Sopotja 
glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ junij 2022, {tevilka 2, letnik 11 ISSN 1848–4360 Reka, junij 2022 
Uredništvo: 
Jasmina Dla i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni 
glasilo@bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Rijeka 
Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Rijeka slovenskidom@bazovica.hr zanj: Jasmina Dla i} www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica 
Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Rijeka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec 
Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Rijeka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ 
Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 
Lektorica: Jasmina Vajda Vrhunec Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotografija na naslovnici: Istog @or` Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.500 izvodov 
Glasilo finan~no podpirajo: 
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko-goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike hrvaške 
iz vsebine 
Uvodnik 3 
Iz Zveze slovenskih društev na hrvaškem 4 Iz društva 7 Iz pouka DPS 17 Si-T 20 Pogled z onkraj Sne`nika 22 Sre~anja 23 
Foto koti~ek 24 
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem Podpinjol 43, 51000 Rijeka zveza@slovenci.hr za: Barbara Riman 
Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 
slovenskidom@bazovica.hr 
Veleposlaništvo RS v RH Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanik: Vojislav [uc tel.: +385 1 63 11 014, +385 1 63 11 015 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://sloembassy.zagreb@gov.si 
Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: tel.: +385 98 462 666 


K
ulturna sezona je v zadnjih mesecih oživela in prinesla vrsto dogodkov, mnoge tudi po dvele­tnem premoru, dejavnost prek spleta pa se zaradi dolo~enih prednosti, kot je udeležba na daljavo, še vedno uspešno nadaljuje. Zveza slovenskih društev na hrvaškem (ZSDh) je v okviru sodelovanja med društvi tako pripravila dobro obiskano spletno delavnico ustvarjalne skupine zagrebškega društva, predsednica Barbara Riman pa se je v Ljubljani udeležila sre~anja z ministri-co, pristojno za Slovence v sosednjih državah, in seje Sveta za zamejstvo ter v Ro~u praznovanja petnajstletnice društva Lipa iz Buzeta. Osrednji dogodek je bila odmevna slovesnost ob tridesetem jubileju delovanja krovne organizacije, ki je na Reki potekala v navzo~nosti slovenskega predse­dnika. Dejavnost KPD Bazovica je s predavanjem vrhunskih alpinistov, sve~ano akademijo, pred­stavitvijo knjige in planinskimi sre~anji zaznamoval jubilej planinske skupine (PS), a tudi žalostna novica, da jo je maja zapustil eden izmed osrednjih ~lanov društva, Ivo Maruši}. Mešani pevski zbor (MePZ) društva se je letos znova udeležil revije Primorska poje, na doma~em odru je gostil pevce iz Slovenije in gostoval pri njih. Folklorna skupina se je odpravila na festival v Severni Ma-kedoniji, glasbena skupina je pripravila nastop na Vrhniki in v društvu ve~er italijanske kancone, likovna pa razstavo Željke Podobnik. Posebej razveseljiv je bil glasbeni nastop najmlajših, za kate-re je društvo organiziralo tudi spomladansko delavnico. Reko in KPD Bazovica so znova obiskali udeleženci Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Ljubljane, skupine dopolnilnega pouka sloven-skega jezika in kulture (DPS) v reškem in istrskih društvih pa so obiskale Slovenijo. Rubrika o pouku objavlja tudi tretjenagrajene prispevke na literarnem nate~aju ZSDh, medtem ko Si-T name-nja pozornost slovenski predstavi na reškem festivalu malih odrov. Dragica Jakseti~ se v svoji ko­lumni tokrat ozre na novosti na politi~nem prizoriš~u, ve~ pohval o njenem sodelovanju v Sopotjih pa je spodbudilo uredništvo, da jo predstavi v rubriki Sre~anja. 
Želimo vam zanimivo branje in prijetno poletje. 
y Uredništvo 


Štipendije 2022/23 
Štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu so namenjene pripadnikom in potomcem slovenske naro­
dne skupnosti v sosednjih državah za študij na prvi ali drugi stopnji v RS. 
Višina te štipendije bo v novem študijskem letu znašala 214,84 evra mese~no, k osnovnemu znesku pa 
se lahko dodeli tudi dodatek za zdravstveno zavarovanje. Javni razpis za dodelitev štipendij za Slovence 
v zamejstvu in po svetu bo objavljen predvidoma v mesecu avgustu. 
Ve~: https://www.srips-rs.si/stipendije 

Na Instagramu novi~ke o študiju slovenš~ine v Zagrebu 
Študenti drugega letnika slovenš~ine na Oddelku za južnoslovanske jezike in književnosti Filozofske fa-
kultete v Zagrebu so oblikovali profil na Instagramu z naslovom slovenscina.na.hrvaskem. Veleposlani­
štvo RS v Rh ob tem še sporo~a, da gre za objavo novic o študiju slovenš~ine ter dogodkih in zanimivostih 
o slovenš~ini in Sloveniji ipd. Ve~: http://www.ffzg.unizg.hr/slaven/juzslav/odsjek/ 
Uvodnik 
3. marec 

Spletna ustvarjalna delavnica 
N
a pobudo krovne organizacije je prek platforme Zoom 
potekala prva spletna ustvarjalna delavnica. Kot je za­
pisano na Facebook strani ZSDh, jo je vodila Stanka Novkovi}, 
vodja skupine Šopek, ki že ve~ let uspešno deluje in pripravlja 
razstave v društvu Slovenski dom v Zagrebu in drugod po 
hrvaškem. Sodelujo~e ~lanice društev so po njenih navodilih 
iz krep papirja izdelovale rože. Z rezultatom, nageljni, so bile 
zelo zadovoljne in pri~akujejo, da bo podobna delavnica še kdaj 
organizirana. 
Na Facebook strani Stanke Novkovi}, kjer je objavila sliko, so ji 
~estitale in se ji zahvalile številne ~lanice društev. Ve~: https:// 
www.facebook.com/Zveza.Slovenci.hR 
7. marec, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu 

Ministrica sprejela Barbaro Riman 
M
inistrica, pristojna za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. helena Jaklitsch se je sešla s predsednico ZSDh Bar-baro Riman. Kot je med drugim o sre~anju zapisano na spletni strani www.gov.si, sta se sogovornici v vsebinsko bogatem po­govoru dotaknili številnih pomembnih tem za slovensko sku­pnost na Hrvaškem. Predsednica je predstavila na~rte krovne organizacije Slovencev, ki živijo in delujejo v naši južni sosedi. Beseda je tekla o Interreg programih, ki jih pripravljajo za nasle­dnjo finan~no perspektivo. Spregovorili sta tudi o priložnostih in novih izzivih, ki jih prinaša nastajajo~a Vzor~na turisti~no­izobraževalna kmetija v Prezidu. 
Barbara Riman je ob tej priložnosti ministrico povabila na slo­vesnost ob 30-letnici delovanja ZSDh, ki bo maja na Reki. 
y Marjana Mirkovi} 
21. marec, Vlada RS, Ljubljana 

Svet Vlade RS za Slovence v zamejstvu 

S seje, foto: Na povabilo predsednika Vlade RS in hkrati predsednika www.uszs.gov.si 
Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu Janeza Janše je potekala seja tega telesa. Udeležila sta se je ~lana iz obmejnih županij hrvaške, predsednica ZSDh Barbara Riman in predsed­nik KPD Slovenski dom iz Zagreba Darko Šonc. Poleg njiju ta svet sestavljajo še predstavniki avtohtone slovenske narodne manjšine iz Italije, Avstrije in Madžarske ter slovenski ministri. Kot podpredsednica sveta je na seji sodelovala tudi ministrica, pristojna za ta del narodne skupnosti v sosednjih državah. 
Kot so med drugim zapisali na spletni strani www.gov.si, 

Nagelj, delo pridnih rok Stanke Novkovi}, osebni arhiv 


je bila razprava namenjena prihodnosti slovenstva v zamejstvu in ohranjanju slovenskega jezika in identitete na tem obmo~ju ter v tem okviru vlogi RS. 
Med drugim je bila s strani vlade omen-jena priprava nove, celovite strategije za prihodnjih deset let. S predstavniki slov­enske skupnosti iz sosednjih držav je do-govorjeno, da bodo razpravo in razmislek glede prihodnosti slovenstva v sode­lovanju s pristojnimi resorji RS nadalje­vali in tako prispevali k pripravi nove strategije, prilagojene novim izzivom medsebojnega partnerskega povezovanja in ohranjanja slovenstva. 
Kot je bilo med drugim na spletni strani www.gov.si zapisano v prvem poro~ilu o tem sre~anju, pa je bil del razprave na­menjen tudi možnostim krepitve ~ezmej­nega sodelovanja, ~ezmejnih regijskih projektov, ki so pomembni tudi za vse­
stranski razvoj avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah v okviru Evropskega teritorial­nega sodelovanja za obdobje 2021–2027 (Interreg). Aktivnosti, ki so v teku za izvajanje finan~ne perspektive v obdobju 2021–2027, je ~lanom sveta predstavil minister Zvonko ^erna~, ki vodi Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Med drugim je izpostavil, da služba v kratkem namerava vzpostaviti mrežo kontaktnih to~k, ki bodo v pomo~ tudi slovenskim zamejskim strukturam pri svetovanju. 
Svet Vlade RS je posvetovalno telo, predvideno kot sogovornik pri oblikovanju in izvajanju politik in stra­tegij RS na tem podro~ju, izdelavi drugih strateških dokumentov in razvojnih programov ter oblikovanju stališ~a do dogodkov, povezanih z delovanjem in položajem Slovencev na tem obmo~ju. y Marjana Mirkovi} 
16. april, Kulturni dom, Ro~ 

15 let delovanja SKD Lipa v Buzetu 
V 
kulturnem domu v istrskem meste-cu Ro~ je potekala proslava ob pet-najstletnici delovanja SKD Lipa iz bliž­njega Buzeta in desetletnici glasbene skupine Trio Lipa. 
Kot je med drugim zabeležil dnevnik Glas Istre, se je slovesnosti udeležila tudi predsednica ZSDh Barbara Riman in ob tej priložnosti nagovorila zbrane. Med drugim je poudarila prepletanje hrvaške, italijanske in slovenske kulture na tem obmejnem prostoru, v Istri, kjer je tudi najve~ slovenskih društev. K temu bo­gastvu kulture in družbi nasploh s svo-SKD Lipa v Buzetu je bilo ustanovljeno oktobra leta 2007 in jim delovanjem prispevajo tudi rojaki v mesec dni pozneje vpisano na seznam slovenskih kulturnih slovenskih društvih, med njimi tudi v društev na hrvaškem. Prva predsednica SKD Lipa iz Buzeta je SKD Lipa iz Buzeta. Predstavila je pomen bila Dragica Klari}, njena namestnica pa Smilja Marinac. Od in oblike u~enja slovenš~ine v Istri, ki po­leta 2015 društvo vodi Boris Grželj, ki je tudi nagovoril navzo~e teka v društvih in šolah v Pulju, Umagu na slovesnosti in na kratko predstavil delovanje društva, pred-

in Buzetu. 

vsem obe obliki pouka slovenš~ine, ki v Osnovni šoli (OŠ) Vaz­Navzo~e je nagovoril tudi buzetski župan moslav Gržalja poteka po modelu C pod vodstvom Darje ^ubri} Damir Kajin in med drugim izpostavil in v društvu kot dopolnilni pouk, ki ga vodi Eva Ciglar. Slednja pomembno vlogo tamkajšnjega prebival-je tudi povezovala in sodelovala pri pripravi kulturnega pro-stva pri povezovanju obmejnega prostora. grama prazni~ne prireditve. y Marjana Mirkovi} 
24. april 


Volitve v Državni zbor RS 
Z

a letošnje parlamentarne volitve je bilo evidentiranih sku­pno 1.695.796 volilnih upravi~encev. Po podatkih Državne volilne komisije (DVK) jih je na voliš~ih v Sloveniji glasovalo 
1.203.522 oziroma 70,97 %. Najve~ glasov je prejela stranka Gi­banje Svoboda, in sicer 34,45 %, v parlament pa so se uvrstile še Slovenska demokratska stranka – SDS s 23,48 %, Nova Slovenija 
– Krš~anski demokrati s 6,86 %, Socialni demokrati – SD s 6,69 % in Levica s 4,46 % glasov. Podrobni izidi glasovanja v Sloveni­ji so na vpogled na povezavi volitve.dvk-rs.si. 
Pravico do udeležbe na volitvah imajo tudi državljani RS s prebivališ~em v tujini. V sosednjih državah Slovenije je registri­ranih ve~ kot 30.000 volilnih upravi~encev, najve~ v Avstriji, to je 15.690, v Italiji jih je 6.902 in na Madžarskem 205. Na hrva­škem se je število pove~alo, v volilni imenik je vpisanih 12.865 volilnih upravi~encev. Na Veleposlaništvu RS v Zagrebu jih je tokrat glasovalo 58 po volilnem imeniku in 1 s potrdilom Mini-strstva za notranje zadeve. 33 volilnih gradiv so na veleposlani-

Trio Lipa in Emil Zonta (levo), arhiv ZSDH 
IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 
štvu prejeli po pošti in tako je skupaj v Zagrebu glasovalo 92 volivcev, so sporo~ili z DVK-ja. Dodati velja, da je gradivo po pošti na naslove na hrvaškem marsikomu prispelo šele 21. aprila v poznih popol­
danskih urah in edini na~in za pravo~asno glasovanje je bil poslati gradivo na veleposlaništvo v Zagreb, s ~imer pa niso bili seznanjeni vsi rojaki. V Sloveniji bodo v drugi polovici tega leta potekale še predsedniške volitve, na katerih trenutni predsednik 
Borut Pahor po dveh zaporednih mandatih ne more ve~ kandidirati. Tudi na teh volitvah bodo lahko glaso­vali volilni upravi~enci s prebivališ~em na hrvaškem, medtem ko za lokalne volitve, ki bodo predvidoma 
20. novembra, te pravice nimajo. y Marjana Mirkovi} 

10. maj, Pomorski in zgodovinski muzej Hrvaškega primorja, Reka 

Slovenski predsednik Borut Pahor na slovesnosti ob 30-letnici ZSDH 


Barbara Riman in Borut Pahor, foto: Istog Žorž 
Predstavniki društev s predsednikom RS, foto: Istog Žorž 
V
 Marmorni dvorani nekdanje guvernerjeve pala~e na Reki 
je potekala slovesnost ob 30-letnici krovne organizacije. 
Slavnostni govornik je bil slovenski predsednik Borut Pahor, 
hrvaški predsednik Zoran Milanovi} pa je ve~er pred dogod­
kom zaradi obveznosti udeležbo odpovedal. 
Borut Pahor je v govoru med drugim poudaril zgodovinske in 
prijateljske vezi med narodoma ter pomen ohranitve dobrega 
sosedstva in prijateljstva. Izrazil je tudi podporo vstopu hrva­
ške v evrsko obmo~je in schengen. Izpostavil je pomen sloven-
skih društev in njihovo vpetost v lokalno okolje, sodelovanje z 
ve~inskim narodom in drugimi narodnimi skupnostmi, ki so 
tako most med narodi in državami: "A ste tudi mnogo ve~ kot 
to. Želim se vam zahvaliti, ker s tem, ko bogatite svojo identi­
teto, bogatite celoten slovenski prostor in bogatite tudi ve~inski 
narod." Ob tem je predsednik Pahor spomnil na pomen dobrega 
sosedstva in ~ezmejne povezanosti še posebej v ~asih kriznih 
razmer. 
Slovenski predsednik je predsednici ZSDh Barbari Riman vro~il Zahvalo krovni organizaciji za predano delo za slovensko sku­pnost na Hrvaškem in neprecenljiv prispevek k ohranjanju slo­venske kulture in jezika ter zavzeto delovanje za vsestranski razvoj Slovencev na Hrvaškem in sožitje med sosednjima narodoma in državama. 
Barbara Riman je poudarila, da so slo­venska društva jedro slovenstva in pose-bej pomembna za ohranitev jezika in kulture, zahvaljujo~ tudi vlogi posame­znih, izjemno prizadevnih rojakov. 
Slovesnosti so se udeležili tudi ministri-ca, pristojna za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. helena Jaklitsch in drugi predstavniki ustanov iz Slovenije, odpo­slanka hrvaškega predsednika, svetoval­ka za ~lovekove pravice in civilno družbo Melita Muli}, slovenski veleposlanik na hrvaškem Vojislav Šuc, reški župan Mar-ko Filipovi} in župan Primorsko-goran­ske županije Zlatko Komadina, pred­stavnika slovenskih gospodarskih orga­nizacij iz Avstrije in Italije Felix Wieser in Andrej Šik ter vodilni ~lani vseh šestnaj­stih slovenskih društev na hrvaškem. Tudi hrvaški gostje so poudarili skupno zgodovino in tradicionalno prijateljstvo med narodoma, kar naj bi okrepil tudi vstop hrvaške v schengen, ki naj bi hkra-ti v ve~ pogledih poenostavil življenje prebivalstva na obeh straneh meje, od­stranil pa tudi žico, ki nas zdaj deli. 
Slovenski predsednik si je v preddverju zatem ogledal posodobljeno razstavo z naslovom Sosedje Slovenci – Slovenci na hrvaškem, postavljeno v organizaciji In-štituta za narodnostna vprašanja in Na-rodne in univerzitetne knjižnice iz Ljubljane. V vodenem ogledu mu je raz­stavo predstavila Barbara Riman, ki je poleg helene Janeži~ tudi njena avtorica. 
V kulturnem programu so nastopili pevec Matic Zakonjšek, kitarist Natko Štigli} in predsednica SKD Istra Danica Avbelj z re-citacijo ter osnovnošolci iz splitskega in reškega društva, Danira Brklja~a in Duje Domljanovi} ter Mihael Plazibat, pro­gram pa je povezoval Tilen Kožamelj. 
y Marjana Mirkovi} 

24. marec, PD Snežnik, Ilirska Bistrica 

Ob~ni zbor PD Snežnik 
O
b~ni zbori so pomembni dogodki v delovanju društva, predvsem ~e so volilni. Tak je bil letošnji ob~ni zbor PD Snežnik iz Ilirske Bistrice, v katerem je PS KPD Bazovica kolektivni ~lan. ^eprav na zboru ni bilo veliko ~lanov, je bil sklep~en in izvoljeno je bilo novo vod­stvo: predsednica Ana Marija Tomši~, podpredsednica Nataša Zidar in tajnica Sanja Kandare. Poro~ila posameznih od­sekov so bila soglasno sprejeta, enako tudi poro~ilo PS KPD Bazovica, v na~rtu za delovanje v letu 2022 je ponovno predvideno bogato delo z mladimi, po­skušali pa bodo oživeti tudi planinske 
26. marec, Slovenski dom KPD Bazovica 

Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, Ljubljana 
S
kupina ~lanov Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje iz Ljubljane je znova obiskala Reko. Tema obiska je bil tokrat znani, izjemno uspešen sloven-ski poslovnež v drugi polovici 19. stoletja na Reki, Josip Gorup. Skupino je vodila Nataša Flek, v društvu pa smo jim strnje-no predstavili ve~ kot sedem desetletij dolgo delovanje KPD Bazovica in sedanje skupine, se ozrli na organizacije, ki ima­jo sedež v Slovenskem domu in seveda 
26. marec–30. april, Slovenski dom KPD Bazovica 

Željka Podobnik: Od obmorja do gorja, likovna razstava 



P
o dolgem ~asu so dvorano napolnili obiskovalci, ki so se zbrali na likovni razstavi Željke Podobnik in priložno­stnem kulturnem programu. 
Željka Podobnik je ~lanica likovne skupi­ne KPD Bazovica, ki jo vodi Tihana Kar­lovi}. Sodelovala je na številnih skupin­skih razstavah in likovnih kolonijah na hrvaškem in v tujini, to pa je bila njena prva samostojna predstavitev, s katero je hkrati obeležila tudi pet let svojega sli­karskega delovanja. Slike ustvarja z akri­lom na razli~ni podlagi, najraje ima platno, dela pa tudi s suhim pastelom in ob~asno s svin~nikom in ogljem. Navdih za ustvarjanje najde v lepoti narave, mo-drini morja, zelenih gozdovih in slikoviti pokrajini Gorskega kotarja, motivih, po­vezanih s spomini na mladost, kar vse z veliko ljubezni prenaša na platno, je med drugim zapisano v katalogu ob razstavi. 
V prvem delu programa se je predstavila avtorica, pogled likovne kriti~arke Branke Arh na njena dela pa je prebrala San-da Ljuština. 
Na razstavo se je lepo navezal tudi kulturni program ob razstavi: kantavtor Matija Turk je zaigral na harmoniko in zapel v ~abran­skem nare~ju, slikovit opis tega govora in tudi goranskih obi~ajev pa je podal predsednik ~abranske podružnice Matice hrvaške (Mh), profesor Ivan Janeš. Mh se sicer ponaša z bogato založniško dejavnostjo, namenjeno spoznavanju in ohranjanju tega govora 
– del so je predstavili tudi ob tej priložnosti. To pa je prispevalo tudi k njegovi uvrstitvi na seznam nesnovne dediš~ine na hrvaškem in v Sloveniji. y Sandra Grudeni}, Marjana Mirkovi} 

Novi na~rti PD Snežnik, foto: Milan Grlica 
Zadovoljni z obiskom na Reki, arhiv KPD Bazovica 
Navzo~e pozdravila tajnica društva Sandra Grudeni}, arhiv KPD Bazovica 
IZ DRU[TVA 


IZ DRU[TVA 
31. marec – 5. april, Ohrid 

Mednarodni festival Kostoski 

F
olklorna skupina KPD Bazovica, ki jo vodi Nataša Grlica, je sodelovala na mednarodnem festivalu folklore, zborov, or-kestrov in mažoretk na Ohridu od 2. do 4. aprila. Na dolgi poti v Severno Makedonijo se je skupina najprej usta­vila v Beogradu in obiskala SKD Sava, se seznanila z njihovim delovanjem in spregovorila o morebitnem sodelovanju v priho­dnje. Podobno sre~anje je dan pozneje potekalo tudi pri rojakih v društvu France Prešeren v Nišu. O obisku je predsednik tega društva Ivica Gruden na društveni, lepo in pregledno oblikova­ni spletni strani zapisal:  
8. april, HKD na Sušaku 

Nives Meroi in Roman Benet: Skupaj na vrh, predavanje 
P
o zelo dolgih dveh letih je PS KPD Bazovica spet za~ela or-ganizirati kulturne dogodke. Ob 20-letnici delovanja so planinci tokrat Reki in vsem, ki jih zanima alpinizem, najprej podarili film Skupaj na vrh ter predavanje in pogovor z avtor­jema, alpinisti~nim parom iz Trbiža (Italija), Nives Meroi in Ro­manom Benetom. 
Slovenski alpinist, fotograf in pisatelj Joža Andrej Miheli~ je pred predavanjem o njima zapisal: "Nives in Roman živita na nekdanji Benetovi kmetiji, tik pod Belopeškimi (Mangartskimi) jezeri. Po prvi svetovni vojni je obmo~je z Belo pe~jo, ki je star železarski kraj, po ~udnih politi~nih spletkah pripadlo Italiji. Prebivalci bližnjega naselja Rate~e, kamor so spadali tudi Bene­tovi, imajo še sedaj glavnino posesti v Italiji. 
Ko je Roman dobil slovensko državljanstvo, je postal edini Slo­venec, ki je stal na vseh štirinajstih osemtiso~akih. Z Nives sta se spoznala pri osemnajstih, za~ela plezati skupaj in postala tudi zakonski par. Njun podvig bo za vselej zapisan z zlatimi ~rkami v zgodovini himalajizma, saj sta edini zakonski par, ki sta skupaj preplezala vseh štirinajst osemtiso~akov, in kar je nepojmljivo, vse brez uporabe dodatnega kisika in brez pomo~i višinskih nosa~ev, torej {erp nad baznimi tabori. Nives je bila tudi v "tekmi" s še dvema alpinistkama, da bi postala prva ženska z vsemi osemtiso~aki, vendar je od "tekme" odstopila, ker je Roman pod vrhom Kang~endzenge zbolel (zdravljenje, sicer uspešno, mu je ukradlo tri leta življenja). Do vrha ni bilo ve~ dale~ in lahko bi šla sama gor, vendar ni hotela pustiti Ro-"^lani Slovenskega doma KPD Bazovica z Reke na hrvaškem so na poti na festival folklore na Ohridu obiskali društvo Fran­ce Prešeren Niš, da bi se spoznali, pogo-vorili, dogovorili za kakšno sodelovanje. V imenu naše skupnosti so goste sprejeli ~lani upravnega odbora in predstavili skupnost. Od prijaznih gostov so prejeli darilo, ki simbolizira njihovo društvo. Potem smo si skupaj ogledali spominski center ]ele-kula, pospremili goste na pot v Severno Makedonijo in obljubili povra­tni obisk." Zapis spremljajo tudi številne fotografije. 
Na dvodnevnem festivalu so ~lani fol-klorne skupine KPD Bazovica s plesom in narodnimi nošami uspešno predstavili društvo in doživeli zelo lep sprejem. Po-sebej prisr~ni in polni gostoljubja pa sta bili sre~anji v slovenskih društvih v Bito­li in Skopju, ki sta se kon~ali z željo in dogovori o stikih v prihodnje. 
Obisk je bil seveda tudi priložnost za ogled glavnega mesta ter znamenitosti Ohrida in Bitole. y Marjana Mirkovi} 
Roman Benet in Nives Meroi, foto: Istog Žorž 
mana samega. S tem v zvezi je nastala njena ~udovita knjiga, ki nosi naslov "Ne pustim te ~akati" (Non ti faro aspettare), ki je prevedena tudi v slovenski jezik. Nives se je s svojimi vzponi uvrstila med najpomembnejše alpinistke sveta, poleg tega pa se je razvila v odli~no pisateljico." 
Že v naslovu filma je najpomembnejša beseda "skupaj". Beseda, ki pove, koliko tega lahko dosežemo, ~e smo skupaj z nekom. Vseh štirinajst osemtiso~akov sta dosegla skupaj, zadnjega, Annapurno, v izredno težkih razmerah še s ~ilskim in španskim parom, ko so 

eni druge podpirali na poti proti vrhu. Ve~ kot sto petdeset gledalcev je z velikim zanimanjem spremljalo film in predavanje ter pozneje sode­lovalo v pogovoru z avtorjema. y Darko Mohar 
22. april, ^eški dom T. G. Masaryka, Reka 

Dvajset let je hitro preletelo, proslava ob dvajsetletnici PS 

P
rojekt za projektom, akcija za akcijo in hitro je šlo mimo dvajset let od usta­novitve PS. Od za~etnih dvajsetih ~lanov je skupina narasla na približno sedemde-set ~lanov, delovnih, veš~ih organizacije in pripravljenih nekaj narediti za društvo. Uresni~eni so veliki projekti, od vodenja planinskih dogodkov na prireditvi ^rna ovca v Baški, Planinske akademije, zim­skih in poletnih planinskih usposabljanj, Planinske trilogije in številnih izletov po hrvaški, Bih, Sloveniji, Italiji ali Avstriji do predavanj vrhunskih slovenskih in hr-vaških alpinistov ter razstav v sodelova­nju s Slovenskim planinskim muzejem iz Mojstrane in drugimi ustanovami. 
Prehojena je pot, od peš~ice za~etnikov do planincev, ki zmorejo vzpone na vrhove, visoke ~ez tri ali štiri tiso~ me-trov. Skupina je postala znana v hrvaški in slovenski planinski javnosti po odli~ni organizaciji razli~nih dogodkov in tudi po veselju, ki ga prinaša na svojih izletih. Sodelovanje je vzpostavila z ve~ kot pet-desetimi razli~nimi planinskimi društvi in organizacijami, a tudi s številnimi posamezniki s podro~ja planinstva ali umetnosti. 

22. april, Slovenski dom KPD Bazovica 

Spomladanske delavnice 
K
PD Bazovica je za velikono~ne po-~itnice znova pripravilo program za najmlajše, ki je razveselil udeležence in starše. Te prireditve kažejo, da se po~asi oblikuje jedro podmladka, vselej bolj ali manj redno sodelujo~ih otrok na vseh dogodkih. 
Tokrat je delo potekalo v eni skupini. Odzvalo se je okrog petnajst otrok, starih od šest do dvanajst let, ki se ve~inoma med seboj že poznajo. Štiridnevni pro­gram, z za~etkom 19. aprila, je bil obar-van tudi velikono~no, pripravili in vodili sta ga u~iteljici Andrea Šlosar, ki sicer pou~uje slovenski jezik in kulturo po modelu C na OŠ Pe}ine na Reki, na OŠ Dr. Andrija Mohorovi}i} v Matuljih ter na PŠ Juši}i in OŠ Klana, in Darja ^ubri}, ki Osrednja proslava ob jubileju, v prelepi dvorani ^eškega doma T. 
G. Masaryka na Reki, je bila priložnost za zahvalo vsem društvom in posameznikom, ki so PS pomagali in z njo sodelovali v pretek­lih letih. hkrati je to bila tudi priložnost, da se Planinska zveza Slovenije (PZS) zahvali štiriindvajsetim najaktivnejšim ~lanom PS s podelitvijo pisnih pohval ter bronastih, srebrnih in zlatih ~astnih znakov, hrvaška planinska zveza (hrvatski planinarski savez, hPS) pa z bronasto zna~ko petim najdejavnejšim ~lanom, ki so hkrati tudi ~lani PD Opatija. 
Program je vodila Eva Ciglar, z lepo ubranimi glasbenimi to~kami sta nastopila kitarist Luka Verbanac in glasbena sku­pina Mimo ritma, ki jo v KPD Bazovica vodi Ivan harej harry. 
Poleg te prireditve bodo v okviru dvajsetletnice delovanja PS potekali še drugi dogodki, ki se bodo sklenili na skupni, osred­nji proslavi v po~astitev jubileja KPD Bazovica na Reki, pe­tinsedemdesetletnice delovanja, predvidoma novembra letos. 
y Darko Mohar 


Sve~ano in prazni~no ob jubileju, foto: Istog Žorž 
^ebelica robotek zanimiva za najmlajše, arhiv KPD Bazovica 
23. april, Pokrito kotalkališ~e, Solkan 

Primorska poje: Naj pesem zadoni! 

Znova na priljubljeni reviji, arhiv KPD Bazovica 
V 
Solkanu se je po dveletnem premoru zaradi epidemije za~ela 53. revija Primorska poje. Na tem pevskem sre~anju, ki je eno najve~jih na podro~ju slovenske ljubiteljske kulture in je letos posve~eno pesmi, se bodo do zaklju~nega ve~era, ki bo potekal 19. junija v Pivki, zvrstili še nastopi kar 184 pevskih zborov vseh vrst, mešanih, moških, ženskih. Nastopili bodo ok­teti, vokalne skupine, skupine ljudskih pevk in pevcev, dekliški in fantovski zbori, klape in komorni zborovski sestavi. V okviru prireditve bosta tudi dva posebna koncerta, Šmarni~ni koncert na Op~inah 31. maja in ve~er, posve~en 70-letnici smrti Vinka Vodopivca, 25. junija v Šempetru pri Gorici. 
Revije se udeležujejo tudi slovenski zbori iz zamejstva v Italiji 
in na hrvaškem ter slovenski zbor iz Madžarske. Med šestimi zbori, ki so nastopili na uvodnem koncertu letošnje revije, je zapel tudi MePZ KPD Bazovica. Kot je povedala tajnica 
30. april, Slovenski dom KPD Bazovica 

Ve~er italijanske kancone 
Ivan Harej Harry, foto: Istog Žorž 

Sandra Grudeni}, smo bili zelo veseli, da smo kon~no do~akali tudi nadaljevanje te tradicije in sodelovanje naših pevk in pe­vcev na tem sre~anju in ponovno v živo. Tudi tokrat so se izvrstno odrezali, zado­voljen je bil tudi zborovodja Zoran Bad-juk. Poleg našega je nastopilo še pet zborov iz Slovenije in vsi po vrsti so nas o~arali. To so bili zbora iz Nove Gorice, ŽePZ Sanje, ki ga vodi Eva Slokar, in ŽePZ Rože z zborovodkinjo Andrejo Rust-ja, ter zbori MoPZ Vesna s Križa, katere­ga zborovodja je Rado Mili~, Vokalna skupina Radost iz Godovi~a, ki ga vodi Damjana Von~ina, in MePZ Dr. Fran~išek Lampe s ^rnega Vrha nad Idrijo z zboro­vodkinjo Katjo Bajec Felc. Veselje sodelu­jo~ih ob snidenju, nastopanju in pre­pevanju ter poznejšem druženju je bilo nepopisno in upajmo, da se bo tako nada­ljevalo tudi v prihodnje. 
Na reviji Primorska poje so tudi v letošnji program vklju~eni zbori društev s hrva­ške. Tako bo 7. maja v Vrtovinu nastopil MePZ SKD Triglav iz Splita z zborovodki­njo Tatjano Kurajica, 15. maja v Svetem Petru MePZ Encijan SKD Istra iz Pulja pod vodstvom Ine Cerove~ki, 20. maja v Števerjanu ŽePZ SKD Ajda iz Umaga pod vodstvom Vesne Car in 29. maja v Cer­knem MePZ KPD Slovenski dom iz Zagre­ba z zborovodjo Ivico Ivanovi}em. Ve~: www.zpzp.si/2022/ y Marjana Mirkovi} 
bil naposled na koledar prireditev uvrš-
~en ob koncu aprila. Kot je bilo pri~akovati, je ve~er prinesel bogat program, predvsem uspešnic s sa­nremskih festivalov in tudi filmske glas-be. Izbor je znova mo~no razveselil vse obiskovalce, ki so prisluhnili melodijam iz svojih mladih let in spominom na iz­vajalce, kot so Domenico Modugno, Adri­ano Celentano, Sergio Endrigo, Rita Pa-vone, Raffaela Carra, Anna Identici, Patty Pravo itd. 
Društvo je tudi tokrat poskrbelo za so­~asni prenos nastopa po kanalu YouTube za vse, ki se ga niso mogli udeležiti v ži­vo. ^estitke za nastop in program! 
y Marjana Mirkovi} 

7. maj, Kulturna dvorana, Sevnica 

Ve~er zborovske glasbe 
M
ePZ KPD Bazovica je pod vodstvom Zorana Badjuka in na povabilo Me-PZ Lisca, ki ga vodi Petra Stopar in letos praznuje 45 let delovanja, gostoval v Sevnici. Z nastopom so bili zadovoljni, posebej pa sta jih navdušila sprejem go-stiteljev in poznejše druženje s pogosti­tvijo. Bilo je ~udovito, so ob vrnitvi zapisali na spletni strani društva. 
Na pevski ve~er z gosti z Reke se je ozrla tudi vodja obmo~ne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) v Sevnici Katja Pibernik. Na spletni stra­ni www.mojaobcina.si/sevnica/novice je tako med drugim zapisala, da je MePZ Lisca v Kulturni dvorani Sevnica pripra­vil prijeten ve~er zborovske glasbe in sku­pni koncert, na katerem so lahko pri­sluhnili slovenski in hrvaški pesmi. 
MePZ Lisca Sevnica pomembno oblikuje kulturno življenje v Sevnici in tudi v šir­šem okolju. Pravijo, da je pesem najmo~­nejše sredstvo za ohranjanje in prena­šanje ljudskega izro~ila na ve~ generacij, zato ~lani MePZ Lisca Sevnica vsako leto v Sevnici pripravijo koncert, na katerega povabijo tudi slovenske zbore ter vokalne skupine iz bivše Jugoslavije. Poslanstvo zbora, ki šteje danes 26 pevcev, je ohra­njati lepo slovensko pesem in s petjem ljudske, narodne in umetne zborovske glasbe gojiti medsebojno druženje ter kre­piti pozitivni duh in ga deliti s poslušalci 
7. maj, Cankarjev dom, Vrhnika 


Pod jasnim nebom rde~a roža, 4. mednarodni festival MePZ Ivana Cankarja 

G
lasbena skupina KPD Bazovica Mi-mo ritma, katere umetniški vodja je Ivan harej, se je s solistko Zdenko Kallan Verbanac udeležila IV. mednarodnega pevskega festivala Pod jasnim nebom rde~a roža na Vrhniki. V programu sta nastopala tudi MePZ Ivana Cankarja z Vrhnike in porabski trio Zveze Slovencev na Madžarskem. 
Po besedah tajnice KPD Bazovica Sandre Grudeni} je bil ve~er zelo prijeten in je po­tekal v vedrem razpoloženju, pridobili smo mnogo novih prijateljev. Seveda ni manj­kalo skupnega prepevanja na druženju po nastopu. MePZ Ivana Cankarja pride kmalu nastopat tudi k nam na Reko, pred­vidoma že 21. maja. y Marjana Mirkovi} 

IZ DRU[TVA 
Goste z Reke napovedala Eva Ciglar, arhiv KPD Bazovica 
v bližnji in daljni okolici. Mlada zborovodkinja MePZ Lisca Sev­nica Petra Stopar s svojo mladostno energijo in znanjem daje zboru svežino in željo po nadaljnjem ustvarjanju. 
Mešani pevski zbor Slovenski dom z Reke se je povabila sevni­škega zbora zelo razveselil in v sevniško dvorano in med obisko­valce prinesel prijetno vzdušje in dobro pevsko energijo … 
Doživeli smo lep ve~er, ki se je odvijal s pesmijo in bil obarvan z mislijo, da je vsaka dobra stvar še boljša, ~e jo lahko deliš s prijatelji. 
Katja Pibernik dodaja zapisu tudi kratko predstavitev KPD Ba-zovica. y Marjana Mirkovi} 

Oba zbora združila mo~i, foto: www. mojaobcina/sevnica/ novice 
Druženje po nastopu, foto: www.mojaobci­na/sevnica/novice 
13. maj, Slovenski dom KPD Bazovica 

Darko Mohar: Dotaknuti nebo – K zvezdam, predstavitev knjige 
IZ DRU[TVA 
Dotaknuti nebo – K zvezdam, iz recenzije 
"Premda mu je ovo prva knjiga, radi se o djelu zreloga autora, ~ije se spisateljsko umije}e razvija ve} godinama pisanjem za lokalne, regionalne i nacionalne ~asopise. Knjiga je prožeta autorovim refleksija-ma o životu, identitetu, povijesti i drugim zahtjevnim temama, o ~emu piše s lako}om, nenametljivo i duhovito, vrlo jednostavnim jezikom, ali punim dubine za one koji je znaju uo~iti, slave}i slobodu, pri­jateljstvo i ljudskost. Istaknimo na kraju da bi se osnovnom zna~ajkom knjige mogla izdvojiti neobi~na toplina kojom ona doslovno zra~i, a ta se toplina ne može nikako prenijeti rije~ima – može se samo doživjeti i osjetiti ~itanjem." (Gre za delo zrelega avtorja, ~eprav je to njegova prva knjiga, ki svoje pisa­teljske sposobnosti že leta razvija s pisanjem za medije na lokalni, regionalni in državni ravni. Knjigo prežemajo avtorjeva razmišljanja o življenju, identiteti, zgodovini in drugih zahtevnih temah ter o tem piše z lahkoto, nevsiljivo in duhovito, v zelo preprostem jeziku, a za tiste, ki to zaznajo, polnem globine, slavi svobodo, prijateljstvo in ~loveškost. Naj ob koncu poudarimo, da bi kot osnovno zna~ilnost knjige lahko izpostavili nenavadno toplino, ki jo dobesedno izžareva, in te topline sploh ni mogo~e prenesti z besedami – doživeti in ob~utiti jo je mogo~e le z branjem.) y Ivana Eterovi} 
14. maj, Slovenski dom KPD Bazovica 


Roža za mamo 

Darko Mohar (v sredini) s sogovorni­ki, foto: Istog Žorž 
P
laninska skupina (PS) KPD Bazovica letos praznuje dvajse­tletnico delovanja in v po~astitev jubileja je pripravila ve~ dogodkov, ki pri~ajo o prehojeni poti, tkanju slovensko-hrva­ških vezi v planinstvu in širše. Predvsem v krepitev teh vezi je bilo z izleti in pohodi od za~etka usmerjeno tudi delovanje PS, ki je v preteklih dveh desetletjih veliko pozornost namenila še razli~nim kulturnim in izobraževalnim vsebinam ter usposa­bljanju. Postala je prepoznavna na Reki in v planinskih krogih na hrvaškem, pa tudi v Sloveniji ter med rojaki v Italiji in na prostoru nekdanje skupne države. 
Velika zasluga za to gre prav Darku Moharju kot vodji skupine od jeseni leta 2005. Med drugim je vsa leta s peresom in foto­grafijo skrbno beležil vse storjeno ter to strnil v zanimivo knji-go, ki pri~a o bogati in razvejani dejavnosti skupine ter številnih in dragocenih prijateljskih vezeh, stkanih ob razli~nih priložno­stih. V knjigi se s polno topline prepletajo tudi njegovi osebni spomini, predvsem na Baško in navezanost na otok Krk, štu­dentska leta in prve gorniške podvige, pa tudi spomini o priho­du na Reko in pobegih v hribe. Dvojezi~no hrvaško-slovensko knjigo je naslovil Dotaknuti nebo – K zvezdam in že v naslovu želel potrditi vezi med planinci in narodoma nasploh. Na to so se ozrli in pohvalili tudi sogovorniki na predstavitvi, ki pa je, žal, zaradi nepri~akovane novice tistega dne, o smrti enega osrednjih ~lanov PS Iva Maruši}a, ki so se mu poklonili na za~etku, potekala v zelo žalostnem ozra~ju in brez predvidene­ga programa. 
O knjigi so spregovorili glavni tajnik hrvaške planinske zveze (hPS) Alan ^aplar, izjemno plodovit pisec na desetine knjig, odli~nih planinskih vodnikov in na stotine ~lankov ter urednik revije Hrvatski planinar, recenzentka knjige in predsednica PD 


Iz predgovora 
"Pozornemu bralcu ne bo ušlo piš~evo notranje o~iš~enje, njegova skrita, ponotra­njena izpoved na zadnji postaji te na trenutke pretresljive, drugi~ spet mehke va­lovite poti s prijatelji skozi ~as, na postaji, ki po tihem izpoveduje "prvo sre~anje", ko notranja dilema – alpinizem ali morje – dobi svoj epilog. Kot že mnogokrat, tudi tokrat slavi prva ljubezen, ki se rodi že prvega dne na takrat še nedotaknjeni baški plaži, ko v edinih otroških hla~kah, ki so bile v potovalni torbi, ste~e v objem morja." y Joža Andrej Miheli~ 
Opatija Ivana Eterovi}, sicer doktorica znanosti s podro~ja jezikoslovja in preda­vateljica na reški filozofski fakulteti, avtor slovenskega predgovora v knjigi Joža An­drej Miheli~ iz Mojstrane, alpinist z vrsto prvenstvenih smeri (tudi Bohinjska smer v severni steni Triglava), turni smu~ar, fo­tograf in naravovarstvenik, ter prvi bralec in redaktor Borut Peršolja, zaslužen za številne koristne predloge v knjigi, gornik in gorniški publicist z izjemnim opusom, naravovarstvenik in družbeno aktiven, si­cer magister znanosti s podro~ja geografi­je, visokošolski predavatelj in vodja Razi­skovalno-dokumentacijskega sektorja v Državnem zboru RS, tudi avtor zanimive­ga bloga: http://borut.blog.siol.net/. 
Vabilu so se poleg številnih ~lanov PS od­zvali tudi gostje iz ve~ prijateljskih dru­štev s hrvaške in Slovenije, Italije ter Bosne in hercegovine.   
Navzo~e je v imenu založnika, KPD Ba-zovica, pozdravil podpredsednik Zvoni­mir Stipeti}, dogodek pa je povezovala Eva Ciglar. 
Darko Mohar se je za podporo in pomo~ pri knjigi zahvalil KPD Bazovica in vsem sodelujo~im, še posebej starosti hrvaške­ga planinstva, uredniku, piscu in publici­stu z izjemnim opusom dr. Željku Poljaku, upokojenemu profesorju zagrebške medi­cinske fakultete, za predgovor v hrvaš~ini, zatem oblikovalki Tihani Karlovi} ter lek­toricama Kristini Riman za hrvaš~ino in Darki Tepina Podgoršek za slovenš~ino, pa tudi spodaj podpisani prevajalki in ure­dnici. Pogovor z ob~instvom in podpiso­vanje knjige sta trajala še dolgo v ve~er. 
y Marjana Mirkovi} 
N
a odru KPD Bazovica so se znova predstavili najmlajši, tokrat v pri-sr~nem nastopu z glasbo, recitacijo in plesom. Pobudo za nastop je dal umetni­ški vodja glasbene skupine KPD Bazovica Mimo ritma, Ivan harej harry. Na odru se je zvrstilo devet mladih ~lanov dru­štva, pogostih dosedanjih obiskovalcev prireditev v društvu za najmlajše. Na-stopajo~i, tudi u~enci katere izmed glas­

T
radicionalna akcija PS v po~astitev 8. marca, dneva žena, je bila tudi letos uspešno izvedena. Na~rtovana je bila tura po gozdnih poteh reškega naselja Srdo~i. Za odli~no vode­nje je poskrbel Đilio Arbula, za organiza­cijo druženja v KPD Bazovica pa Milan Grlica. 
V ~udovitem, a mrzlem dnevu smo se zbrali v Srdo~ih, nasproti OŠ Srdo~i in pod cerkvijo sv. Križa. Bilo nas je okrog benih šol na Reki, so ob tej priložnosti pokazali del pridobljenega znanja. Mlade izvajalce sta na klavirju spremljali profe­sorici glasbe, Borjana Panteli} Skladany in Judita Plazoni}. 

Navzo~e je pozdravila tajnica Sandra Grudeni}, napovedala sodelujo~e in vsem v dvorani zaželela lep ve~er. Najprej je na klavir zaigrala Sinta Segulin Štambuk, zatem sta se predstavila Emanuel Plazi-bat na blokflavti in njegov starejši brat Mihael na klarinetu. Tudi Aria hunjadi je 
IZ PLANINSKE SKUPINE 


5. marec, Ženske v hribe 
Prisr~en nastop, foto: Barbara Riman 
Srdo~i dobra izbira, foto. Đilio Arbula 
zaigrala na klavir, njena sestrica Enea pa na blokflavto. Dora Musi} se je odlo~ila za recitacijo pesmi Mama je ena sama To-neta Pav~ka, Tina Cimperrman pa se je zatem predstavila s skladbo na klavirju. Rafael Plazibat je zaigral na blokflavto, Sinta Segulin Štambuk pa je zaplesala po svoji zamisli. Pro-gramski ve~er je sklenila Marija Rita Roce s skladbo na violini. 
Obiskovalci, ve~inoma sestrice in bratci, starši, dedki in babice, so bili zadovoljni in so izvajalce nagradili z aplavzom, jim ~esti-tali in zaželeli še veliko uspešnih nastopov v prihodnje, ženski del pa je od otrok prejel tudi papirnate rože, ustvarjene izpod pridnih rok ~lanic likovne skupine KPD Bazovica. Povezava na posnetek: https://youtu.be/TAlZAp1YMGE y Marjana Mirkovi~ 



trideset, ve~inoma ženske. Lahka planinska pot nas je vodila po "makiji in nizkem drevju", še vedno v zim­
skem snu, tu in tam smo zagledali tudi kakšno vijolico ali teloh. Ta lepa krožna tura je trajala dobri dve uri in vrnili smo se na izhodiš~no to~ko. Druženje smo nadaljevali v prostorih društva Bazovica. Odli~na glasba, dobra hrana, sladice … moški del družbe se je še posebej iz­kazal, dame so bile proste vsakega dela. Vsaka je za darilo prejela še rde~o vrtnico. Dobro razpoloženje se je nadaljevalo še dolgo v ve~er. Planinci KPD Bazovica so uspešno ohranili še eno tradicijo. 
y Slavica Vukovi} Ba~i}o 
20. marec, Krk za ~lane in prijatelje 
3. april, Kon~no s prijatelji na U~ki 
V zalivu Sveti Juraj, foto: Joža Andrej Mihali~ 
D
ve leti prisilnega premora in kon~no so vsi udeleženci tra-
Prijateljstvo brez meje 
dicionalnega sre~anja Prijateljstvo brez meje prišli na svo­
tokrat na U~ki, foto: Darko Mohar je. Letošnje sre~anje je organizirala PS KPD Bazovica in tudi na 
T
radicionalno je izlet po otoku Krku tudi tokrat privabil številne planince, prijatelje PS KPD Bazovica. ^lani PD RTV Ljubljana, PD Postojna in PD Opatija so se skupaj z gostitelji sprehodili po okolici mesta Krk. Priklju~ili so se jim še Breda, Joža in Vilko z Gorenjskega, tako da je na koncu bilo ~ez sto udeležencev. Skupina A je krenila iz središ~a mesta proti zalivu Sveti Juraj na zahodni obali otoka, skozi sredozemsko makijo in olj~nike. V Sve­tem Juraju so si privoš~ili daljši premor in uživali v barvah in dišavah spomla­danskega morja ter po dolgi zimi prebujajo~e se narave. Kljub sprehodu od morja do morja in nazaj so le nabrali ve~ kot 450 višinskih metrov vzpona. Med-tem se je skupina B sprehodila skozi gost borov gozd po polotoku Prniba na vzho­dni strani mesta. 
Lep dan je ob koncu izleta omogo~il še sprehod skozi anti~no in srednjeveško mesto ter seveda še en vdih morskega ae­rosola. y Darko Mohar 
ta na~in obeležila dvajset let delovanja. Planinci iz Trsta, Nabrežine, Bazovice, Ilirske Bistrice in Reke so se zbrali na Po-klonu na U~ki, se razdelili v dve skupini in se povzpeli na Krog in Crikveni vrh (skupina B) ter obšli Art stezo U~ka (sku­pina A). Uživali so v skritih koti~kih le­potice U~ke, v spomladanskem soncu, ki je zamenjalo dež in sneg dan prej. Za­hvala velja tudi PD Opatija, ki je za to sre~anje omogo~ilo uporabo njihovega lepega doma na U~ki, hkrati pa je vse 
udeležence pozdravila in nagovorila pred­sednica Ivana Eterovi}. Sre~anje se je nadaljevalo v Slovenskem 
domu KPD Bazovica na Reki, ki je naj­boljši prostor za tovrstna dogajanja, saj se vsi po~utijo kot doma. hkrati je to bila priložnost za vpogled v prihodnost, v vsa dogajanja, pri katerih na~rtujejo skupno sodelovanje. y Darko Mohar 

10. april, Z Obalnim PD iz Kopra na trasi feldbana nad Idrijo 
V 
šesti italijanski ofenzivi na soški fronti je italijanska vojska potisnila avstroogrsko na levi breg So~e in tako onemogo~ila oskrbo fronte po bohinjski železnici. V rekordnem ~asu so avstroogr-ski vojaki postavili sistem ozkotirnih žele­znic za oskrbo fronte. Med Godovi~em in Idrijo so v devetindvajsetih dneh naredili progo v dolžini 12 kilometrov. Iz tistih ~asov je danes ostala samo trasa, speljana skozi strmine nad reko Idrijco kot idealna sprehajalna pot med Godovi~em in Divjim jezerom pri Idriji. 
^lani PS KPD Bazovica so skupaj z Obal­nim PD iz Kopra izpeljali izlet in obiskali predor, kasneje preurejen v bunker, na trasi proge med Godovi~em in Lokvami v Trnovskem gozdu ter prehodili del trase Godovi~–Idrija do Divjega jezera. Žele­znica je speljana skozi zelo strma po­bo~ja, ob~asno kar skozi skale, in se ~loveku ne zdi, da bi to lahko bilo nareje-no v tako kratkem roku in da je sploh funkcioniralo oziroma da so po tej progi lahko vozili ranjence in druge ljudi ter vojaški material. Višinska razlika na tem odseku proge je okoli 300 metrov. 

24. april, Sviš~aki in Snežnik za rojstni dan 
V 
maju leta 2002 je PS izvedla svoj pr-vi izlet. Povzpeli so se na Snežnik. Odlo~ili so se, da naj bi bilo tudi na pr-vem izletu nekaj simbolike in da naj bi jih ta vrh povezal s slovenskimi koreni­nami ve~ine ~lanov skupine. Vzpon je bil izveden v lepem vremenu, le na koncu, skoraj že pri Sviš~akih, je udeležence pre­senetil naliv. Kot da bi tudi nebo vedelo, da nadobudni za~etniki potrebujejo krst. 
Dvajset let je minilo zelo hitro, v delu, razstavah, predavanjih, izletih in poto­vanjih. Skupina se je uveljavila v ma-ti~nem društvu ter v reški, hrvaški in slovenski planinski srenji. Izpeljani so bili nekateri lepi projekti, navezani stiki s številnimi društvi, planinskimi in drugi-mi, pa tudi s številnimi posamezniki. 
Pri na~rtovanju programa za jubilejno le-to so se odlo~ili, da izlet ob rojstnem dne­vu spet izpeljejo na Sviš~akih. Tokrat so bili bogatejši za kar nekaj planincev iz Ilirske Bistrice, ~lanov PD Snežnik, dru­štva, katerega so tudi sami postali kolek­tivni ~lan. Z leti so se stkala prijateljstva, Sodelovanje med omenjenima društvoma je tako omogo~ilo ~lanom PS, da so lahko spoznali še en prelep koti~ek Slovenije. Tura se je kon~ala z obiskom Divjega jezera in Jezernice, naj­krajše reke v Sloveniji, dolge komaj 55 metrov, ki odteka iz tega jezera. In seveda z dogovorom o nadaljnjih skupnih akcijah. 

y Darko Mohar 

IZ DRU[TVA 

ki jim niti ~as ne more ni~. Ve~ji del udeležencev se je povzpel na Snežnik, nekaj se jih je sprehodilo po Sviš~akih. Vremenska napoved je napovedovala veliko dežja, vetra in megle, na kon-cu pa je nebo zaklju~ilo, da je bil prvi krst na Sviš~akih ~isto dovolj in da ni treba spet mo~iti dvajset let starejših planincev. Kot se spodobi, je bil rojstni dan skupine zaklju~en s prelepo in predobro torto ter z željo, da skupina in prijateljstvo zdržita še naslednjih dvajset let. y Darko Mohar 

IZ DRU[TV
A

30. april, Po poteh Frankopanov na Gradec pri Vrbniku na Krku 

Planinci veseli nove obhodnice, foto: www.pgz.hr 


8. maj, Skupaj na otok Krk 

Krk vedno zanimiv, foto: Facebook stran Obalnega PD Koper 
M
ed ~lanicami in ~lani PS KPD Bazovica in Obalnega PD Koper so se v desetletju druženja povsem spontano stkale neprecenljive ljubeznive in tople vezi. Pogosto se sre~ujejo, niti epidemi~ni ~asi in ukrepi niso prekinili njihovega sodelovanja. Letos so stiki še posebej živahni. 
Pod taktirko Darka in njegove ekipe (Fi}a, zakoncev Diane in Maria Ani~i}a ter brata Boruta) so obiskali njemu in vsem nam ljubi otok Krk ter tokrat prehodili planinsko pot od Stare Baške, prek najvišjega vrha Obzova in kote 514 do Treskavca. 
Za~elo se je s prijazno dobrodošlico ob kavi in pecivu v Stari Krku, to je na gradu, ki je izhodiš~na to~ka krških knezov, pozneje preimeno­vanih v Frankopane. Po krajšem progra-mu je obhodnico odprl župan PGŽ Zlatko Komadina. 
Obhodnica obsega dvajset kontrolnih to~k razli~nih zgodovinskih in sakralnih objektov, povezanih s Frankopani, ter tu­di enaindvajset kontrolnih to~k na bli­žnjih planinskih vrhovih. Za potrebe obhodnice je tiskan dnevnik s prostori za žige, pohodniki pa lahko pridobijo bro-naste, srebrne in zlate zna~ke glede na prehojeni del obhodnice. 
Na otvoritvi v gradu Gradec je sodelovalo šest ~lanov PS. y Darko Mohar 
Baški, ki sta jo pripravila nepogrešljiva Diana in Mario. Zatem so z lahkoto zagri­zli v kolena in se po strmi stezi dvignili za nekaj sto metrov, nato pa vseskozi nada­ljevali v zmernem tempu. Nih~e ni za­mudil priložnosti za uživanje v o~arljivih razgledih na morje in obalo s prelepimi zalivi. Na ra~un pa so prišli tudi vsi, ki radi spoznavajo naravne zanimivosti od geologije do rastlinstva. Še posebej so jih navduševali pogledi na širna kamnita obmo~ja, porasla z žajbljem in smiljem, ki so ju proti vrhu zamenjale blazinasto razraš~ene modre mra~ice in med njimi rožnate kukavice. Nepozabna harmonija narave! V sproš~ujo~em klepetu so bili mi-mogrede na vrhu Obzova in se po krajšem odmoru odpravili še do kote 524, kjer je segal pogled po dolini vse do Baške. Nad­aljevali so do kalov Vela lokva in Poljina, kjer so jih prijazno pozdravile vodne zlati­ce. Še malo in že so bili na Treskavcu, od koder jih je odpeljal avtobus v Baško. Vsem se je prilegel še kratek sprehod ob morju po Baški do gostilne, kjer so jih po­stregli s slastnimi šurlicami z golažem – pika na i za odli~en zaklju~ek prelepega pohoda. 
Zdi se, da so v teh apokalipti~nih ~asih še posebej dragoceni trenutki, ki jih planinci skupaj preživimo v barviti razkošni nara-vi, a hkrati tudi spoznavamo dediš~ino obiskanih krajev. Zato lepa hvala Darku, da je z nami delil vedenje o zanimivostih in zgodovini Krka ter udeležencem oboga­til pohod. y Maruška Lenar~i~ 





Literarni nate~aj ZSDH 2021 
1. skupina: 1.-4. r. OŠ: 3. nagrada 
Moje sre~anje z zmajem 
Zmaj~ek Pe~inar Zmaj~ek, zmaj~ek, kamor si se skril? Skril si se v jamo, ko si me videl. Pojdi ven, zmaj, bodi moj prijatelj, ti si moj zmaj~ek Pe~inar! 
y Ena Begonja, 3. r. OŠ Pe}ine, Reka, mentorica Andrea Šlosar 

2. skupina: 5.-8. r. OŠ: 3. nagrada 
Ljubljanski zmaj 
Star kot Ptujski grad, o~i ~rne kot jame slovenske, zelen kot slovenski gozdovi, obrvi bele kot triglavska kapa, jezik rde~ kot mak, rogovi zlati kot zlatorogovi, na mostu ljubljanskem straži, v Ljubljanci se kopa, z vitezi igra in princezam služi. Nad Ljubljano leti in jo brani. Dolg kot Drava, 

3. skupina: Srednje šole: 3. nagrada 
Moje sre~anje z zmajem 
^akam v gozdnem skrivališ~u. Skrivam se. ^utim vonj po pepelu in dimu. Bojim se. Vem, da nisem sama... 
Pokukam skozi grmovje. Vidim bitje. Vidi me. Gleda me od dale~. 
Stoji tik ob jezeru. Škrlatno zelene školjke žarijo v mese~ini. Gleda me s svojimi velikimi zlato rumenimi o~mi. Pred mano je zmaj. 
Po~asi se mu približam. Ne umakne se. Svoj dolg vrat upogne k meni. 
Bilo je, kot da se je ~as ustavil. 

IZ POUKA DPS 
Moje sre~anje z zmajem 
V~eraj popoldne sem sre~ala zmaja v gozdu, ko sem se spreha­jala s svojo družino. Zmaj je bil zelene barve in je imel velike o~i. Ime mu je Zmajko. Zmajko je zelo rad pel. Najljubša pesem mu je "^e si sre~en". Tudi jaz jo poznam in sva skupaj pela. Z zmajem sva postala velika prijatelja. Kmalu je Zmajko moral oditi domov, ker je bila no~. Upam, da ga bom jutri spet sre~ala. 
y Nika Janeš, 3. r. OŠ Petar Zrinski, ^abar, PŠ Prezid mentorica Mirjana Žagar (DPS v SKD Gorski kotar) 
prostran kot polja prekmurska, njegov dom je zelo lep kraj. Ime mu je Ljubljanski zmaj. 
y Jure Margeta, 6. R. OŠ Vladimir Nazor, ^epin, PŠ ^epinski Martinci mentorica Polonca Margeta 
Moje sre~anje z zmajem 
Živel je zmaj ^ak. Bil je hudoben. Živel je v Postojnski jami. Imel je 128 otrok. Njegovo ženo je napadel Matt in je umrla. Matt je bil body builder iz Ljubljane. Zato je ^ak svoje otroke držal v jami in jih ni spustil ven. Bilo ga je strah. Enkrat je ^ak iskal hrano zunaj jame in bil je potres. Otroci so ostali v jami in ^ak ni mogel do njih. Nikoli ve~ ni videl svojih otrok in je umrl. Po 993 letih so otroke otkrili ljudje. Imenovali so jih ~lo­veške ribice. Morda se zmaji vrnejo enega dne nazaj… 
y Eufemia Babi}, 5. r. OŠ Pe}ine, Reka, mentorica Andrea Šlosar 
Zvok krikov me potegne iz transa. Pogledam nazaj, zmaja ni. So bile to sre~anje sanje ali java? Glasen odmev mi ustreza… 
y Karla Rožmari}, 2. r., Druga gimnazija, Varaždin, mentor Miroslav Grade~ak 
Moje sre~anje z zmajem 
Neko~ je živela desetletna deklica po imenu Maša. Imela je sta­rejšo sestro, ki jo je imela zelo rada. Žal jo je redko videla, saj je živela v Ljubljani. Tako sta se nekega ve~era pogovarjali v živo, in ko se je pogovor kon~al, je bila Maša zelo žalostna in je za~ela jokati. Tako žalostna je zaspala. 
V sanjah je videla zmaja. Zmaju je bilo ime Jura, bil je visok, njegovo telo je bilo zeleno, krila pa vijoli~na. Njegovi lasje so bili nenavadni. Imel je dreadlockse. Jura je videl, kako žalostna je Maša, in se odlo~il, da jo bo razveselil. Odpeljal jo je v Lju­bljano in ji pokazal vsa mesta, ki jih je že obiskala skupaj s svojo sestro. Najprej s sta prišli na Prešernov trg, nato pa se je Maša spomnila, kako sta s sestro poskusili najboljši kostanj na svetu. Nato so šli do Ljubljanice, ki te~e skozi Ljubljano. Potem se je Maša spet spomnila svoje sestre, kako sta se vozila s su-pom po Ljubljanici in kako je skoraj padla v reko. Potem jo je Jura odpeljal v staro mestno jedro, Maša pa je tam preživela nekaj ~asa pri sestri. Najbolj ji je bil vše~ grad v starem mestnem jedru. Po tem je imel Jurij dovolj asfalta, zato se je odlo~il, da Mašo odpelje v park Tivo­li in tam sta igrala isto igro, kot jo je igrala s svojo sestro. Tekmovala sta, kdo bo zbral ve~ pisanih kroglic. Seveda je zmagala Maša. Po vsem tem sta bila Maša in Jura la~na, zato sta odšla v odprto kuhinjo. Maša je jedla tisto, kar ji je najprej predlagala sestra, in sicer ocvrto meso v humusovi omaki. 


Po tem potovanju je Jura spoznal, da je opravil svoje poslanstvo in da Maša ni ve~ žalostna. Odnesel jo je nazaj v posteljo na svojem mo~nem hrbtu. Ko se je Maša zbudila, je videla, da je njena starejša sestra zra­ven nje. Na svoje presene~enje pa je v roki opazila velikega plišastega zmaja, ki je bil enak Juri. Bila je zelo vesela, ker je imela spomin na Jura in ker je kon~no v živo videla svojo ljubljeno starejšo sestro. 
y Michelle Samardži}, 3. r., Prva gimnazija na Sušaku na Reki, mentor Klemen Lah 
13. april 

Židana Bela krajina, izlet v Slovenijo 
N
a velikono~no sredo smo se z u~enci, ki jih na OŠ Vazmo­
slav Gržalja v Buzetu in OŠ Marije in Line v Umagu 
pou~ujem pri pouku slovenskega jezika in kulture po modelu 
C, odpravili v Belo krajino, v Metliko. 
Naša pot je bila izjemno dolga, saj smo iz Buzeta najprej poto­vali v Umag in nato do Ljubljane in ~ez Vrhgoro v Metliko. 
Naš edini cilj je bil belokranjski muzej. Tam smo preživeli vesele tri ure. Najprej so nas popeljali ~ez zgodovino Bele krajine in smo izvedeli, da je bila Bela krajina prvo svobodno obmo~je v drugi svetovni vojni. Spoznali smo tudi, kako je nastal metliški grb in kako se je Bela krajina imenovala s prvotnim imenom. Imenovala se je Metliška marka. Zna~ilna dva krokarja v grbu sta nastala zahvaljujo~ trdosr~ni princesi, ki je spe~a stražarja spremenila v krokarja. Kriva sta bila, da so Turki uspeli izvesti napad na grad, njena jeza pa je bila nepopisna. V muzeju smo spoznali tudi ~rno kuhinjo, kalijevo pe~, denar bivše kraljevine Jugoslavije in še veliko tega. Najpomembnejše od vsega pa so bile seveda belokranjske pisanice. Te se delajo s posebno tehni-


Belokranjska pisanica, ko, imenovano batik. Najprej s ~ebeljim voskom narišejo vzorce foto: https://belokranjski-muzej.si Belokranjski muzej, 
na vuzdice, potem pobarvajo z rde~o barvo, narišejo še nekaj 

foto: https:// iz zgodovine, ~asa, ko so Turki imeli svoje 
belokranjski-muzej.si vzorcev in zatem pobarvajo v ~rno. Pisanice so nam skupne še pohode. Tehnike so razli~ne, na hrvaškem je denimo bolj poznana drsanka. Sledila je delavnica, kjer smo izdelovali pe~ena velikono~na jaj~ka. Iz fimo mase smo obli­kovali ploskev v obliki jajca, nanjo vtisnili vzorce in zatem spekli. Kasneje smo še za­lepili magnetke, tako da bomo lahko doma okrasili svoje hladilnike. Po tej delavnici smo vsi la~ni in sre~ni odšli na kosilo. Re-stavracija poleg odli~ne hrane nudi še odli~no igriš~e. Od gokartov in trampoli­nov do toboganov. Jedli pa smo – lahko ugibate – pomfrit in dunajski zrezek. 
Pot domov se je vlekla, ampak vseeno je hitro minila. Preživeli smo res lep dan in ob tej priložnosti bi se v imenu otrok in moje malenkosti za izlet najlepše zahvali-la SKD Lipa iz Buzeta in SKD Ajda iz Uma­ga, ki sta nas oskrbela z donacijo, ter ZSDh, ki nam je ta izlet omogo~ila. Poseb­na zahvala velja tudi Zavodu RS za šol­stvo za priskrbljene vstopnice. 
y Darja ^ubri} 


14. maj 

Izlet v Idrijo 
Pogled v rudarsko preteklost, foto: Facebook stran SKD Ajda, Umag 
Obisk prinesel nova spoznanja, foto: Facebook stran SKD Ajda, Umag 
IZ POUKA DPS 
Z 
udeleženci DPS-ja pri slovenskih društvih v Uma­gu, Pulju, Buzetu, Lokvah in na Reki smo šli na ekskurzijo v Slovenijo, kjer smo tokrat obiskali Idrijo. Najprej smo si ogledali Antonijev rov iz leta 1500, ki je najstarejši ohranjen vhod v idrijski rudnik živega sre-bra in eden najstarejših v Evropi. Sledil je ogled Me-stnega muzeja Idrija v gradu Gewerkenegg (rudniški grad). Po kosilu, na katerem smo se okrep~ali z okusni-mi idrijskimi žlikrofi, smo nameravali obiskati še Parti­zansko bolnico Franjo, a nam je to prepre~ila mo~na nevihta. Ko se je zjasnilo, smo si na povratku ogledali še idrijsko Divje jezero in se polni lepih vtisov odpravi­li proti domu. y Darja ^ubri}, u~iteljica DPS v Umagu in Lokvah 

Izlet je opisala tudi Suzana Richter, udeleženka DPS v KPD Bazovica 
O
gledali smo si rudnik živega srebra in muzej, posve~en rudniku in življenju v mestu Idrija v ~asu izkoriš~anja rudnika. Živo srebro je namre~ edinstvena kovina. Je edina ko­vina, ki je pri sobni temperaturi v teko~em stanju. V Idriji ga najdemo samorodno ali vezano v hgS v cina­baritni rudi. 
Živo srebro je bilo zaradi svojih lastnosti neko~ zelo iskano in cenjeno. Na trgu je doseglo do 1000 ameri­ških dolarjev na retorto. Vendar si ne morem pomagati, da ne bi pomislila na ceno, ki so jo pla~ali rudarji in njihove družine. 
Ker je živo srebro teko~ina, ki zlahka izhlapi, so njegovi hlapi izjemno strupeni. V ~loveško telo vstopajo ne le skozi dihala, ampak tudi skozi kožo. Rudarji, ki so dela­li pod zemljo v ozkih in slabo prezra~enih odprtinah, so bili izpostavljeni hlapom živega srebra v visokih kon­centracijah. To je povzro~ilo hiter propad zdravja, saj so se rudarji zastrupili z živosrebrovimi hlapi. Znaki za­strupitve niso vidni takoj, za~ne se s kašljem, glavoboli, nespe~nostjo, halucinacijami, nadaljuje pa z izgubo zob, poškodbami plju~ in posledi~no s smrtjo. 
Rudarji so bili nagnjeni k uživanju alkohola v ve~jih koli~inah, da bi si "olajšali" odhod v rudnik, kar je sta­nje le še poslabšalo. Živo srebro z alkoholom ustvarja metil živo srebro, ki je mo~an strup. Da ne govorimo o družinah rudarjev, ki so živele z "glavo" družine, ki je bila zaradi posledic zastrupitve in pijanosti v težkem psihi~nem stanju razdraženosti in agresivnosti. 
Po izletu v Idrijo me že dneve mu~ijo nekatera vpraša­nja, predvsem koliko se posledice zastrupitve z živim srebrom še ~utijo pri današnji populaciji in koliko živo srebro še vedno vpliva na zdravje ljudi. 

IN MEMORIAM 
Objem 
Zadnji~, ko sva se objela brez besed, vse sva razumela ... Objem, a v njem naše prijateljstvo, življenje, skrite solze, vseeno nasmehnil si se … Slutila sem, to bil objem je za slovo, kdo ve, kdaj tudi nas ve~ ne bo, odhajamo … Ravno na tisti žalostni dan ~udovita knjiga o planincih je izšla, od tvojega najboljšega prijatelja. Vsi so prihajali, tebe ni bilo, tudi glasbe se ni slišalo. V domu planinci zate smo se zbrali, slike skupnih let gledali, obujali spomine, vse mine … Na vratih tvoj sin je stal, poglej, kot Ivo se smeji in govori, Jasnine njegove so o~i, v njem živita ona in ti … 
y Zdenka Kallan Verbanac v spomin na Iva Maruši}a Na Reki, 13. maja 2022 



Ivo Maruši} 
(Sarajevo, 1952 – Reka, 2022) 
13. maja, na dan, ko smo se v društvu ob dvajsetletnici pla­ninske skupine veselili predstavitve knjige, posve~ene temu jubileju, je vse mo~no pretresla žalostna novica, da nas je za vedno zapustil dolgoletni in zelo priljubljen ~lan društva, ro­jak Ivo Maruši}. 
Ivo Maruši} je s prizadevnim sodelovanjem v vodstvu društva ter planinski in dramski skupini v zadnjih dveh desetletjih 
– do leta 2013 tudi skupaj s soprogo Jasno, s katero sta se spoznala med študijem v Ljubljani – mo~no prispeval k deja-vnosti KPD Bazovica in jo v ve~ pogledih pomembno oboga­til. Mnogim ostaja v srcu neizbrisen in topel spomin nanj. 
Na njegovi zadnji poti na pokopališ~u Belgrad Grižane so ga s pesmijo pospremili tudi ~lani mešanega pevskega zbora KPD Bazovica pod vodstvom Zorana Badjuka, vodja planin­ske skupine Darko Mohar pa je svojemu najboljšemu pri­jatelju v osebnem imenu ter v imenu skupine in društva izrekel poslovilne besede ter globoko sožalje sinovoma Marku in Davorju ter vsemu sorodstvu.  Marjana Mirkovi} 
21. april, Gasilski dom, Prezid 
Vzor~na turisti~no-izobraževalna kmetija (VTIK) Gorski kotar, 

predstavitev 
K
metijsko izobraževalna skupnost (KIS) Gorski kotar, istoimensko dru­štvo iz Prezida in Svet slovenske narodne manjšine Mesta ^abar so v sodelovanju z Uradom Vlade RS za Slovence v zamej­stvu in po svetu ter Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS predstavili projekt VTIK Gorski kotar v Prezidu. Kot piše v objavi na spletni stra­ni www.gov.si, je bila predstavitev na­menjena predvsem doma~inom, udeležili pa so se je tudi predstavniki Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, Fakultete za turizem iz Brežic ter sosednjih sloven-skih ob~in in lokalnih oblasti. Navzo~e so želeli seznaniti s trenutno najve~jo in-vesticijo za slovensko skupnost na hrva­škem, ki naj bi predstavljala temelj za 
3.–9. maj, HKD na Sušaku 

Festival malih odrov 
P
o dveletnem premoru in hkrati tudi smrti ustanovitelja in duše te priredi­tve Nenada Šegvi}a je znova potekal re-ški mednarodni festival malih odrov. Naziv mednarodni je bil sicer zaradi okr­njenih finan~nih sredstev omejen zgolj na regijo oziroma prostor nekdanje sku­pne države. Selektor je bil Jasen Boko, ki je izmed šestdesetih predstav izbral devet predstav iz štirih držav, poleg hrvaške še iz Srbije, Bosne in hercegovine ter Slove­nije, ki so izvedle skupno enajst uprizori­tev. Predstave so bile odigrane v hKD-ju na Sušaku, centru Zajc na Delti in v hr-vaškem narodnem gledališ~u (hNK) Iva-na pl. Zajca. V spremljajo~em programu je bila v preddverju hKD-ja na ogled raz­stava gledališkega plakata Predraga Spa-sojevi}a. Tudi letos so bile po predstavah organizirane okrogle mize, moderirala sta jih Tajana Gašparovi} in Bojan Mu-njin, ob že tradicionalnem sodelovanju ob~instva. Na festivalu so redno tudi predstave iz Slovenije, tokrat se je prvi~ predstavilo Slovensko ljudsko gledališ~e iz Celja s predstavo Klinc na besedilo Mi-ka Bartletta, za katerega je avtor prejel svojo prvo prestižno nagrado Laurence Olivier in v katerem raziskuje vprašanje identitete in nezmožnosti odlo~itve. Predstavo je režiral Peter Petkovšek, v 


Si-T 
nadaljnji razvoj turizma in kmetijstva na obmo~ju, kjer živi tu­
di slovenska manjšina. V kulturnem programu ob tej priložnosti se je prvi~ predstavil tudi moški pevski zbor SKD Gorski kotar, ki ga vodi zborovod­kinja Lidija ^op iz Velikih Laš~. y Marjana Mirkovi} 
S predstavitve, foto: www.gov.si 

glavnih vlogah pa so se predstavili Urban Kuntari~, Aljoša Kol­tak, Maša Grošelj in Branko Završan. Ve~: www.theatrefesti­val-rijeka.org y Marjana Mirkovi} 
Igralci v predstavi Klinc, foto: Marjana Mirkovi} 
Po predstavi pogovor z izvajalci, foto: Marjana Mirkovi} 





POGLED Z ONKRAJ SNE@NIKA 

V Sloveniji pomlad na kvadrat 
D
rage bralke in cenjeni bralci Sopotij, moj predhodnik v vašem ~asopisu, Tomo Šajn, mi je že pred tedni ob sko-raj redni sobotni kavi namignil, da bi bil ~as, da zamenjamo moj portret na tej strani. Ne vem, ali že toliko let pišem te kolumne ali pa je bila tista fotografija (oziroma tista na njej) premlada, že ko je bila prvi~ objavljena v Sopotjih. Bila je namre~ še iz mojih novinarskih ~asov na Delu. 
Vsakdanji pogled v ogledalo ni enako kot vpogled v avtopor­tret. Brez fotografij bi si ~lovek mislil, da ostaja enak. Jaz sem vedno jaz. A ko gre za našo zunanjost, ni ~isto tako, kajne? 
^e se peljete skozi Slovenijo, je na videz ena­ka, navznoter pa je že ~isto druga~na. V Slo­veniji je bila 24. aprila, na volilni dan, najprej velika odjuga, na dan mladosti, 25. maja, ko smo dobili novo vlado, pa prava pomlad, pomlad na kvadrat, torej. Takšna, hahaha, kakršno sem vam zadnji~ napove­dovala! 
Minuli teden (danes je 4. junij, praznik ob­
~ine Ilirska Bistrica) smo v v vseh poro~ilih spremljali predajo položajev s starih na no-ve. Slišali smo same vljudne in spoštljive besede z obeh strani, normalno ~loveško komuniciranje … res nekaj, na kar nismo 

Dragica Jakseti~ (bili) ve~ navajeni. Lepo! Le en minister stare garniture, no-tranji minister, se pred kamerami ni pojavil ob svoji nasle­dnici Tatjani Bobnar, novi notranji ministrici, ki so jo v ~asu njegovega "šefovanja" na mestu generalne direktorice polici­je zamenjali z bolj "primernim" direktorjem. Najbrž ni zmo-gel normalne drže pred kamerami in morda se je prav zato njegova predhodnica (edina iz nove garniture) v svojem pr-vem intervjuju po imenovanju edina ozrla nazaj, reko~: "Prevzemam mandat notranje ministrice po dveletnem prav­nem barbarstvu, ki je bilo na Ministrstvu za notranje zadeve in v Policiji po vsej verjetnosti najbolj brutalno od vseh dr­žavnih institucij. Nikoli ve~ se ne sme zgoditi, da politika vpreže Policijo. Nikoli ve~ se ne sme zgoditi, da z njeno pomo~jo dvigne roko nad ljudi." 
Robert Golob, novi predsednik vlade (Primorec, Goricjan), je svoje novo poslanstvo za~el vzneseno. Njegove misli so ja­sne, vizija tudi, prioritete dolo~ene. Kar slišimo zdaj, sliši-mo, da gre za upravljanje javnih zadev v interesu vseh državljanov. Vsi pretendenti za položaje v novi vladi so mo-rali opraviti Gallupov test in niso ga vsi izdelali. V slovenski politiki je zdaj vse polno bistrih žensk. Na pomembne polo-žaje je postavil tudi ljudi iz strank z leve strani, ki se niso uvrstile v parlament, ne samo "naših". Obljublja, da bodo državo vodili strokovnjaki, ne politi~na partija. Sindikati so spet dobili svoje mesto, govori se o obdav~itvi nepremi~nin, ~uti se resno namero ozdraviti zdra­vstvo ipd. Lepo bo v tej domovini biti mlad! ^e bodo vse te besede postale meso. Držimo pesti! 
Poraženci so v vmesnem ~asu parano-i~no hiteli še z zadnjimi packarijami in se tako dokon~no razkrili. Zadnji pri­mer: poslanec Evropskega parlamenta Milan Zver (SDS) je v interni razpravi Evropske ljudske stranke (EPP) kolege prepri~eval, da je Slovenijo doletela apokalipsa. Nova oblast, ki da je skraj-no levi~arska, naj bi bila prokremelj-ska, novi predsednik vlade, ki je 15 let vodil energetsko družbo v lasti sloven-ske države, pa naj bi bil energetski oli­garh in tajkun. Toda njegova parla­mentarna kolegica (EPP) Ljudmila No­vak, sicer nekdanja predsednica krš-~anskodemokratske Nove Slovenije, Janševega zvestega satelita, je spet po­kazala svoj pravi obraz in potrebo po ve~ demokracije in samorefleksije tudi znotraj desnega pola. Tako kot je svojo stranko v preteklosti poskušala odma­kniti od Janševih manir in manevrov, se je tudi znotraj EPP uprla Zverovim nebulozam in odlo~no pribila: "Te voli­tve so bile referendum proti Janši." Do-dala, da je tudi Goloba "naredila Jan-ševa vlada, ker je odstavljala razne direktorje, izvajala ~istko na javni ra­dioteleviziji in uni~evala Slovensko ti-skovno agencijo. Kdor ob porazu ni zmožen pogledati resnici v o~i in je za­radi svoje šibkosti pripravljen celo pod vprašaj postaviti suverenost in integri­teto lastne domovine, ne more biti moj sogovornik." No, ne samo, da so jo na-to napadli v Janševi SDS, ampak je ni-so branili niti njeni strankarski kolegi. 
Tudi vam želim, da bi se vam ~im prej razcvetela politi~na pomlad. A zdaj z mislimi proti poletju. Na južno morje ali ~ez severno obzorje? Z avtom v gne~o in podivjane cene ali na kolo za zdravo telo s hrano v rukzaku? Dobro vprašanje! 
y Dragica Jakseti~ dragicajaksetic@gmail.com 


Dragica Jakseti~: V zadoš~enje mi je, da ne pišem tja v prazno 
D
ragica Jakseti~ s kolumno Pogled z onkraj Snežnika v glasilu Sopotja sodeluje od decembra 2015, ko je (na njegovo priporo~ilo) nadomestila znane­ga novinarja, dolgoletnega dopisnika dnevnika Primorske novice z obmo~ja Ilirske Bistrice, Toma Šajna, ki je to ru­briko Sopotij pisal od prve številke mar-ca 2012. Oba avtorja sta med rojaki na Reki postala zelo priljubljena, življenje v naši županiji dobro poznata. Kot novi­narja sta namre~ spremljala tudi dejavnost slovenske skupnosti na tem obmo~ju. 
Da je njena kolumna posebej priljublje­na, so Dragico Jakseti~ naposled pre­pri~ali tudi pohvalni pisni odzivi na pisanje v zadnjem ~asu (ustnih tudi do-slej ni manjkalo!), kar je bilo dodatna spodbuda za pogovor, ki je za rubriko Sre~anja potekal po elektronski pošti. 
Dragica Jakseti~ je Bistri~anka, z univer­zitetno diplomo iz sociologije, po sodelo­vanju s Primorskimi novicami in Radiom Slovenija ter še z nekaterimi drugimi mediji prej je med letoma 2008 in 2016 za dnevnik Delo spremljala življenje v Ilirski Bistrici oziroma po vsej Primor-sko-notranjski regiji in Krasu. Po – tudi za številne rojake na Reki povsem nera­zumni – ukinitvi tega dopisniškega me-sta se je zaposlila na Ob~ini Pivka. Tam je pristojna za strokovno delovanje Cen­tra o velikih zvereh DINA Pivka, sodeluje tudi v drugih ~ezmejnih slovensko-hrva­ških evropskih projektih iz programa In-terreg, povezanih tudi s Primorsko-go­ransko županijo. 
To obmo~je vam je doma~e še iz mla­dih let? 
"Seveda, kakor verjetno ve~ini mojih vr­stnikov in starejših, ki smo svojo mla-dost živeli še v ~asu medrepubliških meja v okviru Jugoslavije, te pa so bile res samo na zemljevidih. S starši in bra-tom smo šli kakšno sobotno dopoldne na vlak do Reke in tam z železniške po­staje po~asi do Korza na nabrizgan sla-doled in na "kafe". Potem smo morali za mamo capljati po kakem Varteksu ali Riu, da se je naužila lepih obla~il, in po~asi nazaj na vlak. Za nas je hrvaš~ina, pravzaprav njena starejša razli~ica, ki se ji je reklo "srbohrvaš~ina" in smo se je u~ili v šestem razredu osnovne šole, dru­gi jezik. Kopat pa smo se hodili s fi~kom, seveda v "ta staro" Slatino in I~i}e. S ku­hanimi "fižoleti" in jajci v torbah, haha-ha. Pa saj to že veste … 
Ko sem sama imela (majhne) otroke, smo bili na plažah v Medveji, Iki, Moš}eni~ki Dragi. Gne~a na meji in na plažah z leti zlagoma izgublja svojo mikavnost, toda kraji v Kvarnerju so vedno krasni za sprehod, reško mestno jedro za odkriva­nje kakega vedno novega koti~ka, sploh pa reške knjigarne, kjer se da pozabiti na uro. Vidi se, da vas je enkrat ve~ kot nas, tržiš~e je ve~je, knjig ogromno in tudi ce­nejše so." 
Sodelovanje z glasilom Sopotja torej ni bilo nekaj neznanega? 
Ne, sodelovanje ni bilo novost, le da ste vi in Tomo najbrž pri~akovali, da bom poro~ala o dogajanju v Sloveniji. Ker mi ta naloga ni šla najbolje od rok, sem po~asi zdrsnila v prvoosebne zgodbe, doživljanje, presojanje. No, seveda pi-šem tudi o dogajanju pri nas in pri vas. V~asih celo tako "mo~no", da mi je vaš bralec pred kratkim povedal: "Ja, se vidi, si "naša". Leva, je hotel re~i, hahaha… Pa še to: s Tomom, mojim vélikim u~ite­ljem, še vedno ob sobotah dopoldne sku­paj popijeva "kafe" in pokomentirava, kar je treba pokomentirati." 
Kako ostajate v stiku z življenjem na Kvarnerju, katere medije spremljate? 
"Ob sobotah kupujem Jutarnji list, v~asih tudi Novi list. Zaradi reportaž, opisov knjig, intervjujev, ne toliko zaradi politi­ke. Televizijo gledam selektivno, pogo-sto z našega Dnevnika preklopim na vašega, pa Radio Rijeka poslušam med kuhanjem v soboto dopoldne. Tako iz­vem vse. Na primer gledam Kamo danas, ~e sem le doma, gledam Nedjeljom u 2, gledam tudi nekatere druge vaše oddaje, na primer ob sobotnih ve~erih najraje The Voice. Onkraj hrvaške meje je toliko glasbe in odli~nih voditeljev, da se na tej strani lahko samo ~udimo." 
Kaj odlo~a o izbiri teme za vsakokra­tno kolumno? 
"Odlo~ata trenutni navdih ali kaj izje­mnega, kot na primer nazadnje držav-

LITERARNI KOTI^EK 
SRE^ANJA 
nozborske volitve v Sloveniji. Pravzaprav mi ne gre zlahka. Nimam pred sabo kon­kretnega bralca, ne vem, kaj ga zanima, bojim se, da sem nezanimiva, ker … Prej, ko sem bila novinarka, je bilo lažje. Bila sem neposredno vpeta v dogajanje, vsaj regionalno. Zdaj sem v drugi službi in sem postala "navadna" državljanka. Pa ne da bi bili novinarji v tem smislu kaj posebnega. Samo ni mi treba vedeti prav vsake podrobnosti in "kregarije", na primer s seje ob~inskega sveta ali kaj po­dobnega, za vsako naložbo in vsak nov asfalt. In posledi~no je manj politi~nih tem, o katerih bi vam lahko poro~ala. 
Pred kratkim se mi je oglasilo ve~ vaših bralcev, kar me je precej potolažilo. Vi-dim, da vendarle ne pišem tja v prazno in mi je to v zadoš~enje. hvala vam!" 
Vaši na~rti, želje ...? 
"Jaz nisem ~lovek na~rtov, vse v življe­nju mi je prišlo nekako samo po sebi. Kar si ne štejem v svoj prid. Je pa bilo zmeraj tako, da so se mi vrata vselej od­prla, ~e sem si želela spremembe. Neko­liko grešno je to tako odkrito povedati, a ~utim, da sem dosegla neko "štengo" in da me že mika naslednja, še neznana, nov izziv za novo u~enje. V katero smer naj bi me peljala? Nimam pojma!" 
Dragici Jakseti~ se uredništvo najlepše zahvaljuje za prijazen odziv in ji iskreno želi uspešne korake po novih "štengah". 
y Marjana Mirkovi} 
Dragica Jakseti~, osebni arhiv Foto: Darko Mohar