V spomin
Ivan Dodič
Ko tar ugasne, komaj slutii kaptjicoiskrečo. bridko občutH vso lažmvo srečo, sajv kaptjivkHš svojminljivobnz.
(izpesmiSlap)
Zapmtil nas )e, k»Mornike tjabMcljc v drattrh, taW^ ddonk orguiizadjah; vtc nas, ki mw sc zdražiH »ker » m Mn ¦Uba»«
Ko smo w poalarljali od Ivau Dodič* n nM, im \t ir»i naredil a naio kaltBnu Hrlfenje, tc p<webc) Vf**tfykn \m tm b* to ddo ostelo zapbano v Baicn •poatas u \limtm motm.
Ivan DodHS w je rodU 17. )snf|a W«7 » LJaMfiai tt ma mStO^Um Je (oddoval pri koltBniopnMvctiicB iM)eaK M «H> ieHta tlcdaKfldb ikapin pri Sokota, tfimi Je M ipe » nfcidr, ražM, pd in tudi pisal pe»mi. Njejoro deto Jc kofato ro*h> mšon.
Med vojno je bU zaprl v BefM}ah, uto to «» iacSI » StW)e. P» vojni je bil ravnatelj iole na Brcfarfd pri Zinmdd, mHm p* *• ¦pokojilve refcrcnl la iotatvo, procvcto fai luribvo ¦¦ «WU L}aM}»-na-BeiigrMl. V ttm iaw Je bfl mt4 mtmmUOIH tihfMt Zvck Svobod, nato pa 6 let prcdicdiiikZvezeli»ll»i»i»fi«¦»«!¦> un>«li«-dj oMum LjuMjna-Bcagfad. Njcfovo dcto fti ¦tojevaaJB te «H-zadje je vcliko, it vei)e pa, kcr Je fcUo aamM ¦¦ glutolui doveikem ™zumc»««J» in Mutmem prifa(ci(il*B. Ka 4ame* ufftm*-Ijimo, da je U iui* ajiva rodovttaa, vean, tijojt ani tmM tm; potipcžlfivo in z Ifabczniio, kajti mo tako »pMniB )c avl 4cML
SpominiaH u (i bono kot poafca, U j* Mtv«t^ omj >ii.....>
petBttkJh tokov, v UHnl bi umotL Pnr zato |* amflu plffitMt teb pcsmi ludl Uko zclo preprifljK«- N)ct<mi prinitMM« > 111III1 izpovedi |e vredna pozornosli in ipoitoTaaJa; *ztra}ak |e ta4l * najletjlh vojnlh doeh, nenehBO w |c oriraU po lepod fa a<ndU pleaciiilosti ter Uko napolnjcvala pcnikova žMjcaje z f>»U)o vtc-bino.
Ivan Dodtt bo <«Ul med uari fcet picdwMk, pcaaV, niiMr, predrMm pa kot flo»ek.