List 40
Kobilice na južnem Rusovskem.
Strah pred kobilicami res ietos ni bil prazen, dasiravno smo mislili, da jih je poslednja ojstra zima popolnoma pokončala. Proti koncu mesca majnika so izlezle iz jajčic, reženema zernu podobnih; akoravuo je praha bila preorana, vendar ni to merčesa nič zmanjšalo. Gosposke so ukazovale starim in mladim, še celo popotnikom, da so pomagali po-končevati požrešno žival. Kro^ in krog: po vseh srenjah dan na dan se je valil dim kakor ^osta megla po poiji. Nič ni pomagalo. Žival pridere v velikih trumah nad žito in ga postriže od verha do tal. Ko pokonča eno njivo, napade drugo in tako gre Jiaprej od kraja do kraja, dokler ni celo polje pokončano. Žilne bilke se od tal do verha čeme vidijo, tako gosto so s kobilicami osute. Proti večeru popuste žitno polje in zagernejo one kraje, ki so jih že oskuble.
Rusi navadno pokončujejo te škodljivke tako-le: Napravijo namreč slame, in jo raztresejo po tistih njivah, ki so jih kobilice že obrale , merčes se čez noč v slamo zarije, da bi čez noč v nji prebil. Zjutraj zgodaj, preden živali svoje prenočišča zapuste, zažgejo razstlano slamo od vseh krajev kmali, in veliko veliko teh požeruhioj pogo-uobijo. Ravno tako napravijo okrog polja precej globoke grabne, in po sto in sto ljudi pride z metlami, in preganjajo kobilice s polja in jih derve v napravljene grabne, kjer jih drugi delavci z batmi potolčejo. Veliko pa jih pobegne. Kobilice podorati, povaliti, je sicer tudi dobro, al malo pomaga, ker je tega merčesa toliko, da je tema. Na uekterih krajih po 100 verst sveta zagernejo (rusovska versta meri 562 in pol dunajskih sežnjev). Kjer se na zemljo vsedejo, je vse černo, in vidijo se kakor valovi nepokojnega morja, kadar skačejo.
Mikavno je tudi vediti, kako se ta žival rodi in množi. Kobilica, ko se je ravno iz jajčic izlegla, je siva; čez tri dni prihaja černikasta. Čez nekoliko tednov ji perutnice zrastejo in zelena postane; ko popolnoma doraste, je rumena
(žolta). Dokler perutnic nimajo, pre8eljujejo se skakaje; ko pa perutnice dobe, se lete v velicih trumah iz kraja v kraj preseljujejo. V jeseni leže babica po 300 do 600 jajčic, kar se pa tako-^le g:odi: babica se vsede tako na zemijo, da zadnji' del života z jajčnico na tleh sloni, in tako dol^o 8 perutnicama striže, dokler poldrugi pavec /globoke jamice v zemljo ne napravi, v ktero jajca leže. Kmali potem ona po«;ine.
Znamenito je pri kobilicah to, da ne napadajo vseh rastlin in sadežev. Pese, postavimo, se kar ne dotaknejo. — Strašno škodo , ki jo delajo, povračujejo pa od drugje strani z bojjato žetvo tam, kjer jih je veliko konec vzelo. Kako rodovitna je zemlja po njih v Volhinii, Podolii, Ukrajni, ve le tisti, kdor je po teh krajih že hodil.
-----   328   -----