ftt. 57- V Gorici, Ishajn drakrat na tedea, in sicer v sredo in soboto ob 11. ari predpoldiie ter stane z izrednim prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60 polleta ........ 6 , 60 , , , 3-30 fietrt leta.......3 , 40 „ , , 170 PosamiCne Številko stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravniStvo t Gosposki ulicj 3*.?. 7. t Gorici v »GoriSki TiakamHVAt OabrMek vsak, dan od 8. are zjutraj do 6. rveSer; ob nedeljah pa cd 9. do 12. are. Na anroeiU brei dopoiUae naroŠnlre »e ne oilraeto. 0§> !•¦! In p»»l«alc» te računijo po petit-vntah 5e tiskano 1-krat 8 kr., J-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka mta. Ve&rat po pogodbi. — Večje firke po prostora — Reklame in spisi v uredniškem dela 15 kr. vrsta."— *""* Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgo< vornnct v dgcvorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. v soboto dne 16. julija 1904 Tečaj XXXIV Vae za omiko, svobode in napredek 1« Dr K, L vnt frfdni&tvo se nahaja v Gosposki ulioi 8t 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nudejjah in praznikih od 9. do 12. dop, UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulioi 5t. 7. v I. nadstr. na ievo v tiskarni. Naročnino In oflaso Je plačati Ioco Goric«. »opisi nuj se pošiljko le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravnUtvn. ..PRIMOREC" Si rsrjvftt ™**"* ™ ""* ™ k i, €S.o55*Lln «W"»w«»» se prodajata v Gorio« v tobaka™ So_hwarrv_ Šolski ulioi . .Marijine družbe', ki so pobirale po mestu od vrat do vrat. Nabrale so mnogo, ali vse je slo eno in bto pot. Končno se je vse skup vendarle zdelo prencunmo celo unelim .Marijinim hčeram* in Štembcrgerjeve manipulacije z denarjem v .Marijini družbi* so jim bile že odveč, tako da so šle končno k škofu ter mu vse r a z o d e S e. Šstof je vzel na to vodstvo .Mar. družbe* Št e mbergerj u ter postavil na njfgovb mesto kanonika Kosca. Šlembergu se je povedalo, da pojde v Istro duše pail! Zdaj mu je slo za mbrani denar — da bi ne moral položiti račune, in kar je Se huje, šteti denar, zbali ako ga al bilo več! Da bi se izognil temu, je .Marijin dom*, ki je bil le odsek .Marijinedružbe*, postal samostojno d r u S t v o, za kar je dobil jako inteligentno damo, ki pa ni poznala Štembergerjevih mahu;arij. Nastal je boj med »Marijino družbo* i;i »Marijinim domom*. Odbor »Mar. doma* zahteva od poverjenic in odbora .Marijine »Gor. Tiskarna« A. Gabršcek (odgov. Iv. Meljav^blcT^air družbe* denar in račune za .Marijin dom*. »Marijina družba* pa pravi, da je bil denar nabran za njo. Bila sta že dva občna zbora razpuščena, ker dekleta so se skoro stepla. Moralo je biti pač hudo, ako je primoran vladni zastopnik razpustiti zborovanje deklet. In tako ni o vsem izžemanju nobenega računa in najbržetudi denarja ne. Kakšno je bilo to izžemanje, spričuje ta kričeči slučaj. Neko ubogo dekle je prišlo v zavod sv. Nikolaja po zimi, vse premrzlo, izstradano, brez vsake dobre obleke. Imelo pa je poprej 20 kron mesečne plače. Tovarisice so povedale, da je dekle znosilo vse Štembergerju, da se mu je le prikupilo. Ko ni imelo nič, je šlo v zavod sv. Nikolaja I .Miriiin dom* bi nil končno lahko dobro društvo, ker po pravilih ni treba duhovskega nadzorstva, marveč ga dobro unete dame lahko same vodijo in skrbe za uboge služabnice tako, kakor po svilhh kronah in svežem mesu pohlepni popje ne bodo nikdar skrbeli. Toda prav vsled tcgi so napovedali boj in neki farški list napada vse Časti vredno predsednico. Vse ta reč mol .Mar. družbi* in »Mur. domom* se plete naprej. Iz dosedanjega pa je že razvidna velika popovska požrešnost in umazano izkoriščanje ubogih služkinj pod Marijinim imenom! So pač med pc-.večenci kreaturo, ki znajo izborno skrbeti za svoj žep, (tu U svete reči jim služijo v tak namen') ki pa imajo drugače Bjga in ljudi za norca. Rlcmanjsko vprašanje. (Dalje.* Dae 17. jan. 1902. je bil dostavljen riemanjskemu .županu odlok tržaškega na-me*tništva, s katerim je bil po ukazu nauč-nega rninisterstva razveljavljen izstop Ric-maujcev iz katoliške cerkve latinskega obreda, in sicer z motivacijo, da izstop ni bil izvršen pravilno radi nekih formalnoslij. Poprej pa je bil povedal Ricmanjcem sam koperski glavar v imenu namestnišlva, da je izvršen izstop popolnoma pravilno po zakonu. Rečeno je bilo v tem novem odloku tudi to, da vlada ne priznava jurisdikcije križevskega škofa, ker je hrvatski podanik. Navzlic temu je trajala ta jurisdikcija Se naprej, dokler ni škof Nemec Nagi ob novem letu 1903. ukazal z bajoneti razgnati riemanjsko cerk»eno občino. Na temelju omenjenega dekreta so začeli vit. da, tržaški ordinarijat pa dolinski župnik boj na celi črti. Okr. glavarstvo je zahtevalo, kakor že znano, poročni list Jak. K. in Kat. H. potom dolinskega župnika, škofijski ordinarijat je ukazal riemanjskemu kaplanu potom župnega urada v Dolini, da je dolžen poslušati župnika v Dolini kot duhovnik tržaške škofije, pa naj bo z jurisdik-cijo, kakor hoče, župnik sam se je končno pripravljal iti v Ricmanje poterjat zaostalo plačo. Dne 9. marca 1902. je posla* tržaški kapilularni vikar prost Petronio v It tarnanje svojega delegata, kanonika Martelanci;. Ta je vabil možu skupaj, češ, da ima povedati nekaj važnega. S sabo) je imel pismo prosta Petronija v laškem jeziku,To laško pismo je hotel citati slovenskim Ricmanjcem, Umevno, da so riemanjski možje protestirali, ali kanonik Martelanc je rekel, da Rictnanjci morajo umeti laški jezik.Na to je nastal strašansk vrišč. Povedal je potem ustmeno, da je c. kr. vlada proglasila Ricmanjce zopet za katolike latinskega obreda, da spadajo zopet pod Dolino ter da je njihov pravi župnik Jožef Zupan, da ga morajo pripoznati ter mu dajati plačo, kakor so jo dajali prejšnjim župnikom v Dolini, o kaki novi riemanjski župniji pa da jim še sanjati ni treba, ker vlada v to ne privoli. Možje so povedali pošteno, kar gre temu lahonskemu velikemu hlapcu. Ali od tega dneva naprej se nista ne vlada ne ordinarijat umešavala več vric-manjske cerkvene reči. Jurisdikcija križevskega škofa je trajala dalje. Dolinskega župnika pa še ni bilo po plačo v Ricmanje. Ko je tržaška škofija dobila novega škofa, je bila prva skrb župnika v Dolini ta, da ne ostane rjegova inštalacija le na papirju, marveč da se izvede tudi praktično. Župnik si doslej še ni upal hodili pobirat kolekturo v vinu in denarju, dasi mu je vlada to ukazavala ob Islandski ribic. Pierre Loti. Roman. Iz francoščine prcvel Fran Šturtn. {Hal;«« S In ta nada jej je dajala pogum ter jo polnila s skoro sladko nestrpnostjo. Od daleč se vsaka stvar vselej zdi tako lahka, tako jednostavna, bodisi si le beseda ali pa dejanje. In ta Janov obisk je prišel o pravem Času: vedela je za gotovo, da njen oče ob tej uri puši in da sr mu ne bo ljubilo spremiti gosta; na raostovžu ne bo Žive duše, in lahko se pogovori ž njim. Toda sedaj, ko je prišel trenutek, se jej je zdelo to skrajno predrzno. Snrno pri misli, da ga sreda, da ga bo videla tu pod stopnicami v obraz, je trepetala. Srce jej jej tolklo, kakor bi hotelo počiti... In c:e je pomislila, da se vrata tu spodaj iahko vsak hip odprtf, s tistim lahnim Škripanjem, ki ga jo dobro poznala, in da stopi on iz sobo! Ne, gotovo, nikdar se ne bo upala; rajši hirati v pričakovanju in umreti od bolečin nego poskusiti kaj takega. In že je storila par korakov, da bi se vrnila v sobo, se vsedla in nadaljevala svoje delo. Toda obstala je in še pomišljala. S strahom se je spomnila, da odide prihodnji dan na Island, in da je to jedina prilika. Ge jo zamudi, bo morala preživeti nove mesece v samoti in pričakovanju, izgubiti še jedno celo poletje svojega življenja... Spodaj so se odprla vrata : Jan je odhajal! Naglo se jo odloČila, stekla po stopnicah ter se ustavila trepetajo pred njim. — Gospod Jan, rada bi govorila z vami, Če vam je drago. Z mano!... gospodična?... je rekel s tihim glasom ter prijel z roko za svoj klobuk. Gledal jo je plaho s svojimi živahnimi očmi, glavo upognjeno nazaj, a trdim izrazom ; videti je bilo, da celo pomišlja, da se bi ustavil ali ne. Stopil je z jedno nogo naprej, pripravljen na beg, ter naslonil svoja široka pleča na zid, kakor da se hoče oddaljiti od nje v tem ozke,;, hodniku, kjer ga je tako nenadno zalotila. Otrpnila je, in niti besedice ni mogla najti od vsega tega, kar je bila pripravila, da mu pove: ni pričakovala, da bi jo mogel tako osramotiti in iti mimo nje, ne da bi jo poslušal... - Ali vam vzbuja naša hiša strah, Jan? je vprašala s suhim, čudnim giasom, ki je bil ves drugačen nego je hotela. Obračal je oči v stran ter gledal na prosto. Lica so se rnu rdeče pobarvala, kri mu je gorela v obrazu in nosnice so se mu Širile, kadar je dihal, prsi so se mu dvigale. Poskusila je nadaljevati: Tisti večer, ko sva bila skupaj na plesu, ste mi rekli »na svidenje« z glasom, s kakoršnim ne govorimo ljudem, do katerih nam ni nič... Ali se ne spominjate, Jan?... Kaj sem vam storila?... ... Grdi zahodni veter se je zaganjal s ceste, se igral z Janovimi lasmi in MarjetiČno avbo ter zaloputnil za njima z glasnim ropotom neka vrata. Ta hodnik ni bil ustvarjen za to, da bi se govorilo tu o važnih stvareh. Ko je Marjetica potisnila prve besede skozi grlo, je obmolknila; v glavi se jej je vrtelo, misli so jej zastale. Jan se je vedno umikal prednjo, in prišla sta bila že do vrat. Zunaj je bučal veter, in nebo je bilo temno. Skozi odprta vrata je padala svinčena, slaba svetloba na njuna obraza. Soseda na nasprotni strani ju je opazovala: Kaj si moreta neki ta dva pripovedovati v tej ozki veži, zmedenih obrazov? Kaj se godi pri Mevelovih ? — Ne, gospodična Marjetica, je odgovoril končno, da konča ta prizor. — Cul sem že doma, da ljudje govorijo o naju... Ne, gospodična... Vi sta bogati, mi dva nisva človeka iste vrste. Jaz nisem mož, da bi prišel k vam, jaz... In odšel je... Tako je bilo vse končano, končano za vselej. In od vsega, kar mu je hotela povedati, mu ni povedala ničesar. Ta kratek sestanek jo je k večjemu osramotil v njegovih očeh in ponižal.. Kakšen človek je bil vendar ta Jan, ki je zaničeval dekleta, denar, vse!... Obstala je prikovana na mestu, prijela jo je omotica, vse se je vrtelo krog nje... In potem se jej je posvetila v glavi misel, bolj neznosna nego vse druge: Janovi tovariši, Islandci, so se izprehajali po trgu, ga pričakovali! Ko bi jim vse to povedal, ko bi se norčeval iz nje, o, kaka ne- trgatvi vsako leto. Sedaj pa je zahteval oroZ-niško pomoč, sklicujoč se na okr. glavarja, ki je bil rekel, da vlada, če potreba, izterja z orožniško in vojaško silo kolekturo duhovnikom v Dolini. Ali vlada te želje župniku vendar Se ni izpolnila, marveč je nakazala duhovnikoma v Dolini kolekturo po fasijskih cenah začasno iz merskega zaklada ter hotela počakati na ugoden trenotek, ko bo mogoče, če ne z lepa pa z grda izterjati kolakturo. Seveda župnik s tem prispevkom ni bil zadovoljen, to je bilo premalo, to ni bila nekdanja plača dolinskega župnika. Župniki v Dolini so stali dobro ter so imeli toliko denarja, da so pomagali iz zadreg včasih celo visokim dostojanstvenikom; seveda so bili za to odškodovanj. Ali vlada ni poskušala, izterjati to' kolekturo; radi tega se je obrnil župnik Zupan končno^ na novega ftkofa Nagla. Proti koncu meseca avgusta 1. 1903. je prišel v Trst novi škof dr. Nagi. .Piccolo' in njegove vrste laški listi so mu peli slavo, ga pozdravljali kot apostola »miru", ter mu obetali hitro karijero, kardinal je imel postati v kratkem. Glede Ricmanj škofu ni bilo mar, da bi odpravil stare ..rivice ter z novo župnijo morda na hitro rešil vse preporno vprašanje, marveč, opozorjen na staroslovensko službo božjo v Ricmanjih, je gledal, da jo prejkoprej odpravi. Ce hočejo imeti Ric-manjci župnijo, je rekel, da naj vložijo novo prošnjo pri njem. Čemu vendar, ko je bila pa župnija od ministerstva načelno dovoljena že dve leti poprej l Dolinski župnik je bil večkrat pri njem, češ, da naj mu pomaga priti do »pravic", zajamčenih mu po inštalaciji. Pletlo se je naprej, in že dne % novembra 1902. je poslal novi škof ricraanj-skemu kaplanu dr. Požarju dekret, s katerim je dvignil jurisdikcijokri-ževskega škofa ter ukazal, da ima z dnem 25. novembra 1902. nehati v Ricmanjih staroslo-venska maša — ne da bi imel za to kako odredbo iz Rima. Zanimivo je, da se je bal Nagljavno3ti, kajti na koncu dekreta je pristavil, da ne sme o njega vsebini priti nič v časopise. Nekoliko dni potem je izdalo županstvo v Dolini tak-le: Razglas. Prebivalcem vasi, spadajočih pod davčne občine Boljunec, Boršt in Ricmanje, naznanja se sledeče: Vsled odloka c. kr. namestništva v Trstu št. 592/X od 10. avgusta 1902., oziroma št. 19854 od 24. oktobra 1902. je določeno., da morajo kaplanije, spadajoče pod župnijo (faro) dolinsko, toliko časa prispevati k plači župnika in obhodnika (kooperatorja) v Dolini, dokler bodo novonameravane župnije popolnoma ustanovljene, oziroma novi župniki ustoličeni. Zato se nalaga, da zgoraj navedeni obvezanci plačajo dolžni del do- linskima duhovnoma, če tudi po fasijt. V nasprotnem slučaju izterjalo se bodo potom po litične oblasti v smislu ukaza c. kr. namestništva v Trstu št. 1096/Pr. od 7. maja 1902. Županstvo občine Dolina dne 14. novembra 1902. Zupan: Pangerc, s. r. Gospod občinski svetovalec v Ricmanjih. Oskrbite, da vsebino notranjega razglasa izve vse občinstvo in da se opozori na to, da dolinska duhovna dobita svojo plačo, ker s tem se bo Ijuds tvo ognilo poznejšim gotovim sitnostim in zlim posledicam. Županstvo občine Dolina, dne 14. novembra 1902. Župan: Pangerc s. r. Proti temu razglasu je vložil srenjski župan rietnanjski takoj rekurz na c. kr. na-mestništvo v Trstu, Slovenskim abiturijentom in visokoiolcem. Ko premišljujete, kam bi se obrnili po dovršenih srednješolskih študijah, vas hočemo tudi mi slovenski visokošolci v Pragi, združeni v akademičnera društvu .Ilirija", opozoriti na nekatera dejstva, ki bi vplivala na Vašo odločitev. Ob vprašanju, ali se hočete posvetiti vseučiliškim študijam, ali pa se obrniti kam drugam, pač ne moremo mnogo odločevati, zato se obračamo v prvi vrsti ua vas, ki nameravate nadaljevati svoje študije na kaki univerzi ali tehniki. Razmere na nemških vseučiliščih že od nekdaj niso odgovarjale slovenskim potrebam, letos pa so postale naravnost neznosne. Slovenski dijak velja svojim nemškim tovarišem že od nekdaj kakor gost; letos pa se je še celo dunajska univerza kakor taka, torej uradno, postavila s svojim javnim razglasom na to skrajno nepravično stališče. Dala si je s tem pečat nižje-avstrijskega vseučilišča, dasi ima biti osrednje vseučilišče vse države (kar tudi je — po vzdrževanju!) Pa ne samo visoke šole same, ampak tudi mestno prebivalstvo je slovenskemu dijaku po svojem mišljenju tuje in nasprotno in ga kakor tako ne more podpirati v nje-dovern stremljenju po vsestranki izobrazbi in omiki. Z ozirom na ta neovrgljiva dejstva smemo s polnim pravom trditi, da so za zdaj, ko še nimamo svojih lastnih šol, za slovenskega dijaka edino pripravne visoke šole: češko vseučilišče, oziroma tehnika v zlati, slovanski Pragi. V Pragi, v središču kulture češkega naroda, spoznava slovenski dijak pravo slovansko življenje ter prehaja po najkrajšem potu od idealnega navdušenja k resnemu, realnemu delu za kutturni, gospodarski in politični napredek svojega naroda! Razun našega društva in »Češko slovenskega »kad. krožka Slov. Plan. društva* najde slovenski dijak tukaj akademična, sokolska, pevska, znan- stvena, družabna in druga društva, ki ga vsa z največjo prijaznostjo vsprejemajo v svojo sredo. Pa tudi vse prebivalstvo kraljevske Prage, da, vse mesto s svojimi javnimi knjižničnim, čitalnicami, muzeji, razstavami in političnimi predavanji ga prijateljsko podpira kakor Slovenca v njegovem stremljenju. Tudi življenje je v Pragi cenejše, nego morda v kakem drugem vseučiliškem mestu, kar je za slovenskega dijaka dokaj odločilno in važno. Iz teh kratkih podatkov je razvidno, da imajo praške visoke šole premnoga prednosti pred nemškimi na Dunaju in v Gra dcu. Zato apeliramo na vas, slovenske visokošolce, in vas utemeljeno in popolnoma upravičeno pozivljemo: Proč od Dunaja, proč od Gradca! Pridite kar najštevilnejše sem gori v zlato slovansko Prago. To bo najboljši odgovor na vsa burševska izzivanja. Odbor slovenskega akademlčnega društva .Ilirija* v Pragi. NB. Natančnejše podatke dajajo: Zvo-nirair Bernot, tnodro3l. Ljubljana, Poljanska cesta 10, Juli.aa Pavliček, pravnik, Bovec (Goriško.). Miloš Meža, pravnik, Velenje (Štajersko.) Dopisi. Iz Gorice. — Stara navada je, da se konča šolsko leto s slovesno službo božjo. Lepim navadam jo moramo prištevati, ako je maša res slovesna, k čemur pripomore pa največ lepo in ubrano petje. Tudi letos smo prisostvovali miši ob sklepu šolskega leta na gimnaziji in realki, ali prepričali smo se, da je »mnogo gnilega v drživi D a nem irski." Petje, ki sicer ni obligatni predmet ne na gimnaziji ne na realki, bi pač zaslužilo, da se ne dela t njim kakor s pastorko, ker je pač eden glavnih faktorjev, ki blaži srce in bistri um. Znano je, da je vsak učitelj petja toti satnoljuben, da pokaže pri prvem in zadnjem javnem nastopu vse svoje zmožnosti, vse svoje vspehe, katere je dosegel s svojim pametnim, razumnim in praktičnim vodstvom tekom celega šolskega leta pri učeči se, petja ž.-Ini mladini. Kako je pa v Gorici? Tu je sicer zelo težko stališče, ker je petje le nemško, dasi so pevci samo Slovenci in Italijani. Čudno, kaj ne? Toda pustimo to žalostno dejstvo, s katerim se hočemo pozneje enkrat natančneje baviti. Dne 9. t. m. je imela gimnazija svojo sklepno mašo v cerkvi sv. Ignacija. Na korti je bilo vse polno pevcev, in ves »dijaški* *) orkester. Vsak se je pri pogledu na tako množico kar veselil. Toda bil je razočaran! Med pevci smo opazili mnogo lepih glasov, s kojimi se bi dalo marsikaj doseči in kateri bi prišli do svoje popolne veljave le takrat, ako se bi vzelo kako lepo, lahko, makari dvo-glasno mašo brez orkestra in le s sprem« Ijevanjem orgelj, ker je pač, vsaj po našem •) Sodelovali »o tudi člani vojaške in meato« godbe, le 4e Prvattoveev »mo pogrejsli. mnenju, smešno, »štuliti se* s težkimi mašami, celo z orkestrom, ako se nima ne zmožnosti in ne pravega materijala. Ne moremo si kaj, da ne bi izprego-vorili par besed tudi o orgljanju in o orga-nistu, kateri je bil sam g. Mre i na. Ako hoče biti g. Mrcina res organist, naj se tudi nauči spremljati respouzorijc v vseh intonacijah, in naj tudi zadene glas, v katerem poje duhovnik, ker drugače spravi tega v nemalo zadrego, eko ni ta toli prebrisan, da nadaljuje v intonaciji, v kateri je začel. Tudi ni posebno častno za orgauista, da ima vedno okrog sebe po tri pomagače, enega, da mu obrača s trat;, drugega, da mu vleče registre i. t. d. Povemo tudi g. »organistu* Mrcini, da se mora igrati v cerkvi orgije, in ne gla-sovirja. Sapienti sat! Preidimo k drugi maši, t. j. maši v jati cerkvi ob sklepu šolskega leta na realki, namreč 13. t. m. Ako primerjamo to mašo z ono na gimnaziji, moramo reči, da je bila res pravcati škandal. Petje s sprerolje-vanjem orkestra, kako krasno se to glasi! Reči moramo, daje že predrznost, tako nastopiti v cerkvi. C da maša ni bilo nič drugega nego odrezano kričanje, ker ho pevci preveč markirali tempo, kar je pa nekaj groznega za poslušalčevo uho, in kar tako eklatantno dokazuje, da nima dirigent pojma o izvežbanju pevskega zbora. Petje v cerkvi nas bi moralo povzdigovati nad živ-Ijensko prozo, pri tej maši so se pa poslušalci očividno zelo zabavali, posebno pri re-sponzorijih, katerih se deloma ni pelo, deloma pa nepravilno. Orgije niso bile v pravih rokah, vso mašo so bile »fovš*, in organist g. Schwarzer mora biti res gluh, da ni tega zapazil in zaprl oni register, ki ni bil na pravem mestu. Svetovali bi tudi dirigentu g. prof. Ssiferlu, da bi se vpisal v kako telovadno društvo, kjer bi prišle njegove geste prej do veljave nego pa na koru. Imenitno je telovadil po ritmu. Kar se pa tiče ofer-torija, katerega je sam pel, mu moramo priznati, da ima lep glas, ki pa ni prišel do veljave, ker je Mozartov »Ave verum* pisan za mešan zbor in ne za šolo. Konečno povemo vsem prizadetim, da se jim ni treba siliti v ospredje z zmožnostmi, katerih nimajo, posebno ker se bi dale izročiti take naloge drugim, ki menda bolj razumejo take reči. S tem smo občinstvu pokazali, kako se godi s petjem na naših srednjih šolah, in menda se nam je tudi posrečila ilustracija »velikih uspehov*. Kdo je kriv teh »uspehov* ? Med drug* a tudi same učne moči, katerim ni mnog'* za lo, Ce se učenci res naučijo kaj petja med letom, samo da se lahko konec leta izkažejo z lepo mašo z orkestrom češ, poglejte, to znamo mi. Sicer pa menda g. Mrcina nima mnogo časa, da bi se bavil temeljito s petjem, ker ima, kakor se čujejo glasovi, preveč opraviti po ,goriški okolici*. N* realki je pa zmožen za učitelja petja vsak profesor, ki zna le količkaj udrihati po glasovirju. čuvena sramota bi bila to! Stekla je hitro v svojo sobo, da bi jih opazovala skozi zastor... Pred hišo je videla v resnici gručo teh ljudij. Toda opazovali so samo vreme in nebo, ki je bilo bolj in bolj temno, ter govorili o preteči plohi; — Ne bo hudega ne; stopimo v pivnico, da to mine. — In potem so uganjali glasne Šale. o Ivani Caroff in drugih lepoticah; toda nihče se ni niti obrnil proti njenemu oknu. Vsi eo bili veseli, samo on ni odgovarjal, se ni smejal, temveč držal se je resno in žalostno. Ni šel z drugimi v gostilno, in ne meneč se niti zanje niti za dež, ki je bil zadel padati, je stopal počasi, kakor v sanjah čez trg proti Ploubazlanecu... Tedaj mu je vse odpustila, in brezupna ljubezen je stopila na mesto trpke nejevolje, ki se je bila v začetku vzbudila v njenem srcu. Sedla je ter si zakrila cbraz z rokami. Kaj zdaj? O, da jo je mogel poslušati samo trenutek; ali ko bi mogel priti sem, da bi bila sama v tej sobici, kjer bi se v miru pogovorila, morda bi se potem še vse pojasnilo. Dovolj ga je ljubila, da bi mu priznala to \ obraz. Rekla bi mu: »Iskali ste me, ko vas nisem ni česar vprašala; sedaj sem vaša z vso svojo dušo, če me hočete; glejte, nič ne bi pomišijala postati žena ribičeva, in vendar, treba bi mi bilo samo izbirati med paimpolskimi mladenči, ko bi hotela katerega za moža; toda laz ljubim vas, ker mislim, da ste vkljub vsemu boljši nego drugi mladeiiči; malo bogata sem, vem tudi, da sem dovolj čedna; Čeprav sem stanovala v mestih, vendar vas zagotavljam, da sem pa- metno dekle, ki ni storilo še nič hudega; torej, ker j vas tako zelo ljubim, zakaj me ne marate 'f j ... Toda vsega tega nikdar ne izrazi, nikdar ne! izgovori, razun v sanjah; prepozno je bilo, Jan je ne i bo čul. Da bi še enkrat poskusila govoriti Ž njim... o, ne! za kako žensko bi jo potem smatral!... RajSej umreti! In jutri odidejo vsi proti Islandu l Zeblo jo je, ko je tako sama sedela na klopi v svoji lepi sobici, v katero je sijal bled februvaraki dan. Zdelo se jej je, da se podira svet krog nje, sedanjost in prihodnjost, vse je bilo ničevo ; Čutila se je zapuščeno sredi te strašne temne praznine, ki je vstajala krog in krog. Želela si je smrti, da bi že ležala mirno pod zemljo, da ne bi več trpela... Toda njemu je odpuščala, in nič sovraštva ni bilo namešanega v njeno obupno ljubezen... XII. Morje, sivo morje. Po veliki, nezaznamovani pt' , ki vod? vsako leto ribiče na Island, se je peljal Jai- % cel dan. Ko so prejšnji večer odhajali, prepevajo stare pobožne pesmi, je vlekel veter od juga. in ladjice z razprostrtimi jadri so se razpršile po morju kakor utve. — Potem je veter malo odnehal, vožnja je postala počasnejša; po morju so se popeljavali veliki sosovi megle. Jan je bii še bolj tih nego navadno. Pritoževal se je, da je vreme preveč mirno. Čutil je potrebo razburjenja, da bi pregnal nekaj iz srca, kar ga je tiščalo. Tu pa ni bilo nikakega dela; treba je bilo samo mirno plavati sredi tega velikega miru, samo dihati in živeti. Videti je bilo samo sive globine; slišati je bilo samo tihi molk... ... Nenadoma zamolkel, komaj slišen, nenavaden ropot! FršSel je od spodaj, kakor praskanje coklje na kolesih. In »Marja* se je ustavila in se ni genila dalje... Obtičali!! i Kje in na čem ? Gotovo na kaki sipini ob angleški obali. Od jutra do večera ni bilo videti prav ničesar skozi to gosto meglo. Ljudje so tekali razburjeni gor in dol, in ta razburjenost je bila v pravem nasprotju z nepričakovano, otrplo mirnostjo njihove ladje. »Marija« je stala mirno in se ni premaknila z mesta. Sredi te vlažne, tekoče brezkončnosti jo je prijeto nekaj trdnega, nepremičnega, skritega pod vodo; zgrabilo jo je močno, in bila je morda v nevarnosti, da pogine tu. Kdo ni 5e videl ptice ali muhe, ki je obtičala z nogami v limu? Izprva tega niti ne zapazi; tudi njena oblika se ne izpremeni takoj; poprej se mora zavedeti, da se je ujela od spodaj, za noge, in da ne pride morda Eikdar več iz te nevarnosti. In ta zavest jej pride pozneje, ko se začne boriti, ko se začne umazani lim prijemati njenih perutnic, njene glave. Tedaj šele dobi tisto žalostno podobo umirajoče Živalice, ki si ne more pomagati. Tako je bilo sedaj z Marijo; v začetku se to ni zdelo bogve kako nevarno; nagnila se je bila pač na stran, toda bilo je pri belem dnevu, v lepem, mirnem vremenu. Priti je morala najprej polna zavest, potem so šele umeli, kako resna je nevarnost, in začeli so se vznemirjati. Kapitan se jim je malo smilil, dasi jo on zakrivil nezgodo, ker se je premalo brigal, kam plove ladja ; vil je roke in obupno klical: Priloga „Sott" it. 57 t M 16. )ull]a 190». Slišali smo glasove, ki so se pritoževali in jezili na g. KokoSarja, čefi, kako mora on kot »glasbenik* dovoliti take necerkvene predstave (na realki je bil dirigent akrobat) v svoji cerkvi. Toda, temu se ne čudimo, ker je sam pomagal kot »de«* Dritte im Bunde" profanirati cerkev s petjem dne 10. t. ob 8. uri zjutraj. Nastopil je kot dirigent mladega zbora kaL.delavcev, katere je »ara izučil, z navadnimi pesnicami, katere slišimo tudi tupatam v kakem otroškem vrtu. Petje je bilo, toda, to ni bilo petje, bil je kaos in komaj se je razumelo, kakšne pesmi pojejo; pri »Tantum ergo* pa sploh niso mpgljjjevci priti skupaj niti na koncu! Svetujemo tudi njemu, naj se ne drzne več nastopiti s takim zborom, ako se noče blarairati, ker z njegovo glasbeniško slavo ni tako daleC, saj ga poznamo kot takega, ki bi rad kaj, pa ne more. Ako je bil v tem ozira prvi v Šebre« Ijah, ni se s tem reCeno, da mora igrati tudi v Gorici isto ulogo, kjer smo že vajeni slišati marsikaj dobrega in boljšega. Bes žalostne razmere, kar se tiCe glasbe na Primorskem 1 Na svidenje! Daute ii nzM nviee. Vscsokolsko siavlje t Ljubljani. ~~ Danes začno v srcu Slovenije, v beli Ljubljani, veliko sokolsko siavlje. Sokoli iz C:Ske, Sokoli iz juga, Sokoli iz vseh siovensk-h pokrajin pohitijo danes v Ljubljano na velika siavlje, katerega se bo deležilo tudi uebroj drugega občinstva od vseh stranij. Večina zunanjih društev in gostov prispe danes v Ljubljano. Drevi bo na čast gostoto velik koncert .Glasbene Matice*. Jutri dopoludne bo slovesen sprevod po mestu in tekmovalna telovadba, popoludne pa javna telovadba. Proste vaje bo izvajalo 800 telovadcev. Za telovadilče je določeno dirkališče pod Tivolijem, kjer so priredili prostora za 10.0C0 gledalcev. Po telovadbi bo prosta zabava na velikanskem veselicnem prostoru. V ponedeljek se vršijo izleti na Bled, v Po« stojino, v Trst, kamor odide zlasti mnogo Čehov, ki gredo tudi v Benetke in v Pulj. Udeležba odstrani Cehov bo velika. Ker prispejo tudi razna hrvatska sokolska društva, bo to velik sokotiks praznik, impozantno narodno slavje, na katerem bo prekipevalo svete navdušenosti za alovansko stvar. Brez dvoma bo tudi iz nase dežele lepa udeležba pri tej veliki slavnosti. Drugi pa naj se v duhu spominjajo krasne svečanosti v znamenju aokolske ideje. Pošiljamo pozdrave na shod ter kličemo srčni: »Na zdar l* »Sokolov* v društveni obleki je odšlo iz Gorice v Ljubljano 40. S seboj imajo tudi zastavo. Od teh jih nastopi okoli 30 pri prostih vajah, nekaj pri drugi telovadbi. Dva nova doktorja pravt*. — Včeraj je bil povišan na dunajskem vseučilišču dok- torjem prava g. Dominik Puc, odvetniški kbneipijent v pisarni g. dr. Treota v Gorici. Na vseučilišču graskem pa je bil povišan g. Karol Podgornik, koncipijent pri g. dr. Turni. Na isti dan dva nova doktorja — Slovenca iz Gorice! Tako lepe novice z vseučilišča še nismo zapisali! In veselimo se je kbka-4piij«) holj, Jter^sla oba-^^afes nade-polna mlada doktorja, od katerih goriški Slovenci opravičeno pričakujemo narodu koristno delovanje. Umrl Je v Idriji g. Karol Pire, ravnatelj tamkajšnje mestne' nižje realke. Za realko je njegova smrt jako britka izguba, ker je bil naravnost uzoren ravnatelj ter velik prijatelj mladine. Truplo so prenesli v Kranj. Doživel je 47 let. S svojim delovanjem kot profesor, zlasti kot ravnatelj, si je prislužil Časten spomin. Umrl Jo v Trstu g. Anton Poekaj, zaveden in znaCajno slovenski trgovec in posestnik. Njegov slovenski napis v Trstu je I imel svoj čas viharno zgodovino. Bodi mu blag spomin! Zrelostni 1 pJtl na gimnazija. — Vrlih so se od 10. do 13. t. m. V osmi Soli je bilo letos 14 Slo vence v. K zrelostnim izpitom se jih je oglasilo II, 3 so odstopili. Vspeh izpitov: z odliko: Janko Brati n a iz Otlice, prvi red: Karol grof A11 e m s iz Podgore, Franc BoSkin iz Pevme, Josip Soban iz Vrtojbe (Koprive), Franc Ulaga iz Kanala (Bojana). Sest jih je padlo na i meseca. Lahov je napravilo izpite 9, in sicer: Peter Bonne iz Gorice, z odliko, Iv. Bresca h Gorice, ha. Brumat iz Gradišča, Jos. Ga-netli iz Gorice, Ivan Glaucig iz Podgore, G. pl. Giroricoli iz Gorice, H. Marcuzzi iz Gradišča, Al. Marinaz iz Krmina, Adelkis Poiani iz št. Vita, Al. Slrukl iz Gorice. Nemci: Julij Albert iz Rimskih Toplic na Štajerskem, z odliko, Iv. KaznaCiC, eden je reprobiran za celo leto. Izid areloHtnlh Iipltor na o. kr. lanskem učiteljišču v Ooricl dno 13. JnHJal904. — 1. Z odliko so izpit napravile kandidatinje, in sicer s slov. in nemsk. učnim jezikom: 51 i c h e l Justina, Milost Marija, P e I e 1 j Marija, Š m i d Matilda, Zna ne Marija. 2. Zrelim p r i p o z n a n e s slov. in nemsk. učnim jezikom so bite: Bo rS t ni k Ivana, Daneu Antonija, Job Neža, S a v-nik Blandina, Slemenšek Irena, Troha Marija, Z a 1 a r Marija. 3. Zrelim pripoznane s slov. uCnim jezikom so bile: Bole Marija, Breza v Sek Katica, Čoki Ida, De lak Pavla, F u r 1 a a» Olga, Gaspari Klementina, Jam Sek Marija, Mazi Urša, Muro ve c Amalija, Posega Jasipina, R e p i C Marija, Schwinger Justina, S i o k a r Angela, SosiC Ana, StipaniC Franja, Stres Ema, V i C i C Ljudmila. Dve kandidatinje ste bili na dva meseca reprobirani. Zrelostni lepiti na realki t Gorici so skonCali v Četrtek. Kandidatov je bilo 9, med njimi dva Slovenca,.ki sta tudi prestala izpite. Ta dva sta Josip Kenda iz Kobarida (sin gozdarja na Trnovem) in Emil Sila iz Št. Petra (3in nadučitelja v Štorjah pri Sežani.) «—....» — ,------- Čudno to, da v nižjih razredih je vedno dosti Slovencev, ali do mature jih pride tako malo! Kje tiči pravi vzrok temu?! Šolskega izvestja ljubeznivi g. ravnatelj tudi letos nam ni poslal. Za danes omenjamo le nekaj. Letos se je poslovil prof. Pe-tronio; profesorski zbor mu je priredil banket. Poslovi! pa se je tudi prof. B e r-b u C, ali o kakem banketu ni niC slišati. Zdi se nam, da ni treba iskati kakega zapostavljanja radi narodnosti, ampak nazlog utegne biti drugod, da si je treba namreč priljubljenost med kolegi pridobiti! Omenjene so v izvestju tudi verske vaje. — Za knjižico učencev se je nakupilo knjig le okoli 200 K, dasi se je menda lahko porabilo okoli 700 K v to svrho. Kaj se je ostanek porabil za drugo duSno paSo, za velikonočnega pridigarja, ali za kaj? Akad. fer. društvo »Adrlja* naznanja, da bode imelo svoj H. redni obCni zbor dne 30. t. m. ob 9. uri predpoldne. Vse drugo se objavi pravočasno. Vabi vse Člane, starešine in ustanovnike, da se udeleže tega občnega zbora polnoStevilno. Posebno pa vabi vse gg. abiturijente, da pristopijo ta dan društvu. Vsi gostje dobrodošli I Sklep Šolskega letu. — Na c, kr. pripravnici za učiteljišča v Podgori pri Gorici je končalo šolsko leto 1903.—1904. dne 15. julija 1.1. Prihodnje šolsko leto prične dno 16. septembra. V ta zavod se sprejemajo krepki in zdravi dečki, ki so dosegli 14. leto ali vsaj 13'/t leta svoje starosti in so dovršili z dobrim uspehom ljud-ko šolo ali pa kak razred srednjih šol ter se Žele posvetiti učiteljskemu stanu. Podrobnosti glede vpisovanja za vstop v ta zavod se pravočasno objavijo. •Stara narodna stranka«. — »Katoll-Sko-narodiia stranka*. — Klerikalci imajo polno naslovov. Kakor nanese prilika, tako si izberejo ime — samo klerikalci noCejo biti nikdar ! Posebno pri nas se jezno otresejo, Ce jim rečeš, da so klerikalc*, vsi tisti, katere je pognala slepa stras klerikahie vrste, kjer jih drži osebno sovraštvo. Kakor mrzel curek jih spreleti očitanje, da so klerikalci, stresejo se, potolažijo z vsklikom., da so »stara narodna stranka*, ali v isti ni služijo naprej Črnemu klerikalizmu. Celo Antonio Klobasa noCe biti klerikalec, dasi je jeden najpridnejših delavcev na klerikalnem polju. Teko rad se potrka na prsi, rekoč: Ej, mi, ki smo »stara narodna stranka*. Če bi mu I rekel, da je klerikalec, te pogleda strupeno ter zahrešci nad tabo po celi skali, potem pa se vsede, ter piše GabršCeku, da ni klerikalec, ampak da pripada »stari narodni stranki«. Tudi »katoliški« noCejo biti, Brrr! »Katoliška narodna stranka« — to je za kmete! In res vidimo v »Gorici«, da se hvali A. K., da je on in njegovi prijatelji v »Čitalnici* —• »stara narodna stranka", n. pr. možje, katere pahnejo tupatam nunci, v občinski za-stop, so pa pristaši »katoliške narodne stranke*. — Samo klerikalci nočejo biti.To je tako slaba firma, da se je sramujejo celo tisti, ki stoje prvi pod njo. Tudi tisti ,na-rodno-radikalni" akademik iz Gorice, ki je popisoval »narodni kolek« v »Ed.% se je skrbno ogibal pravega naslova klerikalne..... stranke ter nam s postranskimi besedami tolmačil, koga misli.-------Ali klerikalci so klerikalci, pa naj se skrivajo pod tako ali tako firmo. Črni so, in do naslova »narodni* nimajo nikake pravice, Narodnega dela ne poznajo, jezik jim je le sredstvo v dosego svojih ciljev, kjer pa so v dotiki s drugo« rodci, tam pa prepuščajo tem vso uwdo našega jezika. — »Stara narodna stranka« ali pa »katoliška narodna stranka* ni storila Se niC v narodnem oziru dobrega, odkar obstoji, paC pa pomaga nižati rabo slovenščine n. pr, celo v deželni hiši ter vlači po nepotrebi luSCino po sodnih dvoranah. Vsako narodno, vzbu-jevalno delo je odpadlo v njej, sedaj uci svoje pristaše le ubogljivosti črni suknji, črna suknja je ves njen program, narodnost, vse.., VIŠJI Častniki na poučnem potovanju. — V sredo sta prišla v Gorico dva štabna častnika in več višjih Častnikov - pionirjev, ki so odšli drugo jutro na Tolminsko, FraneoskI Študenti — Nekaj dnij je hodil po Gorici neki mlad človek, na katerega so bili hitro pozorni redarji, Slednjič so ga vstavili ponoči nu Tek. Fr. Jos, ter ga vprašali, kdo je ter Ce ima kako izkaznico. Ko je odgovoril, da nima s sabo nikakih dokumentov, so ga peljali na policijo. Tam je povedal, da se piše Josip Stradner, da je ain velikega posestnika ;*» trgovca blizu Pariza, Rekel je, da je rojen leta 1887. v Bourbonu, Povedal je, da je odšel nd doma s svojim stricem J.uquez Marteauac, ki jo veliki trgovce v Parizu, in sicer sta sla v Trst, nakupit kave in drugih rečij. Stric da mu je rekel, naj ostane v Gorici ter mu dal 300 K denarja. S tem denarjem pa je živel dobro nekaj dnij, končno pa mu je zmanjkalo novcev. Dokumente njegove pa da ima stric. Zaslišali so ga, potem pa poslali v zapor, ker se hočejo natančno in formo vati, kako je pravzaprav s tem francoskim Študentom. — Neki Jasnik iz Podgore je naznanil, da mu je ukradel ta študent 2 K iz žepa, ko se je kopal v Soči. »Slovenec* In resnica. — »Slovenec* je povedal te dni, da je posnela »Soča* po laških listih vest, da so kanoniki nekje v Italiji med procesijo Sv. Res. Tel. se odstranili radi prevelike vročine itd. »Slovenec* Ma Douč! n:a Douč! V bližini se je pokazal za trenutek kap, katerega niso poznali. Zavil se je takoj zopet v meglo, in ni ga bilo ved videti. Sicer ni bilo videti kroginkrog nikjer jadra, nikjer najmanjšega dima. - I« skoro jim je bilo tako ljubše: bati so se tistih angleških »rešilnih ladijc, ki prihajajo po sili »reševat* ponesrečene ladje iz zadrege; to pa delajo na poseben način, tako da se je treba pred njimi braniti kakor pred razbojniki. Vsi so se trudili na vse mogoče načine in poskušali to in ono. Njihov pes Turko, ki se ni nikdar bal morskih viharjev, je bil vsled tega nenavadnega dogodka zelo vznemirjen; to nenavadno šumenje pod ladjo, ti trdi udarci razbijajočih se valov, in potem ta nepremičoost — vse to mu ni ugajalo; razumel je,da to ni naravno; pobesil je rep in se skril v kot. Odvezali so Čolne, da bi spustili mačke; napeli so vse svoje sile ter se trudili, da bi z vrvmi spravili ladjo z mestac — trdo delo, ki je trpelo devet napornih ur; — in ko je prišel večer, je dobila uboga ladjica, ki je bila prišla zjutraj tako lepa in tako radostna sem, žalostno lice: bila je Že umazana, v polnem neredu, vsa premočena od valov. Borila se je bila in upirala na vse načine, ali ostala je na mestu, prikovana, kakor mrtva. Noč se je bližala, dvignil se je veter, in valovi so se vspenjali više; nevarnost je rastla, kar začutijo proti šesti uri nenadoma, da so prosti, rešeni; in po-derejo opore, ki so jih bili postavili, da bi se vzdržali... Tedaj so začeli tekati kakor blazni od veselja gor in dol ter vpili: — Plavamo, plavamo i Plavali so v resnici; toda kako izraziti to veselje, ki jih jo prevzelo, ko so se zavedli, da se premikajo, da so zopet lahke, žive stvari, dočim so bili še ravnokar skoro na robu groba!... In v istem trenutku je izginila tudi Janova Žalost, čutil se je olajšanega, kakor njegova ladja, ozdravilo ga je krepko delo njegovih rok, dobil je zopet svoj brezskrbni izraz ter se otresel spominov. Ko so drugo jutro dvignili mačke, je nadaljeval svojo pot proti hladnemu Islandu, in videti je bilo, da je njegovo srce tako prosto kakor v prvih letih. XIII. V Ha-Long-u, na drugem koncu sveta, so delili na krovu »Kirke« pošto, ki je došla iz Francije. Sredi med tesno gručo mornarjev je klical »vagmešter« na glas imena tistih srečnih, ki so dobili pisma. To se je vršilo zvečer, v bateriji, kjer so se gnetli krog velike svetilke. — »Moan Silvester! Bilo je jedno zanj; oddano je bilo pač v Paimpolu, — toda pisava ni bila Marjetična. — Kaj naj to pomeni ? In od koga je prišlo to pismo? Obračal ga je in obračal ter ga slednjič strahoma odprl. Ploubazlanec, 5. marca 1884. »Moj dragi vnuk!« Bilo je torej vendarle od njegove dobre stare babice; tedaj se je oddahnil. Pristavila je spodaj celo svoj veliki podpis, ki ga je znal na pamet; bil je za pisan s tresočo, Šolsko pisavo: »Vdova Moan.« Vdova Moan! Nehote" je dvignil papir ter ga pritisnil k ustnicam in poljubil to ubogo ime kakor svetinjo. Zakaj to pismo je prišlo ob važni uri njegovega življenja: jutri zjutraj s solnčnim vzhodom pojde v bitko. Bilo je sredi aprila; Bac-Ninh in Hong-Hoa sta bila ravnokar vzeta. V Tonkinu ni bila nameravana sicer ni!;:aka velika operacija v tem času, — vendar pomoči, ki so dohajale, niso zadoščale, — in tedaj so jemali z ladij vse, kar so mogle te utrpett, ter tako izpolnjevali kompanije mornarjev, ki so šli že prej v ogenj. In Silvester, ki se je bil do sedaj dolgočasil z vožnjami in blokadami, je bil sedaj izbran z nekaterimi tovariši, da stopi v vrste teh kompanij. V tem trenutku se je res govorilo o miru; toda nekaj jim je vkljub temu govorilo, da pridejo še pravočasno, da se malo spoprimejo s sovražnikom. Koso pospravili svoje stvari, pripravili vse za odhod ter se poslovili, so preživeli še ves večer med drugimi tovariši, ki so ostali na ladji; čutili so se nekako vzvišene in ponosne med njimi; vsak po svoje so kazali na obrazih čuvstva, ki so jih izpreletavala ob odhodu; nekateri so bili resni, nekako zbrani; drugi, pa so se izkazovali s preglasnim govorjenjem. Silvester je bil zelo tih in ni kazal nikomur svoje notranje nestrpnosti; samo če ga je kdo pogledal, ga je izdal njegov lahek nasmeh, ki je hotel reči: »Da, tudi jaz! Jutri zjutraj odidemo.« O vojski in o boju je imel še zelo nejasne pojme; ali mikalo ga je vendar zelo, kajti bil je potomec hrabrega rodu. ... Bil je v skrbeh za Marjetico; ta tuja pisava ga je vznemirila. Skušal se je približati kaki svetilki, da bi prečital pismo. In to ni bila lahka stvar sredi teh gostih polnagih gruč, ki so se prerivale tu z istim namenom kakor on, v tej težeči vročini, ki je jemala sapo... Koncem pisma mu je pojasnila babica Ivona, kakor je bil pričakoval,&zakaj se je morala zateči k nevešči roki stare sosedi: (Dalje pride.) pravi, da ni res, na vse reči, ki mu niso i povšeči. Kdo mu more kaj verjeti? Pa vendar ni Lampetkovo Obrambno društvo pisalo v Italijo, kaj je res in kaj ni v oni teči ter dobilo od tam zagotovilo, da vest ni resnična?... Predno pa moremo .Slovencu" sploh Se kaj verjeti, mora preklicati vest, s katero je nesramno lagal, da smo se veselili , nemške zmage* v Koroški beli, ko o tamkajšnjih volitvah sploh nič pisali nismo. Resnicoljubni dr. Lampek naj poskrbi ta popravek, naj se spravi enkrat z Obrambnim društvom nad »Slovenca*, tam bo imel največ opravka! Vodovodno vprašanje. — Deželni odbor je odbil sklep goriškega mestnega sveta glede obveznosti do tvrdke Kurz & GTz ozirora na Mrzlek, odkoder bi se imel napraviti vodovod v Gorico. Zahteva se, da se magistrat nic ne veže nasproti tvrdki. — | Faidutti je vprašal v mestnem svetu, Ce je i res, da se je obrnila železniška uprava glede i nabave vode za kolodvor na BlanCi do županstva v Solkanu. Župan je obljubil, to po-izvedeti. To je paC umevno, kajti železniška uprava gotovo ne more čakati Se leta in leta, da se zljubi mestnim očetom v Gorici ukreniti kaj pametnega, da se končno resi vodovodno vprašanje. PoskaSen samomor. — Včeraj dopo-ludne je hotel narediti konec svojemu življenju Ferdinand Jug, davkar v pokoju, v Gorici. 64 let stari Jug si je bil kupil zadnje dni revolver, in s tem se je vstrelil trikrat v desno sence, enkrat v usta, ne da bi se bil zadel smrtno. To je storil v svojem stanovanju v ulici Korenski št. 10. Dva redarja sta lila takrat slučajno mimo, skočila v stanovanje, mu iztrgala revolver ter ga spravila v bolnišnico. Kroglje so mu potegnili iz glave. Baje je upanje, da okreva. Hotel si je tudi že z nožem vzeti življenje. Jug je nevrastenik in alkoholist, pa strasten klerikalec Baiglas. — Odpustki na zemljarini in hišarini, potem znižba glavne vsote obči pri-dobarini in davčnemu merilu za podjetbe, zavezane javnemu dajanju računov za 1.1904. Na temelju člana IV. vštevši XI. zakona od 25, oktobra 1896. drž. zak. št. 220. se določajo zgoraj navedeni davčni odpustki in znižbe za leto 1904. sledeče: 1. Odpustek na aemljarini s 15% in na hišni najemarini in hišni razredarini, izvzemši 5 odstotni davek od donosa davka prostih poslopij, z 121/* % dražavnega davka. Ta odpust se pa ne razteza tudi na neerarične doklade, katere se torej odmerijo in poterjajo od cele državne pristojbine brez odpusta. 2. Znižba glavne vsote pridobarine od 25%, izvršena že v minulih letih, ostane tudi za tekoče leto v veljavi. 3. Davčno merilo za podjetbe, imenovane v g 100. odstavek 1. in 5. navedenega zakona, ki so zavezane javnemu dejanju računov, se določa kakor minulega ieta z 10% čistega dohodka. Strah na Sokolsfcem gradu ali Nedolžna r blasnlel.... Fra I pazzl.... Lnise, dle aeh$ne Pfarrerstochter.... taki so naslovi strašnim rc nanom brez vsake vrednosti. Slikajo se notri strašanski, neverjetni prizori, vse skup ni nič vredno. Pa kako drago je vse. Tak »šundroman", kakor Strah na So-kolskem gradu, izhaja v zvezkih po 20 v, kar pride strašno drago, ker zneskov ni ne konca ne kraja. Za denar, izdan za take neumnosti, se lahko kupi celo vrsto lepih knjig Čednega berila, knjig svetovnoznuiih. Svarimo pred takimi romani, kakor v naslovu povedani, ker ni vse skup nič drugega nego grda židovska špekulacija na neumnost ljudstva! Proč s takimi .romani« l O ti romarji t crnl suknji! — List JLa Voce del Popolo* na Reki pripoveduje, kako .10 šli na Reki nekateri gg. nunci na božjo pot menda v Loreto, ali celo r Lurd. Na predvečer, predno so se vkrcali romarji, sta prišla iz neke gostilne v ulici Remai dva popa tako pijana, da se je nabralo hitro obilo občinstva okoli nju. Občinstvo jih je obkladalo sicer z grdimi pa zasluženimi besedami. V jutro, ko se je bilo čas ukrcati, je bil neki župnik tako pijan, da so ga mogli le s podporo spraviti na ladijo. Ta ladija se imenuje .Zagreb". Ustavila se je pri Malem LcSinju, kjer so nabrali še nekaj romarjev. Vatopil je tudi duhovnik iz Mrko-palja, ki pa ne živi z onim drugim v posebnem prijateljstvu. Začela sta se prepirati takoj, namesto da bi se bila lepo v Kristusu pozdravila. Kapitan Sele je moral napraviti mir med njima. Zvečer pa so našli nekega I popa pijanega v objemu ženske v takem po- I ložaju, da se ga ne more popisati. Župnik iz I M. pa je bil potem tako natrkan, da so ga I morali spraviti iz salona trije; pozneje je na- I biral za Cir. in Met. družbo. Škandal! Taki I ljudje vodijo pobožne romarje na božjo pot! j Se pač vidi, da ti posvečenci nimajo vere ter I da jim je trebuh Bog. i Tisti pijani popje, Ce pojdejo v Lurd, | pa bodo pripovedali, da so videli čudeže, i No, čuditi se koncem konca temu ne bo, pi- j jani bodo za to brez dvoma dovolj! I Iz Kanala. — Na črti nove ceste Grgar- J Bate-Banjšiee-Kal-Avče so izgotovljeni in I razpoloženi v pisarni^cestnega odbora v Ka- J naJu na ogled. I Oddelek Grgar-Bate je razpoložen v pi- j sarni cestnega odbora za goriško okolico. J Torej je vendar upanje, da se izvrši ta J prelepi načrt v neprecenljivo korist prizade- J tih občin. I Iz Soie med Avčami in Ajbo so po- | tegnili nekega človeka, katerega ni bilo mo- | goče spoznati: ležal je že več časa v vodi. I Na roki je imel lep zlat prstan. I Vojaško veteransko društvo v 8o- I vodnjah priredi v nedeljo dne 24. t. m. javno tombolo. Dobitka: tombola K 160, J Cinkvina K 80. Začetek ob 6. uri. Pred in po tomboli svira oddelek vojaške godbe iz Go- J rice. Vsaka srečka stane 40 vin. Po tomboli J ples. Vsak plesni komad stane 20 vin. Riz- | svetljava z lučjo Acetilen in umetnimi ognji, j K obilni udeležbi vabi — odbor. Vipavska železnica. — Poročajo nam z Vipavskega, da se je našlo že večkrat na železnični progi precej težko kamenje, kakor J za nalašč položeno na Ur. Te dni pa so našli pri Volčjidragi na mestu, kjer gre vozna cesta čez železniško progo, da je bil prostor med tramom, ki vozovom prevoz čaz želez- I niške šine olajšava, in med šinami popolnoma zabit z malimi kamenčki. Strojevodja je to zapazil ter ustavil vlak. Naj bi se kaj ta- I kega nikdar več ne pripetilo. Zlikovci pa so vredni poštene kazni! Pot proti Soškemu mostu (Via Ponte i Nuovo) bi morala biti prav skrbno negovana, j kajti tam je edini dolgi veliki drevored, ki I je pač priljubljen za sprehode. Dasi sedaj ni ! več onih težkih vozov iz Podgore na cesti, I je vendar drugače vse pri starem, kajti j prašno je po cesti za vozove pa tudi na prostoru za pasante, da je škandal. Ako pa že pridrdra mimo kak voz, tedaj imajo pa- J santje lepo priložnost, vdihavati v sebe cestni j prah, katerega se vzdigne kar cel oblak s ceste prav proti pasantom. Na magistratu j se seveda za take reči ne brigajo, tam imajo j druge skrbi. Izzivanje z nemško trobojnlco na realki. — V sredo dopoludne je skončalo j šolsko leto na tukajšnji realki. Predno so dobili dijaki spričevala, je bil nastal v tretjem j razredu velik vik in krik. Ta razred je pohajal Robert grof Barbo, ki je čutit potrebo, priti na zadnji dan leta v šolo s trakom v germanskih barvah v gumbnici. Dijaki, Slo- J venci in Lahi, so padli po njem z dežniki in j s pestmi. Konec je naredil prof. Sencig. Imeli ' so profesorji takoj konferenco, v kateri so 1 določili nemškemu grofiCu carcer 5 ur in pa i v vedenju so mu znižali red. Kdo bo pa sedaj tekel? -~ V Gorici imamo sedaj neki cirkus. V tem cirkusu so se hoteli ponorčevati z Rusi. Nastavili so 4 vojake ter jih komandirali. Vsak se je gibal na komando, le ,Rus* se je delal, kakor da [ nič ne razume. Slednjič kako ga spraviti z mesta? Tu nasvetuje klovn, naj se zakliče 1 nad njim: Japonec, Japonec, pa gotovo steče. ] To se zgodi, in ,Rus* zbeži, kar se da. Ali ] sedaj, kakor je potrjeno, so pognali Rusi Ja- j ponce v beg in pokončali so jih kar 30.000. Svetujemo cirkusu, naj postavi sedaj med j »vojake0 tudi .Japonca", pa naj se mu za- J kliči: Rus grel — bomo videli, če ne bo j bolj tekel nego zadnjič »Rus". —- Tako početje v cirkusu je pač skrajno neumestno, da ne rečemo kaj drugega! j Utonil t Soči. — Naša Soča je navzlic vročini krogiu krog mrzla, pri kopanju pa nevarna. Kopat se je bil šel v Sočo neki Rujevid Nikola iz Crnegore, delavec pri železnici v Plaveh. Plavati ni znal, in ko je zašel v malo bolj globoko vodo, ga je pote- I gnila s seboj in revež je utoni). Na bregu je stala njegova žena ter klicala na pomoč, ali med tem je že izginil v vodi. Truplo so našli med Dolgonjivo in Solkanom. I Umrl Je v tukajšnji bolnišnici voznik Andrej Pavletič, ki je bil padel na mostu pri Barki pod svoj voz, kamor ga je pobegnil s plahto drug mimoidoči voz. Voz mu je šel Cez nogi, eno so mu odrezati v bolnišnici, ali sedaj je na nasledkih umrl. Na Št. VISkigorI imajo novega župana. »Prim. list* se v nekem dopisu od tam zaganja tako falotsko, kakor zna le on, v bivšega župana, novemu pa se laska, češ, da proti njemu nimajo nič. Ali kake lepe duše so klerikalci, se razvidi prav iz onega dopisa, in novi g. župan se lahko že iz tega prepriča, da s *akimi ljudmi, kakor je oni dopisnik v »Prim. listu", ni dobro imeti kaj opraviti. Dopisnik v „Prim. listu" omenja tudi nastopanje in govorjenje okr. glavarja pri volitvi županstva. Da bi se bil političen uradnik tako vedel in tako govoril, tega skoro ne moremo verjeti i! — V ostalem pa pričakujemo od tam potrebnih pojasnil. , Legi no" Šolo v Detlnu je pohajalo v minolem šolskem letu 34 učencev in učenk. V otroškem vrtca jih je bilo tudi 34. Torej skupno 68 otrok! Kolo pod vozom. — V ulici Muniei-pio je Sel tramvaj, za njim neka kočija. Ker je ta zavila in je prišel nasproti neki biči« klist, Gvido Palik, se je bilo bati, da ga podere na tla. Zadnji hip je mogel storili kolesar le to, da je skočil s kolesa ter prepustil isto svoji usodi; vsled ožine je padlo pod voz ter bito zmečkano. Napadli so s kamenjem goriškega vi-sokošolca Karla Bressana, ko se je peljal na biciklju med Prosekom in Sv. Križem. Pravi, da so ga počakali nekateri domačini in delavci ter ga kamenjali, in dasi je tekel, kar se je dalo, je dobil vendar nekaj karnenjev v hrbet!t Društvo »Ladija* v Devtnu priredi javno tombolo dnč 24. t. m. ob 6. uri popoldne (in ne zadnji dan meseca, kakor je bilo zadnjič po pomoti sporočeno). Pred tombolo in po tomboli bo ples, na katerem bo svirala vrla narodna godba iz Sv. Križa pri Trstu. K obilni udeležbi vabi odbor. Koze. — Te dni se je govorih mnogo, da je nastala v Plaveh in v Dolginjivi med delavci na železnici nevarna bolezen, zvana koze. — Od merodajne strani pa se čuje, da na tej govorici ni nič resnice. — Pač pa so se bile pojavile koze v Knezi, in sicer so bili 3 slučaji pa med tamkajšnjim ljudstvom. Z nožem je ranil na Placuti neki mladič drugega, in sicer nevarno. Ranjenega so spravili v bolnišnico, napadalca pa v luknjo. — Kako to, da ima že vsak smrkavec nož pri sebi i Starka v ognju. — 78 letna sUrka Katarina Hvala v ulici Orzoni je hotela zakuriti v svoji siromašni kuhnjici z raznimi tankimi odrezki, katere je nabrala pri mizarjih. Ker je to rado gorelo, in je starka nerodna, se je lotil ogenj njene obleke. Goreča je letela na dvorišče. Ožgano m opečeno so prenesli v bolnišnico. . Pogorel je, kakor čujemo, v Tolminu mlin z žago g. drž. poslancu O. Gabrščeku in sicer v nedeljo dopoludne. Strela uhlla otroka. — V četrtek v jutro je ubila strela nekega dečka iz Buko-vice pri Biljah, ko je šel v šolo. Treščilo je vanj na cesti pod šolo. Ostal je takoi mrtev. Deček se piše Ivan Gregorič, 12 let star. Aretiral! so v kavarni »Fortuna" na Starem trgu nekega 60-letntga Petra **anda-Ioviča iz Dalmacije, ker je kričal pcoti Avstriji ter Žalil cesarja. Baje nt prav pri polni pameti. Javni ples priredijo fantje v Kanalu dne 17. t. m. Svirala bode Prvaška godba, bro-ječa 12 mož/ V prilogi podajamo danes cenj. čita-taljem sliko bojišča v Mandžuriji proti Port Arturju z vsemi važnimi točkami, kjer se vrši vojna. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarn? Gironcoli-Pontoni, Poziv slovenskim umetnikom ! —-Dijaško umetniško društvo »Vesna" na Dunaju je vsprejelo na svojem V. rednem občnem zboru enoglasno nalogo, prirediti kot edino poslujoče slov. umetn. društvo, slovenski oddelek jugoslovanske razstave v Be-lerogradu. Ta oddelek bo ločen v en del, kjer bodo dela slov. upodobljajoeih umetnikov sploh, in v drug, kjer bodo izložena le dela »Vesne". Odbor društva »Vesne* je začel že razpošiljati natančna pojasnila posameznim umetnikom. Ker pa mu niso znani vsi naslovi, prosi tem potom vse one gg. umetnike (slikarje, kiparje, arhitekte in umetn. obrtnike), kateri niso dobili so nlkakega poziva, naj ga blagovolijo naročiti z dopisnico pod naslovom: »Vesna« Dunaj UI./1. Thon-gasse 10. Odbor društva , Vesne" na Dunaju. Rogaška Slatina In nje nova »carska kopel". V spodnještajerskem zdravilišču Rogaška Slatina, ki tako slovi po svojih Glauberjevi soli bogatih vrelcih, se je ustanovilo novo zdravilišče za fizikalno zdravljenje, ki zasluži vsled svoje tehniška dovršene opreme pozornost širših krogov. Saj je že zunanji vtis tega med parki in hostami ležečega zdravilišča impozanten in vabljiv; tcniholj nas iznenadi praktična razdelitev prostora, eleganca in z izbranim okusom opremljeni posamezni oddelki, zelo skrbno prirejene moderne higienske potrebščine in vsesiranski zdraviliški pripomočki. To prekaša celo velike nade, ki smo jih stavili v ta z velikimi denarnimi žrtvami prirejeni zavod. Po dolgem; deloma raramornatem hodniku, ki vodi ob sprednjem delu poslopja, dospemo v posamezne oddelke. V posebn h oddelkih so prirejene električne kadne kopeli, fara-dične kopelji t raznoimenskim tokom, parne in vroče zračne kopeli. Dalje počivalnice t udobnimi počivalnimi posteljami ter s posteljami za obkladke in masažo. Bolj sredi poslopja je zdravniška inšpekcijska sob* in pnevmoterapevtski oddelek. Izvrstne ventilacije, parna kurjava in lijaki za pitno vodo v vseh prostorih, najmodernejši klozeti in varnostne naprave proti ognju izpopolnjujejo tehniško opremo zavoda, ki jo moramo imenovati tako s tehniškega kakor s terapevtskega stališča Specialitito, kakrlnih se dandanes ne najde dosti. Brez dvoma postane to zdravilišče liki Francovi in Marjiiui vari prava Muka za bolno na želodcu, v črevih, odebelele in razne druge bolnike. Razgled po svetu. Zadnje vesti z bojišč*. — Dočim se od japonske strani dementira vest o katastri fi pred Port-Arlurjera, ae od ruske strani ponovno potrjuje, da so imeli Japonci velikanske izgube ter da so delovale mine. — V dolini Tsintsake so bili novi boji. Japonci odbiti. — General Renonkampf je ranjen na nogi, pa je ostal vseeno pri četah. — Japon:c nameravajo poslati Rusiji »uitimatum* iz Mukdena, in sicer bi ga poslal maršal Ojama. Slovensko šolsko vpraSanJe v Tnti se po več kot deset let trajajočem bajti bliža reštvi. Z odtokom z 2. maja 1899- je trz;-ško namestništvo že v tretje odbilo prošnjo za ustanovitev mestne slovenske šole v Trstu in ministrstvo je to potrdilo. Proti temu je bila vložena pritožba na upravno sodišče in je obravnava o tej pritožbi razpisana na 7. oktobra t. 1. Krttger, znjni bivši predsednik burake republike, je umrl nenadoma v visoki starosti. Prišel je bil v Evropo iskat pomoči proti Angležem, ali je ni našel. Med tem je vojn* nesrečno skončala, in Krujer je 03tal v Evropi. Pokopan želi biti poleg svoje žene na burskih tleh. Samomor učltoljloe. — B.b.u Pra-gerskega je dne 10. t. ra. ponosi brzovlak povozil učiteljico Elizo Valenko iz Spodnje Polskave. Odrezal jej je glavo, Valenko je sama šla pod vlak. Vzrok samomora obrekovanje. Imela se je poročiti. Posledic* lanskih nemirov na Hr«ti?>kem. — Zaradi lanskih nemirov na Hrvatskem se je pred belovarako sodnijo vršila tri tedne sodnijska razprava. Založenih je bilo 2163 oseb, od katerih jih je sodišče Ul oprostilo, 150 obsodilo in proti 2 ustavilo kazensko postopanje. Pavel Rehar je dobil 3 leta, Jožef Funke, Jožef Tuza in Jožef R?ha so kili obsojeni na dve leti težke ječe. Dva sta bila obsojena na eno leto ; trije na 18 mesecev, 89 na šest mesecev in 54 na dva meseca. Zagovorniki so vložili ničnostno pritožbo. Zadnje posledice ogerskega StraJka železničarjev. — Iz Budimpešte poročajo, da je »Magvur Hirlap" izvedel, da bo upokojenih 35 višjih državnih železniških uradnikov, katere se je baje že pozvalo, naj prosijo za umirovljenje, To je baje zadnja posledica velikega štrajka železničarjev. Vino belo in črno, pristnega pridelka v sodih od 56 1 naprej in sicer črno po 32, 34, 36 in 40, belo po 36 in.40 kron za 100 1 kakor tudi zalogo sodov a 700 1 po ugodnih cenah priporoča Q^ ]^ RESBERG - GOHCa, Šempeterska cesta it 9. Ieseprattama(Piccolo) ?a kavarno Central veščega slovenskega, laškega m deloma nemškega jezika.________ TTiša na prodaj v Kapucinski ulici šl. 9 z osmimi lepimi prostori v pritličju ter v I. in II. nad stropiu, s hlavom za 3 konj* in ob-"" nlm dvoriščem. (Voda na dvorišču.) Več pove upravništvo »Soče«u^ Anton Krušič trgovec in krojaški mojster Corso Giuseppe Verdi št 33 ravnokar dospelo sveže blago za poletno dobo. Ima zalogo gotovih oblek za vsak stan. Gorica H Gorica |j Klimatično zdravišča Anton Potatzky v Gorici. Na sredi BaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Ntjoeneje kupoval šče nlrnberSkega In drobnega blar.t ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojača in čevljarje. Svetinj ice. — Eožnl venci. — Masne knjižice lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-8 HJHbI Sodnim U na Telovadnem trgu, poleg ljud |$i| skega vrta. — Hotel prvega reda U _ v hotelu in dependanci nad Mil 70 sob in salonov. — Lastna U električna razsveeava. — Klek-U trični avtomobil-omnibus k vsem H0H brzovlakom in po potrebi. U Velik park pretežno z eksotiškim \m rastlinstvom. — Mirna, krasna M lega, nič prahu, kakor nalašč hm za one, ki hočejo prijetno in ligi mirno preživeti nekaj časa v Vm Gorici. — Izborna kuhinja in tig klet. — V hotelu je obsežna ugd knjižnica. B&lsss««««»»s»ss »» w«»»_ dogovoru. Kontni davek plačuje pon. sama. Poftojlla: na vknjižbe po 5',%, na varščino ali zatrtavo 6%, na menice 6$, Glavni deleži koncem leta 5',% Stanja 31. dec, 1903. (v kronah): Članov 1777 z defoži K li»3.f.44. - Hranilne vloge 1,4-10.573 60.- Pohoi tla 1.471.650 4-' Vrednost hi§ 162. lf2'.Kt (v resnici so vredne več). Reservni zalog 70.12585. Hranilne vloge s* sprejemajo od vsakogar. lvi ron m. 7». ¦*> Odlikovan fotografski atelje ; '=• Gorica, Gosposka ulica št. 7. H. nadstropje r::;;: jo največji in najmodernejše urejen 'ltoljt' na Primorskem. ,\~.:; Izvršitev fotografij vseh vrst jo neprekosljiva. Na razpolage je neštevilno pohvalnih pisem. Cene nižje kakor pri konkurentih. )\r\ton 3var\ov "pečenko - Gorica Velika zaloga pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vimgvadov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na z?htevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva 3, Delniške družbe združenih pivo-varen Zalee-Laški Jrg in plzenjskega piva .prazdroi" iz sloveče Češke »Meščanske pivovarne". rL»Um» leda. karerega se oddaja le na debelo od 100 kg naprej. Christofle & CL c. in kr. dvomi založniki Helnrichhof Dunaj I. Opern TJng 5 Težko posrobrujeno namizno orodje In posodje vseh vrst (žliee, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnostt Največja izkera najlepših modelov. flpp1 Uustrovan cenik na zabtevanje. <^li Vsi Christoflovt izdelki imajo v jamstvo svojo izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle. Cene zmerne. Postrežba poitena in točna. Zahteuajte pri nakupu Rchicht-ovo stedilno milo ^^¦¦¦¦¦¦^^ 2 znamko ,?JELEN^. ^0Q| _ Ono je B^SI _ zajamčeno čisto "f^H In braz vsaka škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamceno pristno, perilu S| neškodljivo milo naj dobro pazi da bo imel vsak komad ime „SCHiCHT'< in varstveno znamko „JELEN . Georg Schlcht Aussig a. E. — Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju! Ilnhlll^ LP nr\llCnrl! == Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Stolna ulica št 9. = Dobiua se pousod! Prva kouccsljoiilrana delavnica 2 motornim obratom za fino mehaniko, fiziko, matematiko,optiko* fino brušenje* in polivanje itd. Vpeljava strelovodov, brzojavov, hiSnih telefonov, plina in vode. Popravo so izvršujejo Iiltro in po ceni. Mu Potočnik & A. Htigel Andrej Fajt