Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 71.
V LJUBLJANI, sreda, dne 31. marca 1926.
..... niip ...I—	—
LETO III. Posamezna številka Din 1'—. —  ......
IMRODNI DNEVNIH
Miaja vsak dan opoldne, izvzamži nedelj in praznikov.
ICesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-________
] Mggdvfsen političen list
UREDNIŠTVO IN UFRAVNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne v ra čaja — Oglasi po
Pismenim vprašanjem naj se priloži Kanaste: za odgovor.
Račun pri poštnem teli. uradu štev.
MKC&IMtM vin«*.
sprejetju proračune. j Boi med Lj, tevmmcm ta H, Pašlčern neizogiben.
včeraj je skupščina z veliko večino glasov izglasovala proračun. Kakšen ie ta proračun o tem sin o že dovolj pove-
|VCJe mriJ8 in ni treb«> da se
SnfTh ^ *Udi naJb0ljši zakou
urad.	f ga d0be v roke slaW
uradniki m tudi slab zakon postane do-
*	> c e pride pravim ljudem v roke. Ta-
'O je tudi s proračunom. Njegov efekt
more postati proti pričakovanju dober,
“e pa tudi postati katastrofalno slab, »anoi bodo pac postopali eni, katerim je izvršitev proračuna poverjena. Zato po sprejetju proračuna ni mesta za kritiko-vanje proračuna, temveč je na mestu samo stremljenje za dobro uporabo prora čuna.
Predvsem pa je povdariti eno. Absolutno mora obveljati stališče, da pomeni finančni zakon višek tega, kar smejo finančni organi iztirjati od davkoplačevalca. Na noben način se ne sme ponoviti, da bi lahkomislna ambicija nekaterih uradnikov vzela davkoplačevalcem več, kakor je pa predvideno v proračunu. Kakor so s proračunom maksimirani državni dohodki, tako so maksimirani tudi državni izdatki. To načelo mora obveljati, ali pa je vse zakonodajno de-skupščine odveč in naj finančni mi-kralkomalo dekretira, da imajo
organi iztirjati toliko, kolikor pUc morejo.
Druga važna stvar je štedeiije, o katerem se je tako silno mnogo govorilo
tekom proračunske razprave, še bolj ko pri sestavi proračuna je mogoče izvesti štedenje pri njegovi uporabi. Če se odpravijo vse nepotrebne komisije, če se zniža draginja, potem je brez vsakega dvoma, da je mogoče doseči velike prihranke. Naravnost velike pa moremo do-Seči, če se zboljša naša uprava.
V kateri meri se mora izvršiti reforma uprave, kaže najbolj jasno afera Disagise Stojadinoviča proti Radetu Pa-šiču.
čistosti uprave mora biti posvečena prva skrb vseh strank. Tozadevno se je pri nas sicer že silno mnogo pisalo in govorilo, zato pa tem manj storilo. In ne smemo upati, da bo v bodoče boljše, če se ne bo postopalo po drugačni metodi ko dosedaj.	«
Napačno je, če se udriha po majhnih grešnikih, a se pardonira velike, zakaj veliki so nosilci korupcije in ne majhni, ki so le njih sluge. Ravno tako pa je napačno, če se ne usmerja udarcev tja, kjer je center vsega zla. Ravno v tem oziru greše mnogo nase opozicionalne stranke.
Naj misli kdo o HSS karkoli, vendar je smešno pisati o njej kot o nositeljici korupcije. Radičevi stranki se more, kakor vsaki drugi stranki očitati marsikaj, toda ravno vpogledu korupcije so vsi očitki proti njej najbolj brez podlage. Ti očitki pa so tudi škodljivi, ker ni trem in'eti posebno dosti politične uvidevnosti, da se spozna, da je ravno HSS^ pri končnem boju proti korupciji pridržana vodilna vloga. Korupcijo more zatreti samo silna stranka, ki nima samo močne zaslombe v narodu, temveč ki je tudi za boj dovolj disciplinirana. HSS je to v taki meri ko nobena opozicionalna stranka in zato treba tudi vi tega dejstva izvajati potrebne konsekvence.
In enako ne gre metati vse v en koš. Če je zagrešil en radikal korupcijo, potem ne sledi iz tega, da so jo zagrešili vsi. Kdor ne loči enega od drugega, ta sili dobrega, da gre s slabim. S tem pa se dejansko pomaga, da ne pride do čiščenja.
Po sprejetju proračuna se pričenja v našem političnem življenju nov boj. Če
Beograd, BI. marca. Vsi politični prvaki in velika večina poslancev ostanejo še en dan ali dva v Beogradu, mnogo pa jih je včeraj že odšlo. Prvaki ostanejo v Beogradu, da prouče politični položaj, ki ostane še nekaj časa stacionaren. Malo je upanja, da bi se spor med Nikolo Pa-šičem in Ljubo Jovanovičem poravnal s tem, da bi se oba sprijaznila. Pašiču še vedno ostaja možnost, da izvrši rekonstrukcijo vlade; rekonstrukcija se bo gotovo izvršila po katoliški Veliki noči. Pašič se bo do tega časa še posvetoval glede oseb, ki jih namerava sprejeti v vlado. Pa če tudi Pašič izvrši rekonstrukcijo, to še davno ne pomeni, da je ostal on zmagovalec v današnjem položaju. Spor med Pašičem in Jovanovičem mora priti, čeprav se je včeraj in predvčerajšnjim malo polegel, pred poslanski klub ali pred glavni odbor stranke. Objektivni politični krogi menijo, da bi bila najboljša rešitev spora v tem, če bi se našla primerna oseba, ki bi zamenjala Pasica v vladi in bi se Pašič za nekaj časa umak- j liil. Glede take osebe obstojajo še !
iste kombinacije, kakor pred nekaj dnevi.
Neki član vlade, ki je pristaš Pašiča, je izjavil, da sploh ni potrebno, da bi se situacija spremenila in da bi se razširila vlada. Rekonstrukcija bi eventuelno bila pač potrebna in je on mnenja, da jo bo Pašič tucli izvedel, vendar pa rt£ na kaki širši osnovi.
Kar se tiče razširjenja vlr.dne večine, je izjavil: Če ne zadošča večina 200 poslancev, s katerimi razpolaga sedanja vlada, potem večina 240 poslancev ne bo dosti več koristila. Razširjenje bi imelo smisel le tedaj, če bi šlo za spremembo politične osnove. Politična osnova pa je sedaj taka, da ni nobenega razloga za njeno spremembo.
Neka druga osebnost je izjavila, da bi bil edini razlog, ki bi govoril za razširjenje današnje vlade, akcija dr. Ninčiča, ki jo je pred kratkim započel v inozemstvu. Za to akcijo bi mu bila potrebna podpora tudi onih strank, ki bi utegnile danes ali jutri biti naslednice današnjega režima.
HSS proti odsodltvi skunšclne
Beograd, BI. marca. Včeraj se vse dopoldne ni še vedelo, za koliko časa bo skupščina odgodena. Vlada je ostala še včeraj na stališču, da se seje skupščine odteže do 17. maja. Ta sklep pa so radi-kalski ministri nenadoma spremenili in sklenili, da se skupščina odgodi do 5. maja. Izgleda, da se HSS ne strinja s to odločitvijo. Hrvatska seljačka stranka je izrazila željo, da bi skupščina delala od katoliške Velike noči do muslimanskega Bajrama in po teni prazniku zopet do pravoslavne Velike noči.
Zanimivo je, da je na včerajšnji seji načelnikov parlamentarnih skupin, ki je bila sklicana, da določi, doklej naj se skupščina odgedi, delegat HSS Karlo Kovačevič predlagal, naj skupščina v času med preje omenjenimi prazniki delil in se ne odlaga delo do 5. maja. Ta piedlcg je sprejela tudi opozicija. Delegat radikalnega kluba Milutin Dragovič pa se s tem predlogom ni strinjal, češ da ni materijala za delo v skupščini in da je treba dati zakonodajnemu odboru in drugim skupščinskim odborom možnost, da pripravijo potrebni materija!.
Ker na seji ni prišlo do soglasja v tem vprašanju, se je moralo prepustiti predsedniku skupščine, da se glede tega sporazume z vlado.
Kakor trde, tudi Štefan Radič ni bil za to, da se skupščina za cel mesec odgodi. Tako govore, da je Radič na včerajšnji seji skupščine, ko se je glasovalo o tem, ali naj v času med prazniki skup-ščinki odbori delujejo, šel k predsedniku skupščine dr. Subotiču, ki je prav tedaj predsedoval, in mu izrazji svoje mnenje, da bi morala skupščina delati. Dr. Subotič je Radiču odgovoril, da vlada želi, da se skupščina do 5. maja odgodi. Nato je Štefan Radič o tem vprašanju govoril še z nekaterimi radikal-skimi ministri. Ko je z njimi izmenjal mi. li, je bilo sklenjeno, da se skupščina odgedi do označenega dne.
Ta sklep v političnih krogih mnogo komentirajo. Misli se, da Pašič potrebuje toliko časa, da bo medtem izvedel vse operacije, ki so potrebne in neodložljive.
DVE VAŽNI AVDIENCI. Beograd. 31. marca. Včeraj je bil od pol -1. do 6. ure pri kralju v avdienci zunanji minister dr. Ninčir od 6. do 8. ure pa je bil na dvoru prosvetni minister Štefan Radič.	dr. Krajača in celo samega Štefana Radiča. Vse te vesti, zlasti še kolikor se nanašajo na ministre Hrvatske seljačke stranke, so netočne.
	PO IZJAVI LJ. DA VIDOVIČA. Beograd, 31. marca. V političnih kro- j gih je napravila včeraj jako mučen vtis j izjava Ljube Davidoviča, ki jo je pred izglasovanjem proračuna prečrtal v narodni skupščini. Ugotavlja se, da je s to izjavo prekinjen vsak stik med vladnimi strankami in med demokrati, ki so v zadnjem času posebno forsirali širšo koalicijo. Trdi se, da bo preteklo precej časa, pred no se najde zopet kak stik med demokrati in vladnimi strankami.
DOBA KOMBINACIJ TER DEMANTIJEV JE ZOPET NASTOPILA. Beograd, 31. decembra. Včeraj so vsi elani vlade demantirali vesti, ki so se razširile v narodni skupščini in ki so jih prinesli tudi nekateri beograjski listi, da bi se imela izvršiti širša rekonstrukcija vlade. Omenjala so se tudi imena mini-strov, ki bi morali pasli iz vlade. Tak6 se je ■Imenovalo ime Pavla Radiča, dalje	
se bo ta vodil samo s strankarskih vidikov, potem ostanemo v blatu, v katerem smo. Če pa se bo šlo po drugi poti in gledalo, da pride do zveze vseh dobrih, brez ozira na strankarsko pripadnost, potem je nam napredek zagotovljen. Vse se reformira v življenju, reformirati se mora tudi naše politično življenje in po sprejetju proračuna, ko se pričenjajo znova naši n otra n j e-po 1 i tični boji, je to treba še prav posebno poudariti.	ZOPET ZNAČILNE ARETACIJE KOMUNISTOV. Beograd, 31. marca. Policija je včeraj priprla profesorja Božidarja Maslova in delavca Milana V argo vica, ker sta osumljena komunistične propagande. Pri hišni preiskavi so našli pri njih liste »Mladi boljševik« in »Die Zelle« ter še nekaj kompromitujočega gradiva. Uprava mesta trdi, da bodo sledile še nekatere aretacije.
Priprave strank,
SEJA POSLANSKEGA KLUBA H*S.
Beograd, BI. marca. Včeraj popoldne je bila seja Hrvatskega seljačkega kluba. Na seji je Štefan Radič poročal poslancem o političnem položaju. Nato se je razpravljalo o agitaciji, ki naj se vrši med skupščinskim odmorom. Razprava se bo na današnji seji kluba nadaljevala.
DEMOKRATI PRIPRAVLJAJO ODLOČNO BORBO MED NARODOM PROTI VLADI.
Beograd, 31. decembra. Včeraj je več poslanskih klubov imelo svoje seje. Tako je bila seja demokratskega kluba, na kateri je Davidovič poročal o političnem položaju in dajal poslancem navodila, kako naj agitirajo med skupščinskim odmorom. Pozival je poslance, naj izkoristijo ta-čas in skličejo čim več zborovanj in konferenc. Napravljen je bil tudi razpored za agitacijo. Po tem razporedu ima Davidovič oditi v moravsko okrožje, dr. Kumanudi v čačaško in užiško okrožje, Ljuba Mihajlovič in Voja Marinkovič v sarajevsko, Kosta Timotijevič v požarev-sko, beograjsko in smederevsko, Voja Veljkovič in Pera Markovič v valjevsko okrožje itd.
Gesla, s katerimi naj delujejo med j ljudstvom, naj bodo ogromno proračun-; sko breme, neenakost davkov, korupcija in slaba uprava.
Demokratski poslanci so uverjeni, da bo njihova akcija imela mnogo odmeva med narodom. Nastopali bodo povsod s posebno aktivnostjo, ker so se pokazali kot brezuspešni vsi njihovi poskusi, da bi se po parlamentarni poti popravilo sedanje stanje.
SLS BO AGITIRALA ZLASTI NA I1RVATSKEM IN VOJVODINI.
Beograd, 31. marca. Tudi Jugosloven-ski klub je imel svojo sejo in razpravljal na njej o položaju in o situaciji. Jugoslo-venski klub bo najbolj agitiral mi Hr-vatskem in v Vojvodini. Dr. Kulovec je bil določen da zboruje v Subotici.
Sinoči je dr. Korošec z večino poslancev odpotoval v Slovenijo.
SEJA POSLANCEV SDS.
Samostojni demokrati so istotako imeli sejo in so na tej seji sklenili, da bo imel Svetozar Pribičevič 4. aprila t. 1. zborovanje v Senti, za tem pa v drugih krajih. Dalje je bilo sklenjeno na seji, da se vloži interpelacija zaradi preganjanja učiteljev.
DR. SRSKIČ POSREDUJE.
Beograd, B1. marca. Včeraj se je v skupščini dr. Srskič dolgo časa razgovar-jal z Ljubo Jovanovičem o čisto strankarskih zadevah. Skušal je doseči, da bi se tudi Lj. Jovanovič odločil za mirno rešitev spora. Vlajko Kosič pa se je razgo-varjal s Svetozarjem Pribičevičem.
AVARESCU SESTAVIL NOVO RUMUN-SKO VLADO.
Bukarešta. 31. marca. Na veliko izne-nadenje političnih krogov je včeraj generalu Avarescu uspelo, sestaviti novo vlado, ki izgleda takole: predsednik vlade: general Avarescu, notranji minister: Octavian Coga, zunanji minister: Niti-liueu, finančni minister: Lepadatu, vojni 'minister: general Mircescu, trgovinski minister: general Coanda in pravosodni minister: Codalbu.
POSL. BACMAGA IZKLJUČEN IZ HSS.
Beograd, 31. mara. Iz Hrvatskega ae-ljaškega kluba se doznava, da je bil poslanec HSS Jovan Bačmaga izključen iz kluba in iz stranke, ker se kljub opeto-vanim pozivom kluba ni udeleževal sej narodne skupščine.
»Narodna' strokovna zveza
1’od. protektoratom Jutra in tiska, ki je zagovarjal in še zagovarja Obznano, se je izvršila ustanovitev »Narodne strokovne zveze. Ze samo to dejstvo, da priporočajo novo zvezo politični in kulturni reakcionarci. pove dovolj jasno, kako je treba novo zvezo presojati.
Zato odločno zanikamo novi zvezi vsako pravico, da se predstavlja kot samostojna delavska organizacija, še bolj pa pravico, da svojo kapitulacijo pred reakcionarci odeva v plašč neke nacionalne ideolgije. Nova »narodna« strokovna zveza nima prav nobene zveze z nacionalnim gibanjem, temveč ona je čisto navadna politična ekspozitura SDS in zato sokriva vseji grehov, ki jih je izvršila ta stranka nad slovenski ni narodom. Samo to je resnica, vse drugo pa prazen izgovor, ki pa ne more zakriti izvršene kapitulacije.
lil gospodje, ki so*zlezii pod zaščito SDS. vedo to sami le predobro. Nihče ni svoje dni tako glasno kričal proti SDS. kakor ravno oni. Nihče ni toliko poudarjal svojega ne-k mpromisnega nasprotnika proti SDS, ko ravno oni. In sedaj je naenkrat vse pozabljeno in nekdanji zakleti sovražniki -o si podali roke.
»Zakaj?	,	...	.
Ali je m Sr SDS le z eno stvarjo dokazala, da se je izpremenita?
Ali je dala mar SDS le v eni stvari voditeljem NSS vzrok, da preklicujejo svoje nekdanje napade na SDS?
Ne! SDS je ostala to, kar je bila. Razlika je samo, da sedaj v nehoteni opoziciji preklinja tudi stvari, ki jih je preje vedno blagoslavljala in ki jih v svojem srcu blagoslavlja še danes.
Ce pa se ni izpremeoila SDS ali ste se potem gospodje ,od NSS izpremenili Vi?
| Ker kako bi drugače vendar segli v roko j onim, iki ste jih nekoč označevali kot smeti i in višek političnih škodljivcev!
! Vlada sicer danes v našem političnem živ-i ljenju komoden nazor — tudi ta demorali-• zacija izvira iz tiska SDS! — da treba od-i govarjati javnemu delavcu samo takrat, kadar je to njemu po volji. Če boste gospodje od NSS na naša vprašanja molčali, potem je to za nas dokaz, da ste tudi v tem oziru poslali eno s SDS in da homogeno s svojimi reakcionarnimi zavezniki odklanjate diskusijo — predpogoj demokracije.
Da pa ne bo napačnega tolmačenja, moramo naglasiti še eno. Ne pišemo teh vrstic zale. ker bi hoteli spominjati na čase, ko so voditelji NSS tčitali nam, da pišemo premalo ostro proti SDS, temveč te vrstice naj veljajo kot opomin delavcem in volilcem. da ne verujejo ljudem, ki nimajo nobene odporne sile. Obveljati bi moralo načelo, da sme zavzeti vodilno mesto samo tisti, ki je že enkrat kako preganjanje vzdržal. Kakor se je vršila svoje dni selekcija mladine potom menzur, tako bi morala tudi javnost sebe potom primerne selekcije obvarovati pred značajno slabotnimi voditelji. Rešeni bomo potem takoj demagogov in praznih kričačev in potem bomo dobili tudi tako močne voditelje, ki bodo v stanu razščistiti Avgijev hlev, v katerem je danes naše javno življenje.
Novo ' ustanovljena »narodna« strokovna j zveza morebiti niti .ne zasluži, da ji posve- ■, čarno toliko pozornosti, ker mislimo, da je ; naše delavstvo vendarle toliko zrelo, da ne ; bo šlo na -isto pot z reakcionarji.
Toda že samo dejstvo, da je danes tako zvezo sploh mogoče ustanoviti in. da se upajo Ljudje to nemoralno zvezo še hvaliti, dokazuje, kako nizko je padla naša javna morala in samo zato smo napisali te vrstice. Zakaj šviga-švaga politike mora biti — konec!
Nova vlada v Romuniji.
.Toh. Sassenbach, tajnik Mednarodne Strokov ne zveze v Amsterdamu:
Kaj je mednarodna strokovna zvez- .
Kakor hitro se je pričelo strokovno giba- i nje razvijati, se je spoznalo, da posamezna j dežela ni nobeno zaključeno gospodarsko ozemlje, temveč, da je odvisna od svetovnega gospodarstva. Strokovne organizacije ene dežele so si zato kmalu pričele iskati zveze z organizacijami drage dežele, da so se informirale o položaju in se medsebojno podpirale. V začetku so bile te vezi zelo rahle.
Že pred letom 1901. so se vršile v Londonu in Parku mednarodne konference, ki pa niso privedle do nobenega organizacijskega sodelovanja. To sodelvanje je bilo doseženo šele 1. 1901. v Kodenhavnu na sestanku strokovnih tajnikov iz vseh dežel. V začetku v silno preprosti obliki s tem, da se je sklenilo, da se sestanejo tajniki deželnih strokovnih organizacij vsako leto, da se dogovore o praktičnih vprašanjih strokovnega gibanja. Te konference so se tudi vršile in sicer leta 1902. v Stuttgartu in 1. 1903. v Dublinu (Irska). V Dublinu se je sklenilo, da se te konference vrše le še vsako drugo leto.
Program teh konferenc se je nato stalno razširjal; novi predmeti so se obravnavali in s tem je postala tudi zveza med posameznimi deželami vedno tesnejša in je imela zato tudi več praktičnega učinka. Druga konferenca v Stuttgartu je sklenila, da se določi ena deželna centrala za mednarodno osrednjo točko. To pa se je kmalu nato spremenilo in mesto tega izvolil mednarodni tajnik, ki je imel vršiti posredovalno delo med organizacijami. Za tega tajnika je bil izvoljeni, žalibog le prerano umrli, Karl Legi en, predsednik Splošne nemške strokovne zveze.
Na prvi konferenci je bilo število zastopanih deželnih central še zelo majhno. Polagoma pa so pristopile skoraj vse evropske države in tudi nekatere izvenevropske. Tudi balkanske države so se zelo zanimale za mednaroden skupen nastop, čeprav tu še 111 bilo strokovno gibanje posehuo razvito. Mednarodne konference v Parizu 1. 1909, sta se udeležila kot gosta Lov ko v iz Bolgarske in Rakovsky iz Rumunije. Na 7. mednarodni konferenci v Budimpešti 1. 1911 so bile balkanske države že oficijelno zastopane m sicer Bolgarska po Karpuzovu in Sakorovu, Rumunija po Christescu in Srbija po Lapče-viru In Tučovicu.	.	,
Na curiški konierencii l. 1913 niso bile balkanske države zastopane, strokovne kon-ferance v Bernu pa so se udeležili Bolgar Saharov in Sakazov ter Grk Petridis
Delovanje mednarodnega tajnika Legienn je trgali vojna; zveza med posameznim, deželami pa je bila vzdrževana potom btnui skega odbora v Amsterdamu, ki ga je
s danji tajnik Mednarodne strokovne zveze
J. Oudegeest. Po vojni se je vršila 1. 191« ' Bernu strokovna konferenca, ki sta se jo udeležila tudi Bolgara Dimitrov in dr. Saka-zov. Njej je sledila sredi istega leta strokovna konferenca v Amsterdamu, ki je likvidirala dosedanjo strokovno internacionalo.
V neposredni zvezi s tem se je vršil nato prvi redni strokovni kongres v Amsterdamu, ki je postavil Mednarodno strokovno zvezo na čisto novo podlago. Tako na konferenci, ko na kongresu ni bila zastopana nobena balkanska dežela. Amsterdamski kongres je popolnoma spremenil osrednjo internacionalo. Mesto konference tajnikov, na katero je imela vsaka država poslati samo dva za-, stopnika, so bili vpeljani mednarodni strokovni kongresi, katerih se je smela vsaka dežela udeležiti z 10 delegati. Mesto medna-
* Aprila meseca se vrši v Sofiji kongres balkanskih strokovnih organizacij. Ker je ta kongres največje važnosti zlasti za naše silno razcepljeno deilavstvo, objavljamo serijo člankov (gl. Nar. Dnevnik z dne 23. t. m.), ki nam jih je dala na razpolago Mednarodna strokovna zveza v Amsterdamu in ki jih objavljamo z izrecnim dovoljenjem avtorjev.
Popolnoma po določilih ruimunske ustave, ki določa, da mora vlada odstopiti, čim poteče zakonodajna doba parlamenta, je ministrski predsednik Bratianu s celokupno vlado de-misijoniral. Sestavo volilne vlade poverja kralj po svoji volji, .a po parlamentarnem običaju upošteva navadno ono stranko, ki po vsi verjetnosti lahko računa na bodočo večino. Kdor- pa ima volilno vlado, ta tudi sigurno zmaga, kar so dokazale še vse ru-munske volitve. Tudi pravkar odstopivša •vlada g. Bratiana je dobila pri zadnjih volitvah nad 220 mandatov, čeprav jih je imela ■pred volitvami le šest.
Če bi poznali v Rumuniji svobodne volitve, bi dobila večino brez dvoma stranka izaranistov, ki jo vodi gospod Lupa, nekak iiimunski Radič. Agrarno vprašanje je namreč v Rumuniji najbolj pereče. Dežela je silno bogata in pridela letno ogriomme množine žita, ki ga večinoma izvažajo, dočim domače prebivalstvo strada, da je groza. — Plodna ravnina od erdeljslcih gora pa do Črnega morja je namreč last fevdalnih boja-rov, ki imajo svoja veleposestva večinoma oddana v zakup Židom. Plemeniti bojar se za svojo zemljo sploh ne briga, včasih niti ne ve, kje njegovo veleposestvo leži, zato pa židovski zakupnik ubogo kmečko rajo stiska in molze, da je groza. Bojare in Žide krepko podpira v izmozgavanju ljudstva od bojarske gospode odvisna pravoslavna duhovščina, ki oznanja tudi nedeljsko delo za zelo Bogu dopadljivo, če se opravlja na bojarski zemlji ‘brezplačno. Uboga analfabetška masa dela in dela, seveda za smešno nizko dnevno plačo, od svojega dela pa nima drugega kot svojo »mamaligo« (= polenta) in pa stanovanje v podzemeljskih jamah, ki so le za silo pokrite is slamo ali s senom. V teh brlogih živi rumunski kmet zajedno s svojimi domačimi živalmi.
Ni čuda, da najdejo v takih razmerah vabljivi boljševiški glasovi med rumunskimi kmeti širok odmev. Boljševiziranju pa se krepko upira liberalna bojarska vlada. Ker
pa z revolucionarno propagando ne gre, so se kmetje začeli pridruževati zaranistom, ru-mun.skim radičevcem, katerih gospodarski program je na las enak hrvaškim seljaškini naukom.
Pri zadnjih občinskih volitvah so dosegli zaranieti, ki tvorijo nekak prehod od srednjeevropskega agrarizma do boljševiškega agrarnega programa, jako lepe uspehe kljub vladnemu protipritisku. Če bi bile volitve svobodne, bi dobili brez dvoma v državi od-ločilno m-oč. Ker pa je tudi njihov seljašk15* program za bojare mnogo prenevaren, je iz-ključeno, da bi dobili volilno vlado v svoje roke. Zato bo kralj bržkone poveril sestavo volilne vlade zmerni opoziciji, ki jo vodita poslanec Maniu in znani sedmograški politik Vajda-vojvod. Zanimivo je, da sta oba bila nekdaj državna poslanca v ogrskem parlamentu. Sta torej neke vrste *prečana . doma iz krajev, kjer so agrarne Razmere že od prej bile mnogo znosnejše kakor v matici Runi,uniji.
Bivša liberalna vlada svojega imena ni zaslužila, ampak je nosila svoji ime popolnoma neupravičeno. V resnici je Bratianu zastopnik največje socialne reakcije. Njegova vlada je sicer sprejela nekaj zakonov, žejo na zunaj evropsko »liberalno« baiY°> dejanjsko pa je z vso silo zatirala vsaki količkaj svobodo ljube/n pokret v deželi in je ® orožjem uničila zadnjo iskrico upanja med ljudmi na vsak, tudi najskromnejši socialni napredek. Nehote prihajajo človeku na misel odločilni gospodje v Beogradu, ki so se tudi iz nekdanjih Bakuninovcev polagoma razvili v najhujše tsooialne reakcijonai je, čim so prišli do odločilne moči.
Za romunske kmečke mase bo pomenila vsaka nova vlada napredek, čeprav le skromen napredek. V bivši Ogrski agrarno vpra-j šanje ni bilo idealno rešeno, pa vendar se je ogrskim kmetom godilo znatno bolje kakor rumunski m. Če rumunski kmetje dobe le to, kar uživajo Erdeljčani že dolgo, bodo že lahko zadovoljni, vsaj začasno.
rodnega tajnika, ki je deloval v zvezi s svojo deželno centralo, je bil ustanovljen poseben urad, v katerem je sedaj zaposlenih okoli 30 oseb. Ker se je prejšnji zelo nizek prispevek zelo znatno povišal, je bilo mogoče razvita večjo delavnost. Podrobnosti tega delovanja tu ne morem omenjati. Opomnil bi samo na poročila, ki so bila predložena kongresu v Rimu (1. 1922) in na Dunaju (leta 1924.). Raziven obeh teh rednih kongresov se je vršil leta 1920 še izredni kongres v Londonu, 'ki se je bavil z gospodarskimi vprašanji ter strokovna konferenca v Genovi 1. 1922, ki je obravnavala predvsem po vashingtonski konferenci v ospredje postavljeno vprašanje o zaščiti delavstva. Koncem
1.	1922. se je vršil še v Haagu od I. Strokovne zveze sklicani veliki kongres za svetovni mir.
Poleg te velike združitve vseh dežel so se deloma še pred konferenco v Kodanju posamezni poklici mednarodno združili. Šlo je z:t tem. da se doseže sodelovanje med mednarodnimi strokovnimi zvezami im mednarani-mi poklicnimi zvezami. Uspeh teh prizadevanj je bil, da so se udeležili strokovne kon- j ference 1. 1913 v Curihu tudi zastopniki med- j narodnih poklicnih tajništev. Od tedaj so se zastopniki poklicanih tajništev udeleževali vseh strokovnih kongresov in se je tako doseglo v vseh vprašanjih soglasno sodelovanje med I. strokovno zvezo kot splošno matico in mednarodnimi poklicnimi tajniki.
PolitSčsse vesti.
Beležke.
IX SE SE NE BODO IZTREZNILI.
Ni še dolgo tega, ko je oznanjal »Slovenski Narod akutno krizo vlade. In nič z manjšo vnemo ni dan za dnem oznanjalo »Jutro skorajšnji razpad krize.
Danes pa so vsa ta prerokovanja ravno tako postavljena, mi laž kakor je zgr^ami pesku vsa esdeesarska politika. In tudi sl pec mora izprevidetd, da so v«e ^formacije esdeesarskega tiska redno napačne, kakor so neuresničljive njih želje.
Toda slepci izpregledujejo, samo komodni pristaši besedolomne SDS nočejo izpregle-dati in so še naprej sužnji tuje volje.
Resnično! Dosti vzroka je imel dr. Žerjav, da je govoril o volalcih teličkih, ki so brez lastne prevdamosti.
QU0D LICET JOVI...
Za dvojno moralo in kulturno višino mladinske gosj>ode je značilno tudi sledeče:
Ko je vzel skoraj slepi Stjepan Radič svojo hčerko za osebno tajnico, se je razkoračilo slavno »Jutro« in pisalo o korupciji.
Ko pa sta postavila nova francoska ministra Malvy in Peret. od katerih ni noben slep, svoji hčerki za osebni tajnici, se je zdelo »Jutru« to silno imenitno in kar ne more prehvaliti ljubkosti obeh gospodičen.
Seveda: proti lastnemu človeku s kolom, pred pariškim ministrom pa na kolena.
In -take šalobarve iz avstrijskih časov, hočejo biti jugoslovanski nacionalisti. S to svojo dvojno moralo pa obenem še — moralisti! Za poč’t!
Čudodelen tiskarski škrat se je včeraj oglasil pri »Jutru . Prisilil je namreč slavno^ esdeesarsko glasilo, da je napihalo celo o SDS resnico. Pod poglavjem: »Iz Trbovelj je namreč objavljena notica s tem resničnim naslovom:
Obsodba hinavske politike SDS v Trbovljah.
V resnici obsodba te hinavske politike je bila popolna in tiskarskemu škratu.gre tudi čast in slava, da je napravil ta čudež, da je »Jutrot o SDS napisalo vsaj enkrat resnico!
Poravnajte naročnino!
r Proračun sprejet. Skupščina odgodena zaenkrat do 5. maja in bo kasneje odgodena do srede maja. Po dvomesečni debati je včeraj sprejela skupščina proračun s 186 proti 90 glasovi. Zadnja proračunska seja je bila obe-n m ena najbolj viharnih sej in to vsled ostrega nastopa opozicije. Seja se je pričela ob 9.30 dopoldne in je po prečitanju par malenkosti govoril kot prvi demokrat Milan Grol. Ostro je grajal finančno politiko ministra dr. Stojadinoviča, ki se niti najmanje ne meni za davčno moč prebivalstva. Brezobzirno se nalagajo vedno novi in novi davki. Ostro je protestiral Grol tudi proti odgoditvi skupščine za kar ni nobenega pravega razloga.
Z odgoditvijo skupš&iroe se hoče pomiigati samo Pašiču. da diobi čas za rekonstrukcijo vlade, dočim ostanejo najpotrebnejši zakoni nerešeni. — Za njim je govoril hrvatski federalist dr. Zanič. Tudi on je ostro napadal finančnega ministra ter jjoudarjal, da je edino sredstvo proti neenakemu obdačenju pokrajin v federaciji. — Kot poročevalec manjšine je govoril nato Davidovičev demokrat Sečerov. Tudi on je ostro napadal finančno politiko dr. Stojadinoviča. — Za njim je povzel besedo finančni minister, branil je svoj proračun ter priporočal njegov sprejem.^ V imenu vladne vpčine je zagovarljal proračun poslanec Gavrilovič. Opoldne je bila razprava zaključena. Pred pričetkom glasovanja pa je podala opozicija še svoje izjave. Najprej je bila prečitana skupna izjava demokratov, muslimanov, Jugoslovanskega kluba in zemljoradnikov. V izjavi se protestira proti previsokim davkom in proti neaktivnosti vlade 7. ozirom na vladajočo gospodarsko krizo in iz nje izvirajoče brezposelnosti. Končno se omenja še afera Rade Pašič-Dragiša Stojadinoviča. — Samostojni demokrati so svojo izoliranost poudarili tudi pri tej priliki s specijalno izjavo. Pikantno je, da so protestirali proti korupciji in zlasti se ešofilirali zaradi preganjanja uradništva. Bolj nepoklicanih protestantov skupščina res m mogla najti. Nato se je prešlo h glasovanju in je bil proračun med velikanskim truščem opozicije sprejet s 186 proti 90 glasovi.
Nato je bila skupščina odgodena do 5. maja.
— Ljuba Živkovič dobil ukor. Aca Stanojevič se je že dolgo pogovarjal z Ljubo Jovanovičem in nato tudi z Ljubo Živkovičem in Markom Trifkovičem. Stanojevič je očital Ljubi Živkoviču da ni bil dovolj takten ter s tiplji v* kakor treba biti v političnem življenju.
-- Nova rumunska vlada Kakor smo v‘ raj poročali, je hotel rumunski kra J, • stavi novo vlado združena opozicija, la namera pa se ni posrečila. Zato je poveril kralj s sestavo nove vlade generala Avai e»ca. Ne more se reči, da b. to bila najboljša rešitev toda vsekakor se bo Rumunija oddahnila, da bo rešena Bratianua.
_ pred spremembo italijanske zunanje po-: litike? »Eclio de Pariš razpravlja o posle-! dicah odstopa generalnega tajnika ministra j zunanjih zadev Contariiiija ter je mnenja,
: da ima ta odstop evropski pomen. List je mnenja, da je vzrok Contarinijevega odstopa v izpremembi italijanske politike do _Ne!n' čije. List spominja dalje na predsodke, ki Ji n je imela Italija do Jugoslavije ter nadaljm razvoj italijanske politike, ki je nastal vsled pangermanskega sunka proti Brennera.
Eeho de Pariš je končno mnenja, da se Italiji pri rimskih pogajanjih m posrečulo doseči od Jugoslavije in Rumunije, da bi se odpovedali francoske orientacije. Obe državi, da sta bili pripravljena skleniti zvezo z Rimom le z odobrenjeni francoske vlade. -
Oeuvre- pa piše, da izguba Mussolini z odhodom Contarinija zadnjega svojega modre-ga svetovalca in da se je bati. da bo sedaj
italijanska zunanja politika mnogo bolj hazardna.
Potovanje avstrijskega kancelarja dr-Rameka v Berlin se v političnih krogih mnogo komentira. Oficijelno se sicer zatrjuje, da ima ta pot nepolitičen značaj loda splošno se -odi, da se bo ob tej priliki govorilo tudi o priključitvi Avstrije k Nemčiji. Gotovo je to, da bo ob tej priliki sklenjena nova trgovinska pogodba med Avstrijo in Nemčijo. Ta pog dba bo znova zbližala obe državi. Tudi v kulturnem oziru se bo povečalo skupnost obeh -držav ter tako polagoma pripravilo tla za priključitev.
= Obkolitev Pekinga. Od treh starni se bližajo generali Čangsolina Pekingu, ki j^ skoraj obkoljen. Po osvojitvi Pekinga naoijr
ravajo generali Čangsolina osvojili tudi Kttf' ton, kjer poizkusen preobrat ni rodil pričakovanih uspehov. Protievropsko gibanje vlada na Kitajskem z nezmanjšano silo. ^
Književnost.
TRETJI ZVEZEK ZBRANIH SPISOV IVANA CANKARJA.
Uvod in opombe napisal Izidor Cankar. V Ljubljani 1926. Založila Nova založba. Str. 408. Knjiga, ki je izšla na cvetno soboto, obsega Cankarjeve spise iz 1. 1900 in 1901, in sicer dve drami (»Jakob Ruda* in »Za narodov blagor«), novelo »Poj>otovaW® kolaja Nikiča«, ki je svoj čas izšla v »l0 , ski matici, ter črtice pa kritike in potem ' ’
ki so bile tiskane v »Slovenskem naroau,
tržaški »Slovenki« in dunajskem listu »1 Siiden . Leposlovni spisi tega zvezka predstavljajo duševno enoto in celoto ter nam predstavljajo Cankarja kot iboieyn«ka prr>ti c s ebno -nr a vn i, literarna, politični pokvarje-nosti; ta značaj njegovega dela in njegove vloge v tedanjem slovenskem kuliurnem živ-•Ijenju je Izidor Cankar v uvodu tudi teoretično osvetlil. Cankarjeve kritike in polemike tega zvezka govore o pesnikovem naziranju na starejše naše slovstvo in njegovem zavzemanju za novo slovensko literaturo, zlasti za Dragotina Ketteja, o pesnikovem svetovnem nazoru, o st ran k a rsk o-kult ur niti sporih tedanjega javnega življenja; v njih središču je ostra polemika z Aškercem. \ obširnih opombah je Izidor Cankar razgrnil literarnozgodovinsko ozadje posameznih spisov. Knjiga dokazuje, še jasneje nego prva dva zvezka, da je Ivan Cankar danes prav tako aktualen, kakor je bil nekoč, in da nam je prav tako potreben, kakor je bil pred dvajsetimi leti. ko so ta dela izhajala. Uvod tega zrvez-ka je opremljen z dvema posnetkoma prvega pesnikovega rokopisa »Romantičnih duš< komedije »Za narodov blagor . — Knjiga se dobi pri Novi založbi in v vseh ostalih Knjigarnah in stane broš. 68 Din, y	^
vezana 84 Din, v polusnje vezana 110 Din. Kdor naroči celotno zbirko, bo prejel zadnji zvezek Zuranih spisov brezplačno.
Kratke vesti.
Ponarejevalec bankovcev Nadossy dobiva še vedno polno plačo, čeprav bi smel dobivati po zakonu samo tretjino plače. Tudi to je dokaz, v kako dobrih odnošajih je madjarska vlada v s falziiikatorji.
Druži so napadli Damask, ko ga je obiskal vrhovni komisar De Joubvenel. Napad je bil
odbit.	.
Davek na dedščine je vpeljal turški parlament. Davek se bo pobiral od premičnin in nepremičnin.	,
Francoski vojni minister Painle\e je I javil da je francoska vlada pripravljena kon-1 čati maroško akcijo na miren način.
Dnevne vesti.
IX KAJ BO Z REDUCIRANO!
Prvi m menda edini efekt s taksnim pom-pom napovedane štednje je ta, da bo dne
1.	aprila cela vrsta državnih nameščencev na cesti. Večina od njih brez vsake odpravnine in brez upanja na skorajšnje name-ščenje.
Tudi v zasebnem življenju se dostikrat pripeti — zlasti v zadnjem času vsled davčne preobremenitve Slovenije — da mora podjetnik reducirati svoje podjetje in odpustiti svoje nameščence. Toda le redko se dobi podjetnik ki bi svojega nameščenca odpustil iz službe brez ozira na njegove rodbinske razmere in ne da bi mu dal vsaj nekaj odpravnine. Skoraj vsak podjetnik skuša Upoštevati socialno stanje odpuščenega in po pravici velja za človeka brez socialnega čuta, če tega ne bi storil. ~
Le tam, kjer je pohlep po dobičku čisto opojil podjetje, le tam se mečejo delavci brez vseh ozirov na cesto. Drastičen primer smo videli pred kratkim in o lem se je dovolj govorilo.
Prvega aprila bo naša vlada zagrešila slično nesocialno dejanje. Vrgla bo svoje nameščence na cesto brez ozira na bedo, ki zadene te ljudi. A istočasno se izdajajo milijoni za luksuzne ministrske avtomobile.
Prav je če država štedi in niti reducirani ne bi protestirali proti temu, če bi se to vr-
trebno	kjer	štedenie	najbolj	po-
vicekonzula v Ljubljani Milka Hribarja, sina Ivana Hribarja.
— Armenci v Mariboru. Na podlagi odredbe notranjega ministrstva je dovolil mariborski veliki župan armenskim beguncem, da nabirajo v mestu za sirote, ki so izgubile za časa sadffjih nemirov v Armeniji starše, nri-lodare.
— Prepovedan list. V Chicagu izhajajočemu komunističnemu listu »Radnik« je odtegnjen poštni debi za naši državo.
— Nov zakon o pošti, brzojavil in telefonu. Posebna strokovna komisija v ministrstvu pošte in brzojava izdeluje nov zakonski načrt o poštah, brzojavu in telefonu. Zakon bo veljal za vso državo.
— Pameten sklep. Uprava beograjskega »Šport kluba je sklenila, da ne sprejme odslej v klub nobenega srednješolca več, ki v šoli slabo napreduje. Sedanji aktivni člani, ki imajo slaba šolska izpričevala se nemudoma iz kluba iziključijo. Dokler ne popravijo svojih redov, se ne pripuste k igram.
.	-	' —	»ittua	aicuaiva lil 1>0-
* aa pomaga reduciranim drž. nameščencem.
NA NASLOV PETNEGA RAVNATELJSTVA ' LJUBLJANI.	I
n^rS1 -f.asu	z°llet mn°že pritožbe
skriinn no i °' i - PreJeniajo naš list ’ skrajno neredno ali pa ga sploh ne prejmejo. I
to neredno dostavljanje našega lista ne i
karsKlmetl :dl>Ugega Vzroka kak'or v stran- | Kaiski zagrizenosti nekaterih	...
Icu-J-I	iv	a Kor v stran-
karski zagrizenosti nekaterih esdesarskih postmih nameščencev, ki so že dokazali svojo
ammn/nAct	i,-J
pomniih hhuicticuucv, j*.i su z,e ci animoznost proti našemu listu.
Apeliramo zadnjic tem potom na poštno avinateljstvo. da napravi red in fa v
' Pristojbine u,llu vi^um, ua vsa
črednost v poštni službi neodpustljiva.
Pričakujemo z gotovostjo, da ne bomo ime-11 več vzroka za pritožbe.
naročnikom sporočamo, da smo da-»ažji številki priložili poštne položnice v 8yrho poravnave tekoče naročnine. One cenj. °ar«čnike pa, ki so že za vnaprej plačali, Pr°simo. da bi oddali položnice svojim zna:i-111 in prijateljem, da se na naš list naroče.
• Jiigoslov. grafična razstava v Pragi, ki r „ Prireja Kolegij jugoslov. grafikov, je preložen« m, is. april. Udeležba Slovencev obeta biti dobra. (!g. umetniki-grafiki, ki svojih del še niso poklali, naj to store najpozneje do 10. aprila. Dela se pošiljajo na naslov prof. Šantla, Tehn. srednja šola. — Ker se vrši 10. aprila občni zbor udruženja, se sprejmejo dela tudi tam. Kakor je bilo že javljeno, so dopuščena tudi grafična dela v šir-smislu besede, kakor akvareli, risbe *Jd- Vse brez okvirja. Zbrana dela se pregle-®ajo v Ljubljani ter se pošljejo naravnost a Vytvarni odbor unielecke Besedv v Pragi.
. ~~ Poslovanje denarnih zavodov na Veli-soboto. Denarni zavodi na Veliko soboto e kodo poslovali, pač pa poslujejo na Veliki Petek normalno kakor ob delavnikih. -Društvo bančnih zavodov v Sloveniji. d organizacija občinskih nameščencev. Kil« ">rj .m’. so se sestali v Celju na va-druženja obštinskih namještenika (pi-sara) kraljevine SHS« v 'Novi Piazovi dele-gati občinskih nameščencev iz Slovenije na vosvetovanje glede ustanovitve okrajnih organizacij, ki naj se združijo z organizacijo v "?vi Pazovi. Konstituiral se je pripravljalni y|01' Predsednikom je bil .izvoljen Bernard Vltavsky, tajnikom pa Franc Špeglič. pripravljalni odbor naproša tovariše v srezih JUbljanske in -mariborske Oblasti, da zbere-J° Člane po okrajih ter jih prlglase začasne-^ predsedniku Vltavskemu, občinskemu ainilku v občini celjska okolica v Celju. Organizacija bo zastopala zgolj stanovske in-6rese.
-- Trbovlje — trg. Na zadnji gerentski seji v Trbovljah je bilo sklenjeno, da se podvza-•nejo vsi koraki, da se povzdigne vas Trbovlje v trg'. Mimogrede bodi omenjeno, da je Trbovlje za Mariborom glede števila prebivalstva najivečja občina v Sloveniji.
— Svinčeno rudo iščejo v starih ležiščih v Sitarjevcu pri Litiji. Domnevajo, da. bodo našli žile, katerih eksploatacija se bo radirala. Rudo so poslali v svrho preiskave v Nemčijo, ker je ustavila litijska topilnica že Pred letom dni delo.	.....
— Predlog na nkinjenjc prolubieijskega lakona je vložil, kot poročajo iz Washingto-?a> v senatu Zedinjenih držav senator E^ge.
0 predlogu naj bi se izvršil leta 1928. obenem z volitvijo predsednika tozadeven referendum.
— Kongres geometrov se je vršil te dni v Magrebu. Kongresa so se udeležili delegati '2 vse države, število vseh udeležencev je znašalo 110 oseb. V poročilu v durštvenem delovanju se je povdia.rjalo, da udruženje v Preteklem letu vsled nezadostne materijelne podpore od strani članov ni moglo doseči posebnih uspehov. Poročilu o društvenem delovanju je sledila debata o raznih strokovnih vprašanjih. Za sedež osrednje uprave za prihodnje leto je bil določen Zagreb. V osrednji odbor so bili izvoljeni: za predsednika Milan Kurent, za podpredsednika Dragomir An-dolovič in Stepan Severov, aa blagajnika Sinic Radič, za tajnika pa Josip Krizmanič.
— Nov honorarni konzul v Ljubljani. Španska vlada je imenovala za svojega častnega
a jo vprašanje odrasle mladine. Statistično^ je namreč ugotovljeno, da odpade najvišji odstotek zločinov na starost* od 16- do 29. leta ter da je temu kriva pomanjkljiva vzgoja. Današnje ljudske in meščanske šole nudijo mladini bolj izobrazbo kot pa vzgojo, tako. da ima mladina brez primerne domače vzgoje premalo odporne sile zoper slabe vzglede na ulici, v gostilnah in kinematografih. Vsled tega bi bila potrebna uvedba obligatorične direktne vzgoje šoli odrasle mladine. Stvar bi bila priporočljiva tudi za našo mladino.
— Glavna skupščina Rdečega križa se vrši dne 24. aprila v Beogradu. Občnega zbora se udeleže delegati 14 oblastnih odborov. Dan pred občnim zborom se vrši seja glavnega odbora.
— Pomanjkanje stanovanj v Nemčiji. Nemškemu parlamentu je bil predložen te dni zakonski načrt o kreditih za pospeševanje zgradbe malih stanovanj. Iz motivacije posnemamo, da manjka trenutno v Nemčiji (i do 700.000 stanovanj. Če bo zakonski načrt sprejet, jih sezidajo do konca tekočega leta okrog 200.000.
— Z ljubljanske univerze. Inženjer Jože Lah je imenovan za asistenta na oddelku vodniih zgradb tehniške fakultete v Ljubljani.
— Iz poštne službe. Poštni ravnatelj v Celju Franjo Matek je trajno upokojen.
— Direktna telefonska zveza med Buila-pešto in Reko. Kot poročajo, je obljubila
naša poštna uprava na prošnjo madjarske, da zgradi v najkrajšem času novo telefonsko progo Zagreb—-Suša k ter Koprivnica—Zagreb, s čemur bi bila vpostavljena direktna tele Ionska proga med lteko in Budapešto ter Trstom in Budapešto.
— Legar v Laškem. Zadnje dni se je pripetilo v Laškem več slučajev legal’ju. Vzrok je iskali v dejstvu, da nima Laško še vedno nobenega vodovoda, kuir je napotilo merodajne faktorje, da so se odločili, da poskrbe, da bo kopališče do pričetka sezone sanirano.
— Dve avtomobilski nesreči. Te dni je padel na cesti v Koko Kotorsko .neki vojaški avtomobil v prepad. 16 vojakov je bilo težko poškodovanih, neki kapetan si je zlomil nogo. Avtomobil je močno poškodovan. — Na boulevardu Sl. Uermain v Parizu je hotel peljati neki avtomobil čez tramvajsko progo v trenutku, ko je drvel od vsake strani voz električne cestne železnice. Pri tem ,e piislo do karambolaže. Tramvajska vozova sta avtomobil dobesedno zmečkal«. Vsi trije pasaži rji in šofer so obležali na mestu mrtvi.
— Katastrofalni snežni nieteži na Japonskem. Po vsej severni Japonski besne te dni sitni snežni nieteži. Na mnogih krajih je prekinjen železniški promet. Na progi Ahasiga-vva—Peronop je obtičat v snegu vlak s 60 pasažirji. Ob obali otoka Sado je utonilo 50 oseb.
— Ponesrečena, razstrelitev 42 cm granate.
V neki kupoli beograjske trdnjave je ostala še j /.za časa Mackensenove ofenzive 1. 1915 42 cin neeksplodirana granata. Ker znači ta granata stalno nevarnost za okolico, so jo poizkusili že pred leti razstreliti. Poizkus se je ponesrečil, zato so ga te dni ponovili: Vtaknili so pod granato dinamit ter ga za-žgali s električnim tokom, zaželjeni tat je izostal tudi topot. Dinamit je eksplodirat’, granata pa je ostala kakršna je bila. Sedaj jo bodo navrtali ter ponovili poizkus v tretjič.
— Petčlanska družina zgorela. Kol poročajo avstrijski listi iz šl. Vida ob Glini je zgorela te dni v gospodarskem poslopju posestnika Kohlvvega v ObermUhibachu pet članov broječa družina nekega berača. Ogenj je nastal najbrže vsled tega, ker je berač na senu s pipo v ustih zaspal.
— Tiger napadel krotilca. V zoološkem vrtu v Rimu je zgrabil te dni velik tiger krotilca Osteiiiagena za tilnik ter ga tako poškodoval, da je med transportom v bolnico umrl.
— Ljubu v na tragedija v avtomobilu. Te
dni se je odigrala pred nekim berlinskim gledališčem krvava . ljubavna tragedija. Po končani večerni predstavi sta vstopila v avtomobil ameriški medicinec, sin pastorja John Goodrich in balerina Aliče Fitzner. Kmalu nato sta počila v avtomobilu dva strela: Goodrich je ustrelil balerino, nato pa še samega sebe. Goodrich in balerina sta bila tajno zaročena, v zadnjem času pa je jela balerina koketirati z drugim. Goodrich je bil na mestu mrtev, plesalka je umrla pav ur nato v bolnici.
— Nesreča v rudniku Oberhausen pn Es-senu je večja, kot se je domnevalo. Doslej so našli že 6 mrtvecev, 12 oseb pa še pogrešajo, zdi se, da je tudi teh 12 mrtvih. Poškodovanih je bilo vsega skupaj 31 rudarjev, od teh 16 težko.
— Letalo ukradeno. V Torontu v Kanadi je izginilo te dni iz hangarja letalo. Oblasti
so domnevale, da so lopovi sedli enostavno | na aparat in odleteli. Sedaj pa je policija i aretirala dva sumljiva mlada človeka ter našla v kleti njiju stanovanja letalo demontirano. Tatova sta izjavila, da nista znala letala voditi, zato sta se nameravala predvsem izučiti za pilota.
— Velikanske malverzacije v hamburški luki. Carin, oblast v Hamburgu je prišla na sled .obsežnim goljufijam s carino na sladkor.
V afero je zapletenih nad 30 oseb, od katerih je'večina pod ključem. Država je oškodovana za 1,000.000 mark davkov.
— Zopet špijonažni proces v Bmlapešti. Pred budapeštanskem sodnim dvorom se je pričel proces zoper člane lansko poletje v Kudapešti etabliranega sovjetskega špojo-nažnega biroja. Obtoženi so: Poljak, borzni agent Bertold Gunsberg, Dunajčan Leopold Kulcsar in njegova žena ter umirovljeni svetnik Marich, znan iz krompirjeve paname za časa, ko je bil knez \Vindischgraetz minister za prehrano. Obdolžencem se očita, da so pošiljali sistematično dunajskemu sovjetskemu poslaništvu vesti o političnih in gospodarskih razmerah na Madjarskem 111 v Jugoslaviji ter hoteli prevrniti obstoječi družabni red. Kolesar trdi, da je novinar, prav-tako njegova žena, ki ima 6 semetrov jusa. Razprava še ni končana.
— Šolarska stavka na Dunaju. Na neki obitnonadalijevalni šoli v VI. okraju na Dunaju je izbruhnila te dni stavka šolarjev. Povod je bil odpust učitelja Mtillerja. Mtiller, ki je bil najpreje učitelj, nato oficir in končno tovarniški uradnik in pomožni učitelj na omenjeni šoli, je z- učenci sicer dobro izhajal, dvignil pa je njihovo samozavest tako, da niso poznali napram dragim učiteljem nobene discipline. Izdal je nedavno brošuro, v kateri opisuje razmere v obrt n o nad al j ev ahi i h šolah ter označuje učitelje kot sovražnike učencev. Kolportažo so oskrbovali njegovi učenci. Zato je bil odstavljen. Dasi torej ni več učitelj, je prišel te dni v šolo ter peljal svoje bivše učence k vsem mogočim oblastim, ter jih nahujskal, da so se pritožili zoper šolsko vodstvo lin druge učitelje. Učenci so izjavili, da se ne vrnejo v šolo. dokler ne bo Muller zopet nastavljen.
— Drama v železniškem vozu. V osebnem vlaku Budapešta— Arad se je odigrala te dni krvava drama. V Szolnoku je vstopil v kupe
II.	razreda neki gospod, ki je prinesel seboj železen del stroja, ki ga je položil v mrežo za prtljago. Njemu nasproti je sedel neki oficir s soprogo, ki je držala v naročju dojenčka. Oficir je opomnil pasažirja, da ravna neprevidno, ker bi utegnilo železo pasti z mreže. Pasažir je ugovarjal, toda pri prvem
.sunku med premikanjem je padlo železo iz mreže ter razbilo dojenčku lobanjo in zlomilo oficirjevi soprogi roko. Oficir je potegnil revolver ter pasažirja ustrelil.
Trije roparski morilci obsojeni. Leta 1917 so umorili in oropali v Belinaeu (Bačka) neki Jovan Plavšič in dva dezerterja, Blach in Kis neko ženo in njeno hčer. • Storilci so bili šele lansko leto aretirani. Te dni so bili obsojeni. Dobili so: Plavšič 15, od dezerterjev pa eden 10, drugi pa 5 let težke ječe.
—• Pretep radi vola. Na travnik Stefanu Granuliča v Bistrici pri Banjaluki je prišel vol Štefanovega soseda Alekse Granuliča ter se pomešal med Štefanovo živino. To je po-isetnika, ki je bil pijan, silno raztogotilo in pograbil je kolec ter je začel pretepati nepovabljenega gosta na žive in mrtve. Ko sta to opazila Aleksa in njegova žena, sta prihitela na lice mesta ter stavila Štefana na odgovor. Štefan jima je odgovoril z batinami. Z istam' kolčem kot vela ju je jel nabijati po glavah i ler odnehal šele, ko je videl, da se je sosedova žena onesvestila. Zena je dobila tako težke poškodbe, da ne bo mogla nikdar več opravljati .težkih del, d oči m je bil njen moz samo lahko poškodovan. Te dni je bil Štefan obsojen radi tega na dve leti težke ječe.
— Težak boj'z orlom. Te dni se je petj-al neki čuvaj gradu Fontaineblean z motornim kolesom v Nemours. V gozdu pri Fontaine-bleau-u se je spustil nenadoma na njegovo glavo velik planinski orel. Ker je imel čuvaj na glavi usnjato čepico, ga orlovi kremplji na glavi niso poškodovali. Zgrabil je orla za noge, na pomoč mu je priskočilo več pasantov s palicami, ki so orla ukrotili in zvezali šele, ko so mu zlomili eno od peroti. Kljub temu, da je imel na rokah usnjate rokavice, je bil čuvaj na desni roki od orlovih krempljev težko poškodovan.
»Prerok« v Hercegovini. Hercegovina ima svojo senzacijo: Vsa Hercegovina govori o »preroku' Štefanu Manigodiču. Mož je »prerokoval« nekemu trgovcu, d« se "bo oženil ter kmalu nato ločil. Zgodilo se je točno tako. Prepričan o proroškem daru Ma-nigodiča, je šel trgovec nato zopet k njemu, da bi zvedel, kaj ga čaka v bližnji bodočnosti in Manigodič mu je povedal, da mu bo v kratkem ukradenih par jarcev. Zopet se je zgodilo točno tako, kot je napovedal »prerok . Trgovec je ovadil tatvino orožnikom, ki ne veruje v preroštva ter je pozvala Ma-nigodiča na zaslišanje. Manigodič je opisal tatove in njihovo sled tako natančno, da jih je orožništvo na podlagi njegovih informacij res izsledilo.
— Dostojevskij, Idijot, roman v štirih delih je izšel! Nama se pri Zveziii knjigarni,. Ljubljana.
Ljubljane
l— Javna ljudska knjižnica »Splošnega žen. društva (Rimska c. 9, pritličje desno) bo na Veliko soboto zaprta. Knjižnica posluje vsak torek, četrtek in soboto od 5. do 7. ure popoldne. Vpisnina 5 Din; za dijaštvo 3 Din, tudi pri knjigah ima dijaštvo popust. Članice so v=pisnine proste.
1— Sestanek društva »Treznosti« v Ljubljani, danes, v sredo, 31. marca 3926 todpade.
[ — Odbor.
j 1— Nesreča. Včeraj okrog 12. in tričetrt ’ sta se peljala konjska mešetarja Matija Kodelja in Vojska z mladim, vožnje po mestu še nenavajenim konjem od > Figa bi rt a proti glavni pošti. Voz je dohitel električni tram-
vaj,, ki je dal, ker sta vozila Kodelja in Vojska v bližini tira z zvoncem znamenje. V tem trenutku se je splašil konj ter- jel diitkati na vso moč proti pošti. Pred pošto, je nategnil Kodelja krepko vajeti, hoteč pripraviti konja do tega, da bi bil nadaljeval vožnjo v mirnejšem tempu po Šelenburgovi ulici, konj pa je zavil nenadoma na leto v Prešernovo ulico. Vsled nepričakovanega okreta sta zletela oba mešetarja z voza. Kodelja je priletel pri padcu z glavo ob rob trotoarja ter si prebil pri tem lobanjo. Poškodba je smrtnonevarna. Vojska je prišel pod voz, vendar je dobil samo lahko poškodbe. Konja s kosom ojesa so ujeli pred Mestnim domom.
1— Najden utopljenec. Včeraj dopoldne so potegnili iz Ljubljanice pri zatvornici na Krakovskem nasipu utopljenca, ki so ga identificirali s 60-letnim hlapcem Matijo Benkovičem. Truplo je bilo že precej razkrojeno. Gre najbrže za samomor, vendar pa tudi ni izključeno, da je Benkovič ponesrečil.
CELJ15.
ZA ZDRUŽITEV OBČIN CELJE MESTO IN CELJE OKOLICA.
Gremij trgovcev v Celju je sklenil dne 20. t. 111. sledečo resolucijo:
! »Celje otvori z ozirom na njegov obseg kot j kraj in njega faktični položaj kot tako, v go-! spodarskem smislu eno enoto, ki je pa vsled | občinske razdelbe razdvojena- v dvoje občin, v Celje mesto in Celje okolico. ^
Tendence gospodarstva v današnji mioderni dobi, streme po razmahu in napredku in ravno to ločeno .stanje Celja ikot takega je znatno ovira v napredku in procvitanju lokalnega gaspodarslva.
V Celju imamo visokoinštančne oblasti, carinarnico in druge važne državne urade, trgovina, obrt in industrija se lepo razvija, pa vendar vse to na zunaj ne vpliva v taki meri kot bi to bilo želeti, lo pa zato, ker je število prebivalstva mesta Celja zelo nizko vsled česar nima take privlačne sile. ne za naselitev in ne na tujce, kakor druga večja mesta.
V interesu stvari se zahteva, da se sedanje stanje Celja likvidira in združi mesto in okolica v eno občino, ki bo reprezentirala kot mesto s ca. 20.000 prebivalci čisto nekaj druzega kakor pa sedanje malo mesto Celje.
S tern se dvigne tujski promet, ki prinaša občini znatne koristi, zunanji dobavitelji se bodo za Celje bolj zainteresirali,ter nudili večje prilike za živahnejši gospodarski promet, interesi konzumenta bodo navezani na Celje bolj kot sedaj, trgovini, obrti in industriji pa pobudo za cim večji razmah, s kratila ves promet se v večjem mestu bolj razvija kakor v malem.	.
Na vse zadnje si je treba predociti dejstvo, da tako ločeno stanje ne more večno trpeti, temveč da se bodo morale občine enkrat združiti. Sedaj je čas za to ravno ugoden, ko se nahaja gospodarstvo v prehodni dobi kon-slidacije in nagiba iz razstresenih povojnih razmer v mirnodobne, ter bi bil tudi čas, da se antimoderni položaj Celja preuredi in prilagodi današnjemu modernemu svetu.
Resolucija je bila poslana velikemu žujianu mariborske oblasti, občinskemu svetu mesta Celje in občinskemu svetu Celje - okolica.
Gospodarstvo.
SPLOŠNE DOLŽNOSTI DAVKOPLAČEVALCEV V II. ČETRTLETJU 1928.
(Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in in-
I. Dospelost direktnih davkov.
dustrijo v Ljubljani.)
Dne 1. maja 1926 dospo v plačilo neposredni davki za 11. četrtletje 1926. Ako davek za 1. 1926 še ni predpisan, je plačati obrok po višini zadnjega definitivnega predpisa za 1. 1926.
Davčni uradi so upravičeni zaostale davke izterjati, če se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti in zaračuniti poleg 8 odst. zamudnih obresti še za opomin 4 odst. terjanega zaostanka.
II.	Posebna piidobnina.
Podjetja, ki javno polagajo račune, so dolžna vsako leto tekom 14 dni po odobritvi računskega zaključka, a najkasneje do 30. junija predložiti napoved za odmero posebne pridobnine.
III.	Davek na poslovni promet.
Davkoplačevalci, ki so zavezani voditi knjigo opravljenega prometa, (če je njihov promet v 1. 1925 presegel vsoto 3i!0.000 Din), so dolžili do 30. aprila 1926 odpremiti s posebno prijavo davek od prometa, katerega so napravili v I. četrtletju 1926
Ostali davkoplačevalci, ki plačujejo davek na poslovni promet pavšalno, to je po višini prometa, opravljenega v 1. 1925, so zavezani plačati sočasno z ostalimi davki tudi drugi obrok davka na poslovni promet, predpisanega za 1. 1926, v primeru pa, da ta še ni predpisan, v izmeri predpisa za 1. 1925.
IV. Davek na zaslužek telesnih delavcev.
Delodajalci, ki odpremljajo j>obrane meške z mesečnimi seznami morajo odpremiti pobrane zneske in predložiti seznam najkasneje do 14. vsakega meseca, delodajalci,_ ki odpremljajo pobrane zneske s četrtletnimi izkazi, pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja, t.o je do 14. aprila 1926.
tovarna vinskega kisa, d z e. l, Ljubljana, nudi rsajfintišf in rfajskušržgjši namizni kis iz vinskega kisa,
jgy- zatatevajte ponudbo! ^
Tehnične in higijenično najmodrneje uralana kisarna ir Jugoslaviji.
ftsaru:	oMta	Štet. 1«, B. nadstropje.
Jack London:	47
IVforslci vrag.
Ampak to je bilo vse. Da pa so možaki znašali svojo jezo nad drugim s prelivanjem krvi in povzročanjem ran, je bilo meni nekaj čudno in strahovito novega. Niso mi zaman rekali doma »mehkužnež«, sem m mislil, ko sem se v hudih sanjah premetaval po ležišču. Dozdevalo se mi je, da nisem niti malo poznal resničnega življenja. Bridko sem se smejal sam sebi in >ilo mi je, kakor da lahko najdem v zoprni Wolf Lar-senovi filozofiji bolj primemo pojasnitev življenja kot v svoji.
Prestrašil sem se, ko sem se zavedel, v katero smer so mi krenile misli. Neprestane surovosti okoli mene so vplivale name slabo, izpridljivo. Grozile so, da uničijo zame vse, kar je bilo v življenju najboljšega, najjasnejšega. Maj razum mi je pravil, da so bile batine, ki jih je bil dobil Mugridge, nekaj slabega, a vendar nisem na noben način mogel zabraniti, da moja duša ne bi bila vesela. Še celo ko sem se zavedal veličine svojega greha — kajti greh je bilo to — sem se hehetal od blazne radosti. Nisem bil več prejšnji Hum-sehrey Van \Veyden. Bil sem Klada, streže na sku-merju Duh. Wolf Larsen je bil moj kapitan, Mugridge
in ostali so bili moji tovariši in jaz se,m neprestano prejemal vtise onega kova, kakoršnega so bili vsi.
Trinajsto poglavje.
Tri dni sem opravljal svoje delo in še Mugridgevo povrhu, in jaz mislim, da sem dobro opravil njegovo. Vem, da si je pridobilo priznanje Wolfa Larsena, mornarjem pa je v tem kratkem času mojega gospodovanja v kuhinji žarel obraz od zadovoljstva.
To je prva snažna jed, odkar sem prišel na krov, c ■mi je dejal Ilarrison pri kuhinjskih vratih, ko je prinesel posodo s sprednjega dela ladije. »Tomova kuhanja ima vedno okus po maščobi, stari maščobi, in skoraj bi rekel, da si ni preoblekel srajce, kar smo zapustili Frisco.«
»Vem, da si je ni,« sem odgovoril.
In stavim, da tudi spi v njej,« je pristavil Harrison.
In le stave ne izgubiš,« sem mu pritrdil. »Vedno nosi eno in isto srajco, ki je niti enkrat še ni bil slekel.«
Teda Wolf Larsen mu ni dovolil več ko tri dni, da si opomcTe od balinanja. Četrti dan ga je privlekel za vrat iz njegovega ležišča in ga nagnal na delo, dasi je bil ves p >bit, šepav in skoraj videti ni mogel, tako je bil otekel okoli oči. Ponosljeval je in plakal, toda Wolf Larsen je bil neusmiljen.
»Ampak glej, da ne boš nobene čorbe več kuhal.* mu je zabičaval v slovo. »Nobene maščobe pa nesnage' več, zapomni si; in glej, da si tudi včasih srajco preoblečeš. Sicer te privežem na vrv in vržemo v morje, po katerem te bomo vlekli po vodi za seboj, da se malo opereš. Razumeš?«
Mugridge se je slabotno vlekel preko kuhinje; ko jj »e je ladija nenadno zazibala malce v stran, se je moč-: no opotekel. Ko se je pri tem hotel obvarovati, da ne bi padel, je iztegnil roke, da bi se oprijel železne ograje, ki je obdajala železno ognjišče in branila, da ni posoda zdrknila v njega; pri tem pa je zgrešil ograjo in roke so mu s celo dlanjo padle na razbeljeno železno površino ognjišča. Zacvrčala je in zadišalo po ožganem mesu, in začul se je. glasen bolesten krik.
»Oj, Bog, Bog, kaj sem storil?« je ječal, sedel lia skrinjo za premog, pihal v nove rane in se zibal sem-patja.« Zakaj je vse to prišlo nad mene? Kar slabo nu prihaja, zares, in vendar se trudim na vso moč, da bi pošteno živel, se pošteno vedel, in nikomur niič žalega storil.<
Solze so mu tekle po zabuhlih licih in obraz mu je bil namrščen od bolečin. Tupatam mu je divji izraz šinil preko lica.
(Dal.ie prib.’)
Srajce,
mmrnm
&
promenadne bele in barvaste,. ovratnike
vseh vrst in fason, pentlje, ssmoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. Nizke cene. — — Velika izbera samo pri
JOSIP PETELINC-U - UUBUAHfl
blizu Prešernovega spomenika ob vodi
Ali ste že naročili oglas za velikonočno številka »Narodnega Dnevnika", ki izide v pomnoženi nakladi ? Hitite, da ne zamudite I — Naročila se sprejemajo izključno do četrika zvečer do 6. ure.
UPRAVA »NARODNEGA DNEVNIKA".
mm
M
.-""-S*.
LJr
Cene oglasom do 23 besed Din 3-—, vsaka nacaljna beseda
50 par.
(ftfttniniflirm
v starosti 30 let si želi živahne korespondence z gospodom iste starosti. Ženitev ni izključena. — Ponudbe na upravo lista pod: »Cvetoča pomlad«:.
Dftdtrpncki zaslužek
primemo za vsakogar. Pojasnila proti znamki 1 Din. Propagandna reklamna družba z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II.
Damam in onspodom
se nudi lep zaslužek z razpečavanjem parfumerije. Potreben kapital 200.— Din za vzorce. Pismene ponudbe pod /^Postranski zaslužek« na Propaganda d. z o. z., Ljubljana* Šelenburdova ulica 7/II.
siiii Mm, pssfnlolce ali kal sliftip
išče sicer ne več mlado, toda zdravo, krepko, pridno in inteligentno mutasto dekle z dobrimi izpričevali. — Ponudbe na upravo lista pod »Zanesljiva«.
koks - Čebin
W«Hava ulita 1/11. - Telefon 56.
samostojna moč z večletno prakso, vešča dvostavnega knjigovodstva, korespondence ter vseh pisarniških del išče službe. Nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Knjigovodkinja 18«.
V restavraciji ,Pod skalco'
Mesini trg št. 11
se točijo pristna ter pilna vine. Preko ulice 1 Din ceneje.
Vsako sredo, soboto in nedeljo od 20.—24. ure salonski koncert. — Ob nedeljah od 9.—13. ure zejutrkovalni koncert.
Stekleno
tiroJno opeko Imajo »talno v s*. :oft Združene opekarn* d. d. ^ Ljubljani___________________
Sobo
s separatnim vhodom išče mlad gospod uradnik. — Ponudbe na upravo lista pod »Soba«.
Naročajte in širite
„NarscM Dovnik**!
ZA VELIKO 1VOC	KLOBUK
moram imeti! Kje naj ga kupim? Najceneje J	j&->
ga kupiš v dobro znani trgovini klobukov „
10S. POK nasl A. JAMNIK, LJUBLJANA, Stari trg it. 14.
Velika zaloga najnovejših novosti klobukov in čepic.
TRO. 1ND. D. O.
Tiska knjige« pravila, cenilce# račune, letake, Časopise, lepake« broSure, posetnice Irt razglednice. larvrSuJe vsakovrstne trgovske kakor tudi vse druge uradne tiskovine. ----- Lastna knjigoveznica.
HUBUANA - SIMON GREGORČIČEVA UJ*. 13. - TELEFON 553
Izdajatelj In odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR.
Za tiskarn« »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.
Stran 4.
- mrnmemmmmmmmmmmmammmiMmmmmammmmmmmmammmm
V. Razgrnitev predpisnih izkazov in prizivni roki.
O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v I. četrtletju 1926 bodo predpisani izkazi razgrajeni prvih 15 dni meseca aprila 1926, kolikor niso bili davčni zavezanci na i-aagrnitev izven tega roka posebej opozorjeni.
Prizivni rok se pričenja s 16. dnem po razgrnitvi in traja 15 dni.
VI. Dopolnilna prenosna taksa
Drugi obrok dopolnilne prenosne takse, ako presega letni znesek 500 Din, je plačati od dne 1. do vštetega dne 15. aprila t. 1.
Kdor ne položi predpisane vsote v tem roku. plača poleg redne takse in 8 odst. zamudnih obresti kol kazen še dvakratni znesek nepoložene takse.
\ 11. Taksa na kupone ali dividende in na tantijeme.
Od kuponov ali dividend in od tantijeni se plačuje po pripombi 5. k tarifni postavki 10. faksa 1 odst. Takso je položiti pri pristojnem davčnem uradu v 15. dneh po odobritvi bilance. Prekoračenje tega roka se kaznuje s trikratnim zneskom .redne takse.
MAKODMl DiNEVMK.
LJUBLJANSKA BORZA, DNE 30. MARCA.
Od danes naprej bomo objavljali borzno poročilo v celoti samo ob torkih, vse druge dni bomo prinašali samo zaključke.
Vrednote: Loterijska državna renta za vojno škodo, den. 288 in pol, bi. 288 in pol, zaključek 288 in pol. Merkantilna banka. Kočevje, den. 100, bi. 104, zaklj. 102.
Blago: Smrekovi-jelovi hlodi, od 25 cm premera napr., 4 m dolžine, media 35 cm, zdravo, lepo blag.o, fco vag. Tržič, 30 vag., den. 215, bi. 215, zaklj. 215. Oves rešetam, fco vag. Rakek, 1 vag., den. 211, bi. 211, zaključek 211.
Zagreb, dne 30. marca. Devize: Newyork, ček 56.68—56.98, London, izplačilo 276.1— 277.3, ček 276.138—277.338, Pariz 195—197, Praga 168.183—169.183, ček isto, Curih 1093.532—1097.53, ček isto, Milan, izplačilo 227.87—229.07, Dunaj 800.97—804.97, ček 800.65—804.65, Berlin 1352.42—1356.42.
Curih, dne 30. marca. Beograd 9.14, Ne\v-york 519.25, London 25.25‘/s, Pariz 17.82, Praga 16.385, Milan 20.835, Bukarešta 2.15, Berlin 123.65, Budimpešta 0.00727875, Sofija 3.74. Dunaj 73.2625.
X Zavarovanje valute ob izvozu jajc. V
novem cenovniku za zavarovanje valute od 1.
31. marca 1926.
do 15. aprila je določena vrednost svežih jajc z iznosom 1000 Din z« zaboj (1440 komadov).
X Taksna dolžnost seznamov o pobranem in odpreniljenem davku na zaslužek telesnih delavcev. — Nekateri davčni uradi so zavračali sezname, s katerimi so delodajalci od-premljali davek za svoje telesne delavce, ako niso bili koikovani po tarifni postavki 231. zakona o taksah s kolkom za 5 Din. Ker ti seznami nimajo značaja davčnih napovedi ali prijav, marveč v svojem bistvu nadomeščajo, odiiierne in predpisne izkaze, je delegacija ministrstva financ na inicijativo Zbornice za trgovino obrt in industrijo v Ljubljani odločila, da zi navedene sezname ni zahtevati takse.
Šport.
Oxford ali Cambridge? Glasom zadnjih vesti sta moštvi univerz Oxford in Cambridge v sijajni formi. Pred par dnevi je bil Oxford še neoporečen favorit, v zadnjih dneh pa je Cambridge tako napredoval, da je na isti stopnji kakor Oxford. Letos so torej mnenja de-
Štev. 71.
ljena, kar se ni zgodilo od vojne sem. Strokovnjaki so mnenja, da bo tisto moštvo zmagalo, kateremu pripade pri žrebanju lažja proga.
ŠAHOVSKI TURNIR NA SEMMERINGU.
Zadnje kolo. Včeraj se je nadaljevalo zadnje kolo. Aljehin je porazil Tartakover/a, dr-Vidmar Davidsona, Niemcovič dr. Vayd°> Retti Griinfelda, Janovsky dr. Tieybala, Ru' binstein Griinfelda, Janowsky dr. Mici#' Tartako\ver Gilga. Partiji Spielniann : Aljp-hi.ii in Yates : Tarrasch sta končali reniis- -Stanje po zadnjem kolu: Robert Spielniai® 13, (dobil I. nagrado v znesku 3500 šilingov)! dr. Aleksij Aljehin 12 in pol (II. nagrada 250 šilingov); dr. Milan Vidmar 12 (III- »a‘ grada 1500 šilingov); Aroz Niemcovič in dr-
5. Tartakovver 11 in pol( si delita IV. in % nagrado 1000 in 800 šilingov); Akiba Rubin-stejai m dr. Tarrasch 1(T (si delita VI. in VII. nagrado 600 in 500 SiLingov); Retti 9 in (VIII nagrada 400 šilingov); Grunfeld 9 (IX-nagrada 300 šilingov). Nobene nagrade dobe ostali: Jano\vsky 8 in pol. dr.
8, dr. Vayda 7 in pol, Yates 7, Gilg in
6, Davidson 5 in pol, dr. Michel 4 in poi selli 1.