Poštnina plačana prs posts 4270 Jesenik
DROLC Franc J Osrednja knjižnica Kranj I Tavčarjeva 41.4000 KRANJ
HUZEJSKJ ČASOPIS
Muzejsko društvo Jesenice in Muzej Jesenice; lS.februar 1999	* Leto IX. Št. 1 (februar in marec)
•(•///( e (.foto Silvo Kokalj)
Uspešno leto Muzejskega društva Jesenice

Muzejsko društvo je leta 1998 izpeljalo bogat program dejavnosti. V tem zapisu se spominjamo muzejskih večerov, strokovnih ekskurzij in založniške dejavnosti.
Muzejski večeri:
februarja: dr. Nada Praprotnik STARE HER-BARIJSKI: ZBIRKE; marca: prof. dr. Stanko Klinar KARAVANKE V SLIKI IN BE-SEDI-.aprila: prof. Ferdinand Šerbelj BOGASTVO UMETNIŠKIH DEL V MUZEJU JESENICE; maja: mag. Jure Sinobad RADOVLJIŠKA RAVNINA - DEŽELA; junija: mag. Damir Globočnik 12 JEZNIH MOŽ; julija: ekskurzija NA DOBRAČ pod vodstvom dr. Nade Praprotnik m Avgusta Delovca; septembra:	Stane Zugwitz MINIATURNE
ZIBKE; oktobra: ekskurzija v PADOVO pod vodstvom prof Ferdinanda Šerbelja; oktobra: prof Janez Kopač ! 00 LET ZGODOVINSKEGA ARHIVA LJUBLJANA IN 25 LET ENOTE ZA GORENJSKO; novembra: dipl. zgod. in višja arhivistica Irena Lačen Benedičič PLAVŽARSTVO NA SLOVENSKEM V 20. STOLETJU; decembra: dipl. ing. Borut Raz-inger BISERI.
Društvo je izdalo pet številk MUZEJSKEGA ČASOPISA. Decembra je posebna iniciativna skupina izdala še prvo številko NAŠIH NOVIC, ki naj bi v letu 1999 začele izhajati kot medobčinski mesečnik (za Žirovnico, Jesenice in Kranjsko Goro) Razdelili smo jih vsem družinam od Rodin do Rateč. Čakamo Se na odziv vseh treh občin, saj brez te pomoči časopis ne bo mogel izhajati.
Muzejsko društvo in Muzej Jesenice bosta občasno še vedno izdajala svoj časopis in obveščala svoje člane o dejavnosti. Ker januarja in februarja 1999 še ne bo izšla nova številka Naših novic, smo za člane »natisnili« prvo letošnjo številko Muzejskega časopisa, v katerem objavljamo program za februar in marec, spominjamo pa se tudi nekaterih kulturnih dogodkov v letu 1998.
Upravni odbor društva je na zadnji seji sklenil, da bo tudi letos članarina 1000 tolarjev. Trenutno je 230 članov, poslovanje društva pa je pozitivno. Društvo vlaga tudi veliko truda v lastne društvene prostore in zato že nekaj časa zbira sredstva za odkup surre Koranove hiše na Stari Savi.
PROGRAM MUZEJA JESENICE
FEBKUASt - MA8ČC Y/Yt
KOSOVA GRAŠČINA
Titova 64, Jesenice
Od 4. do 27. 2. 1999 RAZSTAVA
likovnih del
ANDREJA DOLINARJA
Razstava mladega slikarja ANDREJA DOLINARJA, našega rojaka iz. Gradca, je odprta v razstavnih prostorih Kosov e graščine, vsak delovnik od 10, do 12. in od 16. do 18. ure. ob sobotah od 10. do
12, ure, ob nedeljah zaprto.
«‘Sr’ Qd 4. 3. do 3. 4. 1999 RAZSTAVA
likovnih del VIDE PFEIFER - SAJKO
Otvoritev razstave bo v četrtek. 4,3. 1999 ob 18.uri. Avtorico bo predstavila umetnostna zgodovinarka Nives Man in iz Pirana.
csr četrtek. 18. 3. 1999 ob 18. h: predstavitev knjige SLOVENIJA NA VOJAŠKEM ZEMLJEVIDU 1763-1778
Dr. Vincenc Rajšp in Aleksandra Sreše bosta predstavila Gorenjsko na kartah 18. stol., ki so izšle pred kratkim v knjižni obliki.
«° Petek, 19. 3. 1999 ob 19. h: predstavitev brošure
OD TRGA DO MESTA
Kratko zgodovina mesta Jesenice
Avtonca zgodovinarka NATALIJA S ELLAR bo predstavila najnovejšo brošuro o zgodovini mesta Jesenice, ki jo je založila Občina Jesenice ob
C*“' 70-letnici mesta.
1^1 UDNO VABLJENI!
EL-T
Upravni odbor Muzejskega društva Jt
bi «OlOtdJt
Učenci pri "ustvarjanju'' v "hiši" Lizn-jekove domačije v Kranjski Gori
Ob razstavi slikarja Andreja Dolinarja
Februarja gostuje v razstavnih prostorih Kosove graščine slikar Andrej Dolinar iz Gradca v Avstriji. Posebno mesto v Dolinarjevem slikarstva predstavlja cikel »prešerniane«, ki jo pisec strokovne ocene prof. Janez Ster opredeli z naslednjimi besedami: »Za čas samega poteka razstave je najbolj opazen cikel »prešerniane« (Rojstna hiša v Vrbi, Črna kuhinja. Zarjavela ključavnica, Sv. Marko, Prešernova podoba, Memento mori, Črtomir vesla na blejski otok, Krst pri sa\’ici in Zdravljica). Tu se je Dolinar kot prodoren mislec približal velikemu poetu kot simbolu Slovenije, Slovencev, kot pojmu njegove - Dolinarjeve - matične domovine. Pretrese nas avtorjevo široko vedenje o velikem 1 rbljanu.«
Da pa bi slikar kar najbolj približal svoje slike obiskovalcem, jim je dodal obsežne spremne tekste. K oljni sliki ''Črtomir vesla na blejski otok" je pripisal
naslednje:
»Slika predstavlja Črtomirja iz pesnit\>e Krst pri Savici«, ko pred bojem vesla na zadnji obisk k Bogomili na blejski otok. Blejski otok je zato predsta\’ljen kot naj bi bi! v tistem času, ne tak kot ga poznamo danes. To je bilo okoli 9. stoletja po Kr.
Levo zgoraj vidimo na sliki nebo v rdeči bank, kar simbolično nakazuje bodoči bratomorni spopad med Slovenci. Vse ozadje je tudi temačno. To daje vtis grozeče, negotove prihodnosti, ki jo ljudem prinaša to obdobje. Na otoku je vidno samo nekaj kot streha bivališča, ker je takrat bilo tam s\>etišče boginje Žive za Slovence.
Slika je oblikovana predvsem na bar\>ah in njihovih odtenkih, ki poskušajo predsta\’iti in ustvariti vtis tega, kar je takrat Slovence čakalo«
tk
MUZE JSKEGA EAUŠP/A
FESRUÀ& m MÀRcC 1 'M
KOSOVA GRAŠČINA
Titova 64. Jesenice
°®“ Četrtek, 18. februar 1999 ob 18. h: MU2EJŠKI VkČtzU
PRIPOVEDI S PANJEV
Tokratni muzejski večer bo posvečen čudovitemu svetu zgodb s panjskih končnic. Prof. IDA GNILŠAK bo z diapozitivi predstavila zbirko panjskih končnic, ki jo hranijo Muzeji radovljiške občine.
Vstop je brezplačen. VLJUDNO VABLJENI !
• --
Muzejska delavnica v Liznjekovi hiši
Po približno treh urah (pa še malo več) so tudi najbolj zagrete dokončale svoj izdelek, postavile smo jih na klop in jih seveda fotodokumentirale za prihodnje rodove. Strokovno smo ocenile, da so njihove panjske končnice zelo lepe in jih. če se jim ne zdi škoda, mimo laltko komu podarijo ali doma obesijo na steno.
Ob slovesu so me nekatere vprašale, če bo še kdaj taka delavnica in sem jim zatrdila, da bo - takrat bom pa verjetno dobila tudi povratno informacijo o usodi "končnih proizvodov", ki nastanejo v vsaki dobri, tudi muzejski, delavnici.
Eli Gradnik
Muzej Jesenice je 11. decembra 1998 v Liznjekovi hiši v Kranjski Gon odprl gostujočo razstavo Muzejev radovljiške občine z naslovom Pripovedi s panjev. Gre za izredno lepo in zanimivo razstavo poslikanih panjskih končnic s pestro motiviko tako tistih z nabožno kot onih s posvetno vsebino.
V okvim te razstave smo 29. decembra 1998 v Liznjekovi hiši pripravili tudi muzejsko delavnico, ki so se je udeležile štiri učenke iz mojstranške in dve iz kranjskogorske osnovne šole. Najprej smo si skupaj ogledali razstavljene panjske končnice, nato pa smo v "‘hiši" pripravile delovno površino: mizo smo prekrile s papirjem, po njej razpostavile lončke z barvami, vsaka od deklic je dobila smrekovo deščico v obliki panjske končnice, čopičev je bilo dovolj - akcija ! Ampak dekleta so bila bolj previdna - najprej so si iz katalogov izbrale vsaka svoj motiv - tudi tu so nekoliko podcenjevale svoje spretnosti, saj so si raje izbrale bolj enostavne sličice s čim manj figurami npr. leva - simbol sv. Marka, pa "mertvaško tico. ki se je na turškem perkazala". en cvetlični motivček in po mojem
nasvetu še Božjepotno Mater Božjo z Je-zuščkom. Pa previdnosti še ni bilo konec, saj so punce po vsej sili motive hotele najprej narisati s svinčnikom na papir, pa potem na deščico... Ampak potem je pa steklo! Vmes smo se malo pomenkovale, prebrala sem jim nekaj zanimivosti iz spremnega kataloga, večinoma so pa klepetale med sabo in se prisrčno hihitale, kot vse normalne najstnice.
Nove knjige
V zadnjih mesecih je izšlo kar nekaj zanimivih publikacij z izredno ambicioznimi naslovi. Pred novim letom meseca septembra (z datumom junij 1998) je izšel TURISTIČNI VODNIK PO OBČINI JESENICE, ki ga je izdala Občina Jesenice. Na ; 82. straneh so predstavljene kulturne ! znamenitosti, umetnostni spomeniki ; novejše zgodovine. znamenite osebnosti, arheološke, naravne in druge znamenitosti. Večina zanimi-; vosti je tudi na fotografijah. Pomem-j ben dosežek pa kljub dobri volji za-j ložnika že po prvem branju na žalost i kaže veliko površnosti, napak in nedoslednosti. Avtorji (Mika Joviče-! vič. Iztok Geister. Pavel Jamnik, Alojz Kcrštajn. Nika Leben. Renata Pamič in Milan Sagadin) so se tekstov j lotili z različnimi merili. Tako so nekateri teksti preobsežni in zahajajo : v strokovne podrobnosti (arheološke znamenitosti), nekateri umetnostni in jiiurm sMomemki so ooisani z neresničnimi podatki ali ustnim izročilom.
I nekateri pa so tako poenostavljeni, da ! so podcenjujoči do turista (naravne j znamenitosti). Skozi vsa poglavja se na žalost vrstijo številne napake in i netočnosti, ki jih niti avtorji, še predvsem pa recenzorji. ne bi smeli spregledati, predvsem in tudi zato, ker je kljub majhnemu obsegu, vodnik veljal nemalo proračunskega denarja. Za pokušino jih navajam samo nekaj: str, 15: Na pokopališču ob cerkvi v Planini pod Golico je pokopan Jaka Cop (Seveda Joža in ne Jaka Čop. ki je še zelo živ in zdrav in je celo re-cenziral vodnik!?):
str, \ 6. F reske na oboku prezbiterija \je naslikal slikar Matej Streuen j (slovenski impresionist je bil seveda S Matej Sternen!);
str. 32: Prvotni spomenik 29 talcem v Mostah (pravilno 28 talcem!); Med streljanjem sta se Karel Perdili in France Rekar pognala čez zid... (pravilno Franc Rakar!)
str, 36: poglavje o dr. Francetu Prešernu je pravi šopek neumnosti. Prešeren je "zbujal odpor vladajoče kaste... ", bil je "prenicljivi razum-j nik". ki je "vrbensko gorenjščino j prenesel v naš pi~vi resnično knjižni j jezik". Njegove Poezije so "vrhunski \ verzi". Seveda pa je bil predvsem "odkritosrčen človek".
Veljalo bi razmisliti, da bi leta 2000 ob 200-letnici rojstva dr. Fran-I četa Prešerna na proslavi v Vrbi za govornika povabili avtorja teh "prenicljivih" in "odkritosrčnih" besed o našem pesniku !
str. 39: Po njem (Čufarju!) so poimenovali... nagrade* (Nagrad seveda že neka j časa ni več ! )
str, 44: Ob ponovni postavitvi cerkvice sv. Lorenca... (Pred leti mije Janez Meterc s posvetilom podaril lično knjižico z naslovom Sveti Lovrenc nad Zabreznico. Upam da gre za isti objekt?)
str. 51,57 in 59: avtorji za isto planino nad Hrušico uporabljajo tri imena:	Hruščanska, Hruška in
Hrušenska(!). Pa bi ja pogledali v Krajevni leksikon ali pa se parlamentarno odločili za enega.
str. 63: Pristava v Javomiškcm Rovtu je "mogočna srednjeveška stavba z vklesano letnico 1647" Verjetno gre za najnovejša spoznanja o tem. kdaj seje končal srednji in kdaj seje začel novi vek.) Po starem je bilo to že krepko v novem veku!.
str. 74: Vrhunec lepot med naravnimi znamenitosti predstavlja poglavje z naslovom Stol. Čeprav sem bil kar nekajkrat na Stolu, pozimi in poleti, v dežju in soncu, sem šele iz vodnika zvedel kakšen razgled se nam ponuja z vrha. "Na vzhodni strani se z njega vidijo krnska skupina, spodnje Bohinjske gore in vsa južna predgorja Julijcev, proti jugovzhodu pa Soška dolina proti Tolminu. Na južni strani je ob vznožju dolina od Breginja do Kobarida, naprej pa se vidita Furlanska nižina in Tržaški zaliv. ” Prof. dr Stanko Klinar bo zagotovo moral marsikaj spremeniti v Planinskem vodniku po Karavnkah (3. izdaja. 1983). O razgledu s Stola je vanj zapisal takole: "Razgled je izreden. Sega od Snežnika in Pece. mimo Julijskih Alp in Dolomitov teivVisokih in Nizkih Tur; pestra okolica Gorenjske in Koroške je kot na dlani." Videti je. da bo spoštovani profesor kljub neštetim vzponom na karavanške vrhove moral še enkrat na Stol. da bo videl tisto, kar so avtorji turističnega vodnika videli iz doline.
Str. 77; »na zgornjesavskem območju Gorenjske...« Ec na k strani je napisano. »Gornjesavskega območja...«. Upam da gre za isto območje oz. dolino.
»Cvetke« se vrstijo od strani do strani in zanimivo, da sta dve celo na zadnji(!) strani. Nanjo me je opozoril gospod Izidor Trojar z besedami: »Veš sem mislil, da imate muzej na Stari Savi. zdaj pa vem da je na Stamarah. tako je vsaj napisano na karti.
Drugo si pa poiščite sami!
Sam sem jih pri prebiranju vodnika izpisoval in nabralo se jih je za dve tipkani strani. Ne bom komeniral odločitve. zakaj je občina Jesenice izdala
turistični vodnik za območje, za ! katerega so že v času izdaje vedeli, da ! bo razdeljeno na dve občini. Turistični vodnik za občino Jesenice je bil tako veljaven samo nekaj mesecev od junija do decembra 1998(!). Zdaj pa ga lahko vložino v muzejsko knjižnico, kjer bo zanamcem pričal o generaciji, ki je na Stamarah klicala "ovce po imenih ". ki je na "legendarnih pobočjih" Golice plašila "rjave okarje in rdečkaste škrebe-tulje ". ki se ni mogla načuditi "umetnini. ki sta jo v hladnem potu izdelala mojstra dveh med seboj zelo oddaljenih zemeljskih vekov", ki je po grabnih našla "veliko paleontološka pomembnih okamnin ", ko je v Medjem dolu pihal "tisti znanemiti karavanški veter ", o generaciji, ki so jo "Julijci ves čas vzpona bodrili ", pa se je kljub temu ustavila in "razvezala vsaj stranski žep nahrbtnika, tistega s slastnim jabolkom", in "ponosno orala ledino v elektrifikaciji krajev na Gorenjskem ".
K sreči je vodnik namenjen turistom. sicer bi mislil, da nekdo brije norce na naš račun.
Te pripombe sem napisal zato. da se v ponatisu napake ne bi ponovile. Upam. da do ponatisa ne bo prišlo, saj če želijo Jesenice postati turistična občina, potem bo morala občina pri turistični ponudbi na vseh nivojih (tudi pri vodnikih) če drugega ne. malo pogledati, kako to delajo sosedne. turistično že uveljavljene občine.
*4'
Že novembra 1998 je izšel spremni katalog k razstavi o jeseniških plavžih, ki ga je napisala zgodovinarka Irena Lačen Benedičič: JESENIŠKI PLAVŽI - Slovensko plavžarstvo 20. stoletja (96 strani). Katalog dopolnjuje tudi videokaseta z istim naslovom.
*4'
Prav tako konec leta 1998 je izšla knjiga, ki so jo izdali otroci vrtca na Blejski Dobravi pod vodstvom Mire Muhar in Janje Debelak: BLEJSKA DOBRAVA, LIPCE, KOČNA | NEKDAJ IN DANES (88 strani).
*4*
Februarja 1999 pa je izpod peres Janka Kosa. Nike Leben m Jožeta Šifrerja izšla PREŠERNOVA VRBA (56 strani) kot 197. zvezek vodnikov Kulturne in naravne dediščine j Slovenije.
Tone Konobclj
P o letu 1933 so v jeseniško martina-rno prihajali številni strokovnjaki po informacije in podatke o delovanju IV SM peči s popolno bazično obzidavo. To je bil prvi podvig domačih jeklarjev v svetu, da so uspeli z rekonstrukcijo peči in uporabo bazičnega ogn jestalnega materiala iz Aradentheina. Rekonstrukcijo IV. SM peči so izvedli martinarski asistenti inž. Sergej Černivec ter tehnika Naso Terseglav in Boris Florjančič. Pri izbiri in izdelavi bazične opeke Radex F pa je sodeloval dr. Karman, strokovnjak pri delniški družbi v Kadentheinu. Z delom jeseniških asistentov in dr. Karmami je bilo seznanjeno društvo nemških montanistov v Donnermarkshütte v Nemčiji, kjer je poročal inž. Ciril Rekar novembra 1933. leta.
^ IVIed NVesttnoin in delavstvom so zaradi kolektivne pogodbe nastajala trenja. Na pritožbe delavcev je West ten odgovarjal: "Proizvajajte več, pa bodo zaslužki večji." Zaradi nesporazumov je končno moral glavni delavski zaupnik Kil) Vencelj Perko obvestiti vodstvo podjetja in ostale forume o stavki, ki je nastala 12. julija 1935 na Javorniku, 15. julija pa na Jesenicah. Dela-
vstvo je bilo v generalni stavki enotno in neustrašno celo pred čelo orožnikov, ki jih je poslal ljubljanski ban dr. Marko Natlačen. Pregovori s komisarjem Andrejem Bizjakom iz Radovljice so bili brezuspešni. Delavci so hoteli svoje pravice. Požrtvovalno vlogo v stavki so odigrale tudi delavske žene. Dne 18. julija seje stavka končala v prid delavstva.
^ ‘ Bolni in "plazirani" (ponesrečen delavci so dobivali denarno in zdravniško pomoč pri Bratovski sk linici. Prva pomoč in zdravljenje delavstva je bilo poverjeno and luninima zdravnikoma dr. Viljemu Schwalm in dr. Milanu Cehu. N ? kemične in mikroskopske ambulantne preiskave je opravljal inž. nar 1 laiser, šef kem. laboratorija KI D. Dobrohotnima zdravnikoma bolnici na Senožetih so pomagali sestra Rozka in "vertarja" Kristan i Ivan Saksida, ki nikomur nista odrekla svoje pomoči, ter strežni! Mi kula in Katra, ki sla z lepo besedo in humorjem pomagala boli kom pozabiti na njihove težave in bolečine. Težki bolniki in predvse ponesrečenci pri delu so morali ostali v bolnici. Eno izmed bolniški sob so imenovali "kovačnica".
88 P0 demontaži strojnih naprav elek-t rodne tovarne na Blejski Dobravi je leta 1<«7 mojster Haine razstrelil tovarniški dimnik. S tem je bila dokončno likvidirana ena od pomembnih tovarn v Evropi. Likvidacijo tovarne je zahteval nemški elektrodni kartel. KID je v sporazumu s koncernom Siemens Plania-Werke v Berlinu tovarno podrla, strojne naprave in železne konstrukcije pa preselila na Jesenice in Javornik. Kroglična mlina, kolalmka, stiskalnice in ostalo orodje so porabili za novo dograjeno šamotarno na Jesenicah. Prav tako so dobravski delavci dobili tlelo v samotami, njihov ravnatelj dr. Viktor Samogv pa je postal njihov obratovodja.
(Se nadaljuje)
Piše Aleksander Rjazancev