorili, do kam bodo šle posamezne skupine: samo do obeležja, na Kriško steno, ali pa prek nje v Vrata. Pohod bodo vodili preizkušeni gorniki in alpinisti.	B. B.
• S? v
Vv v
*sp O'
v
Od 1. julija dalje veliko znižanje cen letnim trikotažnim izdelkom
v obeh industrijskih trgovinah Almire v Radovljici
udeležencev, in sicer 30 motoristov ter 12 avtomobilistov ter spremljevalcev. V ponedeljek se bodo zbrali v Mariboru, kjer bo tehnični pregled strojev ter podroben zdravniški pregled tekmovalcev. Naša odprava bo v torek krenila iz Maribora in skušala v vsakdanji cestni gneči (promet med rall.vjem ni ustavljen) strnjeno, čim bolj točno, v sredi) prispeti v Krems. Cilj rallyja bo na stadionu. Udeleženci zbora motoristov bodo ostali v Kremsu dva dni in se konec tedna vrnili domov.
V številni jugoslovanski odpravi, za svetovni zbor motoristov so tudi štirje Tržičani, ki bodo odšli na 446 kilometrov dolgo rally vožnjo do Kremsa s Tomosovimi mopedi. To so Andrej Pivk (26), strojni ključavničar, Gabrijel Smolej (28), avto-elektrikar, Vili Zupan (26), delavec in Janez Pernuš (24), šofer. Vsi so zaposleni v Peku in vsi, razen Zupana, so bili znani tekmovalci moto-krosa v kategoriji 50 in 250 kubičnih centimetrov. Na motokros strminah bi jih videvali še danes, če jim ne bi poškodbe preprečile tekmovanje. Tako jim ostaja drzna vožnja z mopedi po strminah le prijetna rekreacija in razvedrilo.
Udeležba Tržičanov na letošnjem FIM zboru motoristov ni prva. Leta 1968 so bili Andrej Pivk, Gabrijel Smolej in Janez Pernuš na takšnem srečanju v Italiji, lani pa sta bila na srečanju le Pivk in Smolej. Letos se bo trojici pridružil še Vili Zupan.
Fantje so se na, za mopede in mo-pediste, naporno pot dobro pripravili. Za trening so prevozili precej kilometrov, prilagodili stroje ter poskrbeli za fizično in psihično vzdržljivost. Tovarna Peko jim je pomagala pri nakupu opreme in omogočila dopust. Za udeležbo na rallyju bo vsak prispeval 450 šilingov, stroške za gorivo in ostale izdatke pa bo krila Avto-moto zveza Jugoslavije. Andrej, Gabrijel, Vili in Janez zagotavljajo, da se bodo skušali tudi letos dobro uvrstiti!
J. Košnjek
Oglejte si bogato izbiro
ne bo vam žal
vrtu in le težko bi se sprijaznili z mislijo, da bi izseljenski piknik preselili kam drugam. V naših spominih so že neskončni filmski trakovi s posnetki prijetnih, veselih in razigranih ur na teh srečanjih. Koliko je že bilo srečanj rojakov, prijateljev, znancev z vsega sveta, kolikokrat smo vam vsem že izrekli besedico »dobrodošli«, pa vendar verjemite — vsakokrat smo vam rekli iz srca. Živimo doma, dobro pa vemo, kaj pomeni dom in domovina vsakomur izmed nas. Prijazni Škofjeločani so tudi letos poskrbeli za vse, da vam bo kar najbolj prijetno na tem največjem slovenskem izseljenskem srečanju. Seveda je poskrbljeno tudi za zanimiv kulturni spored, v katerem sodeluje vrsta ansamblov iz tujine: Nemčije, Holandije, Avstralije in ZDA! S temi besedami pa so novinarjem letošnji piknik predstavili predstavniki Slovenske izseljenske matice.
Obenem so opozorili, da bo poleg osrednjega — škofjeloškega — srečanja še cela vrsta prireditev za naše izseljence: na predvečer piknika na ljubljanskem radiu nastop ansamblov naših rojakov, nastopi slovenskega zbora »Zvon« iz Holandije po raznih krajih Slovenije ter izseljenska srečanja v Kamniški Bistrici, Murski Soboti in Novi Gorici.
O programu na letošnjem pikniku smo v eni od zadnjih številk že spregovorili! Poleg že znanih skupin in posameznikov, tako so nas obvestili na novinarski konferenci, bo prihodnji četrtek na prireditvi nastopil še ansambel Richija Yur-kovicha iz Wisconsina v ZDA ter pevci Hopkins iz Clevelanda v"ZDA — četrta generacija naših rojakov v tej prekomorski deželi. Pripravljalni odbor, škofjeloška občinska skupščina ter Slovenska izseljenska matica bodo kot lani vsem nastopajočim iz tujine podelili posebne plakete.
Poleg tega so predstavniki pripravljalnega odbora povedali, da bo letošnji osrednji program piknika, predvsem kar se tiče nastopa kulturnih skupin, močno skrčen. Veliko več prostora pa bodo v dopoldanskih urah namenili pozdravom naših rojakov iz raznih dežel.
Med zanimivostmi vsekakor velja omeniti, da bodo tudi tisti, ki iz kakršnegakoli vzroka v dopoldanskih urah ne bi mogli neposredno slediti programu na grajskem vrtu, prišli na svoj račun. Skupina repor-terjev ljubljanskega radia se bo namreč že od sredine dopoldneva vključevala v program vala 202!
Pa še tole! Vstopnina za piknik je enotna — 15 din! Parkiranje na Mestnem trgu tudi tokrat ne bo dovoljeno, pač pa bodo urejena in nadzorovana parkirišča po drugih mestnih predelih. Parkiranje bo brezplačno!
In kaj bo v primeru slabega vremena? Prireditelji so piknik z neskrčenim programom sklenili prestaviti na nedeljo, 7. julija!
J. Govekar
Delovne organizacije za vrtce
Pokrovitelj novo odprtega vrtca v Stražišču SGP Projekt Kranj je namenil 3 milijone starih din za nakup igrač cicibanom vrtca Makse Rozmanove-Tatjane. Iz tega denarja so že kupili pianino, magnetofon, gramofon, radio, episkop in še nekaj drugih avdiovizuelnih vzgojnih pripomočkov ter seveda tudi igrače. K opremi tega vrtca in pa vrtca na Planini, ki je še v gradnji, pa je tovarna Iskra prispevala po dva kinoprojektorja in diaprojektor-ja. Cicibani in pa vodstvo vrtcev so bili teh daril vsekakor zelo veseli in se vsem lepo zahvaljujejo, (lm)
olmira