/ . " . • ■ ' . ' ' '' ' - t?? . ^ ; . ■■ !\: i: ■ ; VN!- ... I ■ ■ V^crv ' . LETO XXVI. ŠT. 50 PTUJ. 27. decembra 1973 CENA 1 DIN 2 2 stran tednik — čETRTEK, 27. decembra 1973 Alojz Gojčič - novi sekretar komiteja v ponedeljek, 24. decembra 1973, se je sestala na prvi - volilni seji občinska konferenca ZKS Ptuj. Na seji je bil izvoljen za nov^a sekretarja komiteja Alojz GOJČIC, dipl. politolog in profesor, sedaj ravnatelj ŠC za kovinsko stroko v Ptuju. Za organizacgskega sekretarja je bU izvoljen Dimče STOJCEVSKI, absolvent fakultete za sociologijo, novinarstvo in politične vede, doslej strokovni sodelavec na komiteju. Novi komite, kije bil izvoren na seji konference, šteje 17 članov. Na seji so tudi izvolili 4 člane medobčin- skega sveta ZKS Maribor, in soglasno predlagali, da Slavko SORŠAK ponovno kandidira za sekretarja medobčinsk^a sveta ZKS. Prav tako so izvolili predsed- nike in člane kar desetih komisij, ki bodo delovale v okviru občinske konference ZKS. Glavna vsebina prve seje občinske konference ZKS pa je bila namenje- na temeljnim vprašanjem delovanja občinske organizacije ZK v nasled- njih dveh letih. Uvodno poročilo je imel Aloj GOjCiC, ki je v klenih in nedvoumnih besedah nakazal naloge komunistov. Pri tem je poudaril: ,.Tovariši, prevzemamo veliko družbeno odgovornost, ne le pred našo organizacijo, temveč prvenstve- no pred našim delavskim razredom, pred vsemi ob^i ptujske občine, pred delovnimi kolektivi, v katerih delamo. Članstvo v ZK nam ne daje nekih prednosti, nekih posebnih družbenih pravic. Zavedajmo se prvenstveno svojih nalog in odgovor- nosti!" Po orisu nalog idejnega in organizacijskega delovanja ZK, je nakazal tudi osnovna izhodišča, značilnosti in probleme razvoja občine Ptuj v naslednjem obdobju, podrobneje za posamezne panoge gospodarskih dejavnosti in po pociročjih razvoja družbenih dejav- nosti. V živahni in vsebinsko dobri razpravi je sodelovati 14 članov konference, ki so vsak s svoieca področja podkrepili naloge in misli, povedane v uvodnem poročilu. Po razpravi so imenovali dve komisiji. Prvi so dali nalogo, da iz vsebine zadnje seje ObK ZKS prejšnjega sklica, ki je bila pred 14 dnevi, oblikuje najvažnejše naloge za naslednje obdobje. Druga komisija pa ima isto nalogo glede vsebine vreme do nedelje, 13. januarja 1974. Prvi krajec bo 1. januarja ob .19.05. NAPOVED: Od petka, '28. decembra, do nekako 6. januarja, bo v presledkih snežilo. Vihar s snežno burjo bo verjetno od 2. do 5. januarja. Lahko računamo na vehko količino snega. Zameti bodo na mnogih krajih zelo visokL Po polni luni, ki bo 8. januarja ob 13.36, bo verjetno še 8. januarja snežilo. Nato bo nastopil oster mraz, okrog 25 do 30 stop. C. ^^_ALOJZ CESTNIKy današnje seje. Tako bo oblikovana enotna in celovita programska usmeritev, ki jo bo potrdila občinska konferenca ZKS na svoji drugi seji. Pred sklepom seje se je v imenu navzočih in v imenu vseh komuni- stov ptujske občine član komiteja Cvetko Doplihar zahvalil dosedanje- mu sekretarju Francu TETICKOVI- CU, za dolgoletno uspešno vodenje občinske organizacije ZK občine Ptuj in to v enem, za ZK najtežjem obdobju. V znak priznanja, mu je po sklepu občinske konference ZKS podelil jubilejno zlato značko ZKJ. Takoj po končani seji občinske konference ZKS je bila tudi prva seja novoizvoljenega komiteja, ki so ji prisostvovah tudi predsedniki komisij: Kratko in jedrnato so se pogovorili o načinu in vsebini dela komiteja, o» pripravi osnutkov programov nalog, imenovali so kadrovsko komisijo in komisgo za vprašanja mladih komunistov, obe komisiji delujeta kot organa komi- teja. Na drugi seji se bo komite sestal predvidoma sredi januarja. F. Fideršek Alojz Gojčič Dimče Stojčevski tednik — čETRTEK, 27. decembra 1973 stran 3 Ob dnevu JLA lepo in slovesno praznovanje ZVEZNI SEKRETAR ZRVS JUGOSLAVIJE, NIKO MARKO VIČ V ORMOŽU Dan jugoslovanske ljudske arma- de, 22. december, ki so ga tudi v občmi Ormož praznovali zelo lepo m prisrčno, je pomenU za tukajšnjo oiganizacgo zveze rezervnih voja- ških starešin tudi pregled dela skozi dve leti. Krajevna združenja ZRVS, ki jih je na območju občine šest, so že dan pred praznikom pripravila skupaj z učitelji in učenci osnovnih šol lepe proslave, tako da je bilo povsod slovesno. Osrednja proslava dneva JLA pa je bila na praznični dan v Ormožu. Najprej so se rezervni starešine zbrali na III. redni letni skupščini te organizacge. Gotovo je za ormoško organizacijo ZRVS veliko priznanje to, da seje skupščine in praznovanja dneva JLA v Ormožu udeležil tudi zvezni srekretar ZRVS Jugoslavije, Niko Markovič iz Beograda. Med gosti so bili še: Albin Stok, polkovnik JLA iz Ljubljane, tovariš Hraševec, zastopnik ZRVS Sloveni- je, major Gojko Lepojevič, predstav- nik komande vojnega okrožja Maribor, predstavnik drugih voja- ških oblasti in družbenopolitičnih organizacij ter SO Ormož. Iz poročil, ki so jih podali predsednik občinskega združenja ZRVS Ormož, Edvard Pajek, tajnik združenja Franjo Lorenčič ter. blagajndc Ivan Šavora lahko'povleče- mo že znano dejstvo, v Tedniku smo o uspehih organizacge ZRVS Ormož sproti poročali, da je delo bilo več kot uspešno. Organizacga ZRVS Ormož se že nekaj let ,.,drži" na samem vrhu organizacge svoje vrste v Sloveniji in Jugoslavgi. Naj omenimo, da je v zadnjih treh letih bila dvakrat prva, da v tej organizaciji živi in dela najbopi rezervni starešina vse Slovenije, to je MaksAntolič iz Miklavža. Skrivnost uspeha je v zavzetem delu vsega članstva. Družbena osveščenost rezervnih starešin je pripomogla k temu, da vsi spreje- majo svoje delo in obveznosti kot nujen del svojega življenja in ustvarjanja. Omeniti velja tudi njihovo skromnost, saj nihče v organizacgi ne prejema nikakršnega honorarja ali kasnega drugega nadomestila za izgub^en čas. Po poročilih je bil podan okvirni program dela za naslednja tri leta. potem pa so ^upščino pozdravili gostje. Njihova osrednja misel je bila namenjena priznanju za uspeh te organizacge, kije, kot smo že dejali, najboljša med najbopimi. Tako je v svojem pozdravnem govoru povedal tudi Niko Markovič: ,,Ce me kdo vpraša, katera organizacga je naj- bopa, mu rečem ormoška, če bi kdo rad vedel, kako je treba delati, mu rečem, naj gre pogledat v Ormož. Poudariti moram, da to niso protakularne izjave temveč govorim od srca." Sledila je razprava. Ciani ZRVS so se zbraU, da bi ocenili svoje dveletno delo tudi kritično. Poudarili so predvsem nekoliko večje sodelova- nje svoje organizacge s strelskimi družinami, saj je njihova dejavnost zelo sorodna. Potrebno bi bilo tudi nekoliko več dela (vojaškega!) z osnovnošolsko mladino. Sodelova- nje z drugimi družbenimi organiza- cijami so ocenili zelo pozitivno. Predvsem so mladinci ormoške občine v sodelovanju z ZRVS dosegli nekaj nad po prečnih uspe- hov. Volitve novega petnajstčlanskega upravnega odbora in komisij so pokazale, da bodo na vodilnih položajih ostali dosedanji funkcio- narji. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Edvard Pajek, za blagajnika Ivan Šavora in za tajnika Franjo Lorenčič. PRIZNANJE IN ODLIKOVANJA Ob dnevu JLA je občinsko združenje ZRVS Ormož odlikovalo z najvišjim odlikovanjem občinske organizacije, to je srebrno plaketo ZRVS: krajevno združenje Miklavž, Alojza Trstenjaka, člana ZK Ivanj- kovci, Ivana Voršiča iz Ormoža, Slavka Kačičnika iz Središča ob Dravi, Ivana Kokola iz Tomaža, Mirka Novaka iz Ormoža in Borisa Vrbančiča, član K Z Ivanjkovci. Posebna pismena priznanja za dolgoletno ^tivno delo so prejeli: Ciril Meško, Jože Rajh, Ivan Zavratnik, Anton Marčec, Avgust Niko Markovič, zvezni sekretar ZRVS Jugoslavge: ,,Čestitam . . ." Culek, Ivan Cverlin, Marjan Špaca- pan, Ivan Debevc, Jože Pučko in Jože Zadravec. Razglasili so tudi rezultate tekmo- vanja za najbopo krajevno organi- zacgo ZRVS občine Ormož. Lansko leto je zmagalo Središče, letos pa je prva krajevna organizacija Ivanlkov- ci, drugo je Središče trotji pa Miklavž. Ivanjkovčani so prejeli prehodni pokal in pokal v trajno last ter denarno nagrado v znesku 1.200 din. Drugo mesto je dobilo 1.000 din, tretje pa 800 din. Skupščini je sledilo tovariško srečanje v ormoškem hotelu, temu Ea slavnostna akademija. Lep ulturni program so pripravili učenci in učitelji osnovne šole Ormož. Prireditev je popestrila godba na pihala. Ob dnevu JLA je občinsko združenje ZRVS ■Ormož uredilo v izložbenem oknu prodajalne Opre- ma TP ,,Zaija" Ormož, poleg avtobusne postaje, ličen prikaz dela skozi več let. Občanom so bili na ogled Vsi pokali, priznanja in drugi dokazi uspehov te organizacije. jr Predsednik občinsk^a združenja ZRVS Ormož, Edvard Pajek govori zbranim na III. redni dcupščini združenja PTUJ: SVEČANO OB DNEVU JLA Že v petek, 21. decembra je bil Ptuj v znamenju proslav in prireditev, ki so bile namenjene temu velikemu prazniku naše armade. Ob deveti uri dopoldan, je bil v garnizonu „Dušana Kvedra" sprejem predstavnikov pionirjev ter dijakov srednjih in poklicnih šol pri komandantu garnizije, podpolkovni- ku Vlajkoslavu Pavloviču. Po kratkem govoru, so si mladi ogledali najrazličnejšo sodobno orožje, pri- sostvovaU pa so tudi proslavi, kjer so vojaki, in njihove starešine dobili razne pohvale, priznanje in višje čine. Ob enajstih je sprejel mlade predstavnike predsednik SO Ptuj. Okoli poldneva je bilo kosilo, na katerem so bili prisotni predstavniki družbenopolitičnih organizacij sku- paj s starešinami ptujskega garni- zona ter teritorialne obrambe. Popoldan ob šestnajsti uri je bila v ptujskem gledališču svečana akade- mija, ki so jo pripravili za mladino in vojake mladi in vojaki' sami Zvečer ob 19. uri pa je bila prav tako v gledališču svečana akademija za druge občane in vojaške starešine. Sodelovali so: ptujski komorni moški zbor pod vodstvom Branka Rajšterja, dijakinje Ekonom- ske srednje šole in vojak garnizije z recitacijo, ter kvartet rezervnih vojaških starešin. Slavnostni govor je imel komandant ptujske garnizije podpolkovnik Vlajkoslav Pavlovič. Govoril je o pomenu dneva JLA ter to povezal s trenutnim političnim stanjem v svetu. V drugem delu akademije pa je nastopil ptujski plesni orkester z vokalnim solistom Danom Repič, pravtako iz Ptuja. Zvečer ob 21. uri pa je bilo v Narodnem domu za vojaške stare- šine in povabljene goste tovariško srečanje, v počastitev dneva JLA. Igral je ansambel Petovio. O. M. Na svečani akademiji v ptujskem gledališču so dijakinje ekonomske srednje šole skupaj z vojakom ptujske garnizije pripravile krajši recital. Foto: M. Ozmec 2 4 STRAN tednik — ČETRTEK, 27. decembra 1973 Tako kot drugje je tudi v ptujski občini stekla krepka politična akcija za uveljavljanje ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah. Gre namreč za izpolnitev določil zakona^da se morajo vse delovne organizacije do 31. decembra 1973 vpisati v sodni register. Tiste, ki bodo kot celota sestavljale le eno temeljno organiza- cijo združenega dela, morajo ob vpisu predložiti tudi nov statut, usklajen z ustavnimi dopolnili; tistim pa, v katerih bo več TOZD združenih v organizacgi združenega dela, zadostuje le predzaznamba, ki ji je treba priložiti samoupravni sporazum o združitvi TOZD. V zvezi s to nalogo se je v petek, 21. decembra 1973 sestal občinski politični aktiv in imenoval posebno koordinacijsko komisijo, ki deluje pri občinski konferenci SZDL, vodi pa jo njen predsednik Stanko LEPEJ. Komisija, ki jo nazivajo tudi „štab", se je takoj sestala in najprej sklenila ugotoviti dejansko stanje. Vsem delovnim organizacijam so poslah poseben vprašalnik, na katerega so te odgovorile do ponedeljka 24. t. m. Iz odgovorov je razvidno, da je nekaj organizacg združenega dela stvari že uredila. večina ima samoupravne sporazume ali statute pripravljene in se bodo do konca leta lahko vpisali v sodni register, nekaterim pa bo nujno potrebna pomoč. Komite občinske konference ZKS je prav tako v petek sklical vse sekretarje organizacij ZKS iz delov- nih organizacg, jih seznanil z nalogami in zadolžil, da še v tem tednu skličejo sestanke 00 ZKS, na katerih naj skupno z organi sindikata, delavskega samoupravlja- nja in vodilnimi strokovnimi delavci ocenijo stanje in se konkretno dogovorijo, kako zastaviti delo, da bo naloga pravočasno opravgena. Ta problem je bil močno prisoten tudi na prvi seji občinske konferen- ce ZKS Ptuj, kije bila v ponedegek, 24. decembra, tako v uvodnem poročilu kot v razpravi. O tej nalogi, kot trenutno najpomembnejši nalogi Zveze komunistov, je obširno govoril Slavko SORŠAK, sekretar medobčinskega sveta ZKS Maribor. Iz njegove razprave povzemamo nekaj citatov: „S tem, ko smo ustanovili ,,štabe", ki naj bi pomagali izdelati samoupravne sporazume, ali se konstituirati v TOZD s sprejetjem novega statuta, je treba povedati, da ne gre toliko za kritiko tistih, ki tega doslej še niso storili. Gre predvsem za pomoč, da tam, kjer niso bili v stanju stvari urediti tako kot to določa ustava, da jim pomagamo narediti. Večji del slabosti v samoupravnih sporazumih in tudi v statutih, kjer so jih napisali ali sprejeli, je treba iskati v neznanju, v nepoznavanju in v nedomišljenosti posameznih pojmov in rešitev. Ne smemo prezreti tudi dejstva, da se lahko znotraj teh rešitev pojavlja tudi razretini sovraž- nik, ki ^uša vnašati zmedo v nove rešitve." V nadaljevanju je Slavko Soršak navedel nekaj takih proti-samo- upravnih in sovražnih pojavov, predvsem: na nižjih nivojih se poskuša formirati nova tehnokrat- ska struktura, pojav^ajo se zahteve po večjem številu administrativnih- režijskih delavcev, podcenjevanje in razvrednotenje vloge skupnih služb, nasprotovanje strokovnih služb, neekonomski odnosi medT"OZD in podobno. Glede neposrednih nalog pa je dejal, daje sedaj, do konca leta treba uspeti z močno politično akcijo, da bodo formirane TOZD, sklenjeni samoupravni sporazumi, tam kjer bo kolektiv ostal ena temeljna organizacija združenega dela pa sestavljen novi statut. V obdobju po novem letu, bo naloga komisije, da analizira sa- moupravne sporazume in statute. ZK in vse druge družbeno-politične organizacije se morajo politično izboriti, da bo iz samoupravnih sporazumov in statutov izločeno vse tisto, kar ni v skladu z novo ustavo. Ne smemo si delati utvar, da bomo lahko popravili vse, moramo pa popraviti predvsem tiste stvari, ki omejujejo glavni položaj delovnega človeka v delu in v delitvi ustvarjenega dela. Ob koncu svoje razprave je Slavko SORŠAK naglasil: ,.Samoupravljanje in novi odnosi so stvar ljudi, ne stvar takega ali drugačnega kosa papirja. Samo- upravni sporazum ali statut daje le podlago za takšen aH drugačni položaj delovnih ljudi. Zato bomo morah v naslednjem obdobju, to bo prav gotovo trajalo več let, delati in se boriti, za resnični položaj delovnih ljudi v delu in jih obenem usposabjati za to, da bodo sami lahko uve^avljah tisto, kar jim daje nova ustava." •F. Fideršek Skupnost TOZD »Jeruzalem« Ormož Oblikovati delovno organizacijo po načelih nove ustave v zadovolj- stvo vseh zaposlenih je težko; še težje je v neki kmetijski organizaciji, ki združuje tudi kooperante. Dosedanjemu obratu .Jeruzalem" Ormož je po dobrem letu prizade- vanj končno uspelo najti za sedaj najprimernejšo obliko organiziranja TOZD. Le te bosta v tej delovni organizaciji dve: TOZD kmetijski kombinat Ormož in TOZD obrat za kooperacgo. Imajo tudi skupne službe, ki se formirajo kot delovna skupnost, vsi skuapj tvorijo dcup- nost TOZD ..Jeruzalem" Ormož, kar je tudi novi naziv te delovne organizacge. Vsaka izmed TOZD bo imela svoj interni zaključni račun, kar bo omogočalo natančen pregled poslo- vanja. Navzven bosta obe TOZD nastopali enotno. Imeli bosta skupni žiro račun, skupaj pa bosta poročali tudi o njunem poslovnem uspehu. V obeh TOZD je namreč značaj proizvodnje takšen, da bodo na ta način dosegh večji učinek, medtem ko bosta obe TOZD interno poslovali vsaka zase. Temeljni organizacgi združenega dela si bosta med seboj pomagali tako, da bosta druga drugo kreditiran, kako bo pač pokazala potreba. Ob tem je jasrio, da bo tista TOZD, ki bo dobila posojilo, morala denar tudi vrniti. Prejšnji teden, 20. decembra so tudi Ormožani podpisali samouprav- ni- sporazum o združevanju dela in sredstev ter ureditev medsebojnih razmerij v delovni organizaciji SLOVIN Ljubljana. Pod to „streho" je sedaj 16 TOZD in med temi 2 ormoški. Vsaka TOZD ima v centralnem organu upravljanja .3 delegate. V Ormožu so že izdelah in dali v razpravo samoupravni i^orazum o združevanju obeh TOZD in skupnih služb v skupnost TOZD ..Jeruza- lem" Ormož. .Jeruzalem, kraj v Slovenskih goricah, po katerem ima skupnost TOZD ime. Kraj je tudi simbol dejavnosti. Opekarna Žabjak povečuje proizvodnjo Ob priliki obiska v opekarni Žabjak Ptuj smo zvedeli, da bodo prihodnje leto povečali proizvodnjo stropnih elemen- tov. Za ta dela bodo namenili izdatnejše investicije in s tem podvojili proizvodnjo omenje- nih elementov. Sedanja proizvodnja stropnih elementov znaša 360.000 teko- čih nietrov. kar pa je premalo za sedanjo porabo. Nameravajo tudi proizvajati armirane betonsko opečne preklade, ki bodo dužile namesto klasičnih betonskih preklad nad okni in vrati. NT tednik — čETRTEK, 27. decembra 1973 stran 5 PTUJ: Priznanja za delo v gasilstvu Leto 1973 se bliža h koncu in to je eno izmed minulih let, k'i so minila gasilskim jubilantom pri njihovem požarno preventivnem in operativnem delu, pri pomoči prebivalstvu na svojem območju ob povodnjih in drugih ndsrečah, pa tudi pri tasilskem izobraževanju in tehničnem usposabljanju starešin- skega kadra in članstva, od pionirjev do odraslih moških in žensk. Precej časa in dobre volje jim je bilo potrebnega tudi za spoznavanje nalog splo^ega ljudskega odpora in usposabljanje za slučaj vojne nevarnosti. Vse to njihovo uspešno in prizadevno delo se je zbralo v ' polno mero, ob kateri si zaslužijo priznanje, da so res opravljali družbeno koristno, humano in požrtvovalno ter nesebično delo. priznanja nad 50 Članom v letu 1973 je prejelo pohvale in priznanja ter odlikovanja na omočju ptujske občinske gasilske zveze nad 50 zaslužnih gasilcev, častnikov, podčastnikov in članov ter članic. Za 70-letni jubilej, 11 članov, za 60-letni 22 članov za 50-letni 18 članov. Ivan Sisinger je 70-letni jubilant, psilski častnik, dolgoletni poveljnik in predsednik gasilskega društva Formin. Ludvik Jarc je gasilski podčastnik, še vedno aktiven v gasilskem društvu Ptuj, skrben čuvar gasilske opreme v društvu ter dober znanec med gasilcu Med 60-letnimi jubilanti pa so Franc Muhič, gasilski častnik, dolgoletni podpredsednik Zveze, sedaj član UO in predsednik gasilskega društva Moškajnci. Lovro Kodrič je gasilski častnik, 20 let je bil poveljnik gasilskega centra Markovci, član UO Zveze in štaba; za svoje delo je prejel več gasilskih odlikovanj. Peter Horvat je član gasilskega društva Muretinci, aktiven sodelavec pri vseh akcijah v društvu. Med 50-letnimi jubilanti pa so: Andrija Toplak, višji gasifski čast- nik, poveljnik IGD TGA Kidričevo, aktivni sodelavec pri vseh operativ- nih akcijah in strokovni sodelavec v komisiji za vzgojo, kadrov. Anton Dvoršak je gasilski častnik, povelj- nik gasilskega centra Majšperk, je predsednik gasilskega društva Med- vedce in ima prav gotovo mnogo in največ zaslug za dosežene uspehe in sicer za gradnjo novega gasilskega doma, nabavo motorne brizgalne in novega gasilskega avtomobila. Blaž Drevenšek je predsednik gasilskega društva Gerečja vas. Z dobrini akcijami mu je uspela nabava nove motorne brizgalne in avtomobila. odlikovanih več društev V 1973. letu so praznovala pomembne obletnice in so prejela odlikovanja za ta jubilej gasilska društva Markovci, Nova vas, Stojnci in Videm, ki so praznovala 50-letni jubilej. Gasilska zveza Slovenije jih je odlikovala z odlikovanjem III. stopnje. 0J> proslavah za razdelitev priznanj m odlikovanj so prejeli značke ustanovni člani za 5(>-letno delo v gasilski službi in sicer iz G D Markovci Jože Cvetko, Franc Meglič in Ludvik Meznarič, iz GD Nova vas: Franc Mlinarič, Jožef Kolarič, Janez Kostanjevec in .Anton Kristo- vič (87), iz GD Stojnci: Jožef Meznarič (76), Jakob Plohi (77) in Andfej Smigoc (67) ter iz GD ^ Videm: Jožef Bračič (77). Gasilsko društvo Šikole je prejelo ob 80-letnem jubileju gasilsko odlikovanje I. stopnje, član Janez Kmetec pa značko za ŠOletno delo v gasilski organizaciji. polnoštevilni na zborih Na občnih zborih gasilskih • društev do konca decembra in v januarju 1974 bi bilo prav, da bi se zbrali vsi člani in članice društev in da bi tudi ob tej priložnosti izkazali posebno pozornost prejemnikom priznanj in odlikovanj. Mnogi med njimi so se izrazili ob prejemu priznanj, značk in odlikovanj, da sprejemajo ta častna priznanja za delo v gasilskih vrstah v imenu vseh sočlanov in članic in v svojem imenu in da jih bodo nosili v čast in spodbudo vsega članstva društva, da je humano delo v. gasilskih vrstah deležno vsega priznanja prebivalstva na območju, kjer delujejo in tudi upravno političnih in družbeno političnih organizacij in društev, zlasti pa JLA glede na vse sposobnosti gasilskih organizacij za odgovorne in junaške obrambne naloge. Zlasti mladini naj bodo ta priznanja, značke in odlikovanja v spodbudo za zgoden začetek sodelovanja v gasilskih vrstah in za usposobitev za vse organizacijske in akcijske naloge. v ponos občini in gasilski zvezi Občinska gasilska zveza Ptuj je ponosna, da ima v svojih društvih in vrstah toliko zaslužnih in odliko- vanih članov, kar pomeni tudi njihovo častno mesto med društvi v Sloveniji in Jugoslaviji -JV- Nagrado za grad- njo bolnišnice Pri komiteju občinske konfe- rence ZKS Ptuj je žc prccej let praksa, da so predsednikom komisij pri ObK ZKS ob koncu leta izplačali enk^^tno nagrado, kot malenkostno nadomestilo za izgubljen čas pri pripravi gradiv in analiz za seje organov ZK. Ko je letos komite na zadnji seji razpravljal o tem, je eden od predsednikov komisij predlagal, da bi naj letos to nagrado vsi odstopili v sklad za dograditev kirurgičnega oddelka splošne bol- nišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju. V soglasju s predsedniki komisij je komite ta predlog sprejel. Nagrade desetim predsednikom, glede na delo, ki ga je posameznik opravil bi znašale od 100 do 600 dinarjev, kar znaša skupno 4.200,- din. Ta znesek je komite ObK ZKS že nakazal v sklad za izgradnjo bolnišnice. p PO NOVEM LETU NA 1000 ČLANOV AMD Slovenska Bistrica se po doseženih delavnih uspehih in po števMu članov uvršča" med najuspeš- nejše med tovrstnimi društvi v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji Predvsem zadnjih nekaj let beleži to društvo zavidljive rezultate v vzgoji voznikov amaterjev kakor tudi voznikov z dolgoletno vozniško prakso. Vitrine njihovega društva pa skoraj vsak mesec, ob sezonah pa tudi tedensko, dopolnjujejo z novimi priznanji, diplomami in osvojenimi pokali na republiških in zveznih tekmovanjih športnih vozni- kov motornih vozU. Uspehi, kateri uvrščajo to društvo na 13. mesto v Sloveniji pa so pedvsem plod prizadevnosti vseh članov, še posebno upravnega in nadzornega odbora. Veliko razume- vanje za njegovo delovanje pa kaže tudi Skupščina občine Slov. Bistrica katera jim nudi tudi finančno in moralno podporo. Ena pomembnih nalog, akcija prav te dni že intenzivno poteka po vseh krajih občine, je pridobivanje novih članov. Tako predvidevajo, da jim bo v prihodnjem 1974 letu uspelo dvigniti število članov od 904 na prek 1000 članov. To pa jih bo še bolj dvignilo v skupni uvrstitvi AMD v Sloveniji pa tudi Jugoslaviji. Pred nekaj dnevi so v svojem okolju. S to lastnostjo nam omogoča, da ga z zgledi navajamo na prometno disciplino, da si s posnemanjem odraslih ali sovrstni- kov osvoji p snovna prometna pravila, » še predno razume smisel prometno varnostnHi ulaepov. Otrok posnema starše, vzgojitelje in druge v vsem, kar opazi ah povzame iz njihovih pogovorov. Ker ni kritičen, posnema dobro in slabo. Uspešnost te metode je torej odvisna od odraslih, od njihovega vedenja v prometu, od dosledne discipHniranostl Starši in vzgojitelji moramo pokazati svojo discipli- niranost, toda brez 'pretiravanja. Otrok naj pri nas opazi da je vzgojitelj oz. njegov spremljevalec previden, da upošteva prometna pravila in znake. Z razumevanjem naj bi obravna- vah predšolskega otroka v prometu tudi drugi vozniki, potniki usluž- benci prometne mUice itd. ... Z osebno disciphno in kulturno vzggjno vplivajo nanje, saj prometna vzgoja ne mora biti izključno naloga staršev, ter poklicnih vzgojiteljev oz. strokovnjakov. Je skupna družbena naloga in nas vse zadolžuje. Ima pa to prednost, da vsem omogoča sodelovanje. -LV- ZAHTEVE DO VRNITVE MED VOJNO ZAPLENJE- NEGA KULTURNEGA BLA- GA_ Slovenski arhivarji so letos zopet postavili zahtevo, da nam avstrijska oblast vrne ves arhivski knjižni in umetnostni material, ki je bil med vojno nagrabljen na našem ozemlju in ga danes hranijo v avstrijskih muzejih in arhivih. Tudi makedon- ski arhivarji so podprh zahteve slovenskih kolepv in zahtevajo, da Avstrija ispolni obveznosti, ' ki jih določa konvencija za resolucijo arhivskega gradiva in drugih predme- tov. Jugoslavija in Avstrija sta ome- njeno konvencijo podpisali 26. julija 1973 po kateri bi avstrijske oblasti vrnile blago, ki je bilo naplenjeno med okupacijo, vendar kakor je videti se Avstrijcem nikamor ne mudi niti ne kažejo želje po sodelovanju. TEDNIK — ČETRTEK, 27. decembra 1973 STRAN 13 profesor AWTON KLASIMC DRMOl SKOZI STOIETIR Vsi uradi so z domačimi in novo došlimi uradniki - Nemci začeli uradovati samo v nemškem jeziku. Ko so po nekaj mesecih odprli šole, so bile tudi te pspolnoma nemške. Slovenski jezik je izginil iz javnega življenja, slovenske knjige so konča- le svojo pot na gorečih grmadah. Zavedne slovenske izobražence in njihove družine je zajel val načrt- nega nasilnega izseljevanja. Tudi vsi duhovniki na Štajerskem so bih izseljeni. V cerkvah se ni več glasila slovenska beseda, slovenska pesem je zamrla. Slovenskemu narodu na Štajer- skem in Gorenjskem je grozilo neusmiljeno uničenje, ki ga"danes imenujemo genocid. V Ormož in Središče je prišla nemška vojska 8. aprila 1941. Oblast so takoj prevzeli domači Hitlerjevi pristaši, petokolonaši ime- novani, V nekaj' dneh so morale z vseh hiš plapolati nemške zastave s kljukastim križem. Slovence je zajela mračna slutnja temne prihod- nosti. Prvi usodni udarec nemškega nacističnega okupatorja je predstav- ljalo množično, nasilno izseljevanje Slovencev, združeno z zaplembo celotnega njihovega premoženja. NOB V ORMOŠKEM OKRAJU (1941 _ 1945) 0RMO2: Že poleti 1941 je bila v Ormožu skupina ljudi povezana z osvobodil- no fronto, vendar je ostala po velikih izdajah v pozni jeseni istega leta brez prave povezave. Oktobra 1943 so gestapovci izsledili in aretirah ormoške pristaše osvobodilne fronte. Odslej je osvo- bodilno gibanje v Ormožu zamrlo vse do leta 1945. Na domu Partizana je vzidana ptošča v spomin 19 Ormožancem, ki so dah življenje za svobodo. SREDIŠČE: Trg Središče, znan ^po- svoji narodni zavednosti že pred prvo svetovno vojno, je imel že pred letom 1941 nekaj organiziranih komunistov. Po okupaciji je tu zaživela močna oi:ganizacija OF. V središkem okolišu sta delovala prof. lože Kerenčič in inž. Polde Berce ter nj^ova žena Milena. Tu se zberejo v novembru organizatorji upora v mariborskem okrožju ter v Prekmurju. Konec leta 1941 pade zaradi izdaje aediška uporniška skupina. Inž. Berce je bil ustrezen 30. marca 1942, njegova žena v začetka oktobra 1942. Iz Središča in okohce je dalo življenje skupno 68 borcev, talcev in žrtev fašističnega terorja. Skupno je ormoški okraj daj 168 iudi, ki so kot borci, talci in kot žrtve nacističnega nasilja žrtvovah svoja življenja za svobodo in lepšo prihodnost slovenskega naroda. ORMOŽ V OBNOVI IN SO- CIALISTIČNI GRADITVI (1945 - 1973) GOSPODARSTVO: Po letu 1945 je predstavljal Ormož s svojo okolico precej Zaostalo območje. Nj^ov gospodar- ski razvoj po osvoboditvi je bii pogojen s sptošno gospodarsko politiko v državi. Agrarno nerazvito zaledje, skromna industrijska dejav- nost in slabo razvita trgovina v mestu samem, to so bile značilnosti Ormoža do leta 1960. Po letu 1960 je opaziti po^ešen razvoj ind>istrije in socialističnega kmetijstva. V tem času se je izredno nag to razvijala tovarna „Jože Kerenčič". V zadnjih letih je nastala v Ormožu nova delovna organizacija „Kran", ki se je tudi že dobro uveljavila. Velik razvoj doseže v tem obdobju kmetijstvo družbenega sektorja. Z združitvijo vinogradni- ških gospodarstev in kmetijskih zadrug je nastala v Ormožu sodobna kmetijska organizacija Slovenija vino-samo stoj ni obrat Jeruzalem. V zasebnem kmetijstvu je sicer opaziti določen napredek, vendar so ga doslej družbene skupnosti prema- lo upoštevale. Tudi v trgovini in gostihstvu je zadnja leta prišlo do i^odnih premikov. Pri modernizaciji trgov- ske mreže ima največji delež trgovsko podjetje Zarja. Zgraditvijo hotela in letnega kopališča pa so bili storjeni prvi uspešni koraki za razvoj izletniškega turizma. Občinska skupščina Ormož je v zadnjih letih dajala 'pobude za živahn® komunklno dejavnost. Mo- dernizacija cest skozi mesto in v okolici, zgraditev mostu čez Dravo, vodovoda in letn^a kopališča, ureditev javne razsvetljave in mest- nega parka, vse to so dokazi že realiziranih načrtov za olepšavo mesta in za splošen višji družbeni standard. DRUŽBENI RAZVOJ: Hitrejši razvoj gospodarstva po letu 1960 z močnejšo koncentracijo prebivalstva v Ormožu je zahteval tudi primeren razmah stanovanjske gradnje. Tako je bilo v tem obdobju v družbenem in zasebnem sektorju zgrajenih nad 230 stanovanj. Uspešno se je razvijala tudi zdravstvena služba z novozgrajenim zdravstvenim domom in adaptirano bolnišnico. Posebno skrb je občina Ormož v tem času posvečala investicijam v šolstvu. Novozgrajene in modernizi- rane šole v Središču, na Kogu, pri Miklavžu in Tomažu ter ostale obnovljene pričajo o uspehih, ki so bili s pomočjo širše družbene skupnosti doseženi na tem področ- ju. Kulturno prosvetna in telesno vzgojna dejavnost nada^uje lepo tradicijo pravega ^ubite^skega Ijud- skopro svetnega in izobraževaln^a dela v ormoškem okolišu iz obdobja med obema vojnama. Kljub vsem doseženim uspehom pa ima občina Ormož še vedno pečat slabo razvitega območja. Za vzpodbujanje razvoja industri- je, kmetijstva in turizma ter socialne politike upravičeno pričakuje za svoj družbeno ekonomski razvoj večjo podporo slovenske družbene skupnosti. Le tako bo lahko kot temeljni nosilec razvoja na svojem območju dosegala še lepše uspehe m dajala svoj delež k razvoju samo- upravne »ciahstične družbe v tem kotičku slovenske zemlje med Dravo in Muro. Konec CARLO MANZONI: Kdo je pri telefonu ? Gospod Veneranda je zavrtel neko telefonsko številko. - Halo, je rekel gospod Veneranda. - Halo je odgovoril neki glai, kdo je pri telefonu? - Jaz, je dejal gospod Veneranda, kdo pa naj bi bil? Najbrž sem jaz zavrtel vašo številko, ne pa gospod Ahil. - Kaj, kako? je rekel glas. - Rekel sem, da sem pri telefonu jaz in ne gOspod Ahil! je ponovil gospod Veneranda. - Razumem, je dejal glas, ampak kdo ste vi? - Popolnoma jasno je, da jaz nisem gospod Ahil! je dejal gospod Veneranda. Ampak, kaj bi vi pravzaprav radi vedeli, kdo sem jaz ali kdo je pri telefonu? - Kdo je pri telefonu. - Pri telefonu sva oba, je dejal gospod Veneranda. Nimam občutka, da bi vi ne bili pri telefonu. Se vam ne zdi? - To že, ampak na vse zadnje . . je zakričal glas na oni strani, ki je izgubil potrpljenje, kaj bi radi? Zakaj ste me poklicali? - Jaz da sem vas klical? Saj sploh ne vem, kdo ste! je dejal gospod Veneranda. - Ce sploh ne veste, kdo sem, zakaj mi pa potem telefonirate? Kaj bi mi radi povedali? - Prav nič. Kaj pa bi radi, da vam povem? Sedem, štirideset, devetintrideset, šestinpedeset. . . .Vas zanimajo številke? - Jaz . . . tristo hudičevi je rjovel glas. - Poslušajte, je dejal gospod Veneranda, če se tako razburjate, ko vas kličejo po telefonu, zakaj ste si ga pa potem dali napeljati v stanovanje? Drugič si dajte napeljati raje obešalnik! - Pojdite k vragu! je zarjovel glas. Ker je oni ta hip prekinil zvezo, je gospod Veneranda obesil slušalko in si rekel, daje telefon gotovo pokvarjen. Zavrtel je številko in poklical servis. 2 14 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 27. decembra 1973 Dr. FRAN BRUMEN Diabetes, njegove komplikacije 12. nadaljevanje in konec ZDRAVLJENJE HIPOGLIKE- MICNEGA STANJA, POSEBNO SE V TEŽJI OBLIKL SPADA MED NUJNE UKREPE INTERNE MEDI- CINE. Težji primeri morajo v bolnico. Tumorozne slučaje zdravi- mo operativno. Pri funkcionalnih hipoghkemijah je potrebna posebna dieta. Ahmentarne primere zdravi- mo tudi z dieto in pogostejšimi pravilno sestavljenimi in odmerje- nimi manjšimi obroki hrane. Pri lažjih primerih in pa tam, kjer bolnik in okolica znata stanje pravilno oceniti in spoznati, si bolnik lahko pomaga sam s použitjem sladkorja, ali sladke pijače, s katero se kri hitro in dovolj no nasiti s sladkorjem. Zato naj bolniki, ki nagibajo na to komphkacijo, NOSIJO ZA VSAK SLUČAJ KAKO KOCKO SLAD- KORJA S SEBOJ. Ob koncu še nekaj na splošno. Diabetik naj se PRIMERNO AK- TIVNO TELESNO UDEJSTVUJE - nikakor pa ne prekomerno. Smotrna obremenitev mišičnega dela vodi namreč v pospešeno in izdatnejšo uporabo ogljikovih vodi- kov in tako po svoje služi zmanjševanju nivoja sladkorja v krvi. Kot domača zdravila v nekaterih primerih delujejo dobro čaji iz borovničnega listja ter stebelc in iz listja črnega ribeza. Zdi se, da posebno dobro deluje uživanje dozorevajočih jagod črnega ribeza, ko se začenjajo jagode obarvati, dokleer so še zoprne^, grenkastega okusa in še ne vsebujejo dodelanega sladkorja. Uživanje primernih koli- čin ostalega nesladkega sadja po svoje dopolnjuje zdravljenje - seveda je pri tem potrebno upoštevati določitve o dovoljenih količinah kalorij ogljikovih vodikov, Najpomembndši sadež za diabetika naj bo RDEČI RIBEZ, ki razme- roma dolgo ostane nepokvarjen na grmičih in ga je mogoče tudi brez sladila v VVeckovih kozarcih konzer- virati. Potrebe po beljakovinski komponenti hrane naj sladkornež pokriva pretežno s presno skuto, z domačim okisanim mlekom in jogurtom. Kot dodatna zdravila delujejo dobro preparati, ki jih zadnje čase uporabljamo pri zdravljenju jetrnih obolenj (Essentiale, Hepatofalk, Hepamert ipd.). Njim pripisujemo lastnost popravljenega kopičenja ogljikovih vodikov v jetrih in končno pomagajo popraviti tisto komponento motene presnove, ki gre na .račun ev. okvare jetrnih funkcij. Opaziti je, da posebno v nekaterih primerih uspevajo manjše količine antidiabetičnih sredstev tako kombinirane izdatneje urejati osnovno presnovo. Sestavek o diabetesu se bo zdel komu morda preobširen. Toda bolezen je toliko razširjena, da je prav posvetiti ji nekaj več pozornosti - posebno še zato, ker je take narave, dajo LJUDJE VČASIH ZANEMARJAJO. Da bi bila slika, ki je za orientacijo potrebna, popolnejša, sem 'se v specialnem strokovnem delu opiral na podatke po W. Kahlkeju in R. Sanwaldu. La Fontaine je imel v vsaki svojih pesniških basni zajeto tudi »mora- lo". Pa naj bo še v tem sicer prozaičnem sestavku nekaj podob- nega, namreč namen V PODROB- NOSTIH SLIKE SPOZNATI PO- MEN STROGIH DIJETNIH PRED- PISOV, ki so Achilova peta nas diabetikov. Verjetno tudi, da je že marsikdo pomislil, počenlu vendar toliko strokovnih podrobnosti v tako majhnem nestrokovnem tedniku. Prvič in v glavnem zaradi orientacije in razumevanja bolnikov, ZAKAJ TOLIKO NADLEŽNEGA PRE- ISKOVANJA, ko pa vendar nikjer nič ne boli. Pa tudi v poduk, da zvedo »nestrokovnjaki", kako kom- plicirana in težka je včasih pot do pravilne diagnoze in primernih ukrepov. Nor solum delectare scd atiam educare debent poetae - ne samo razveseljevati, temveč tudi vzgajati so dolžni pisci - tako pravi latinski pregovor. TEDNIK — ČETRTEK, 27. decembra 1973 stran 15 HUMORESKA NOVOLETNA VOŠČILA Hodil sem po glavni ulici našega mesta, ogledoval izložbe- na okna in poslušal prodajalce ob cestnih stojnicah. Skoraj na vsakem koraku sem shšal glasove: „Cestitke!......... Kupite novoletne čestit- ke! ....." Počasi so mi začeli ti prodajalci in njih kričanje presedati. Zavil sem v stransko ulico, toda......ponovno mi je v ušesih zazvenelo: »Kupite čestitke!...... Izvolite, samo izberite čestitke! .... Pohiti- te!" Seveda, čas je, da tudi jaz pošljem čestitke, sem nenadoma pomislil. Toda komu. V mislih sem našteval svoje najboljše prijatelje, ki bi prišli v poštev, da jim pošljem novoletno voščilo. Vendar imate med prijatelji tudi tako imenovane »najboljše prija- telje", katerim ne gre pošiljati vsakdanjih voščil. Torej, komu naj pošljem najboljše voščilo. »Izberite čestitke!.....Do- mače čestitke! .... Uvožene čestitke!....... Kupite trodi- menzionalne čestitke! ...." je v neposredni bližini vpil prezebel prodajalec in si pihal v otrple roke. »Trodimenzionalne! Dobro, daj mi eno," sem podzavestno odvrnil in pomislil na najboljše- ga prijatelja, ki sem mu jo namenil. Ko sem končno prišel domov, sem sedel za mizo in napisal: »MNOGO SRECE IN USPEHA V LETU 1974 TI ŽELI..." Tu se je zataknilo. Odložil sem pero in pričel razmišljati. ftijatelj, moj najboljši prija- telj, bo prejel to trodimenzional- no čestitko. Vrtel jo bo v svojih rokah in pričel nezaupljivo razmišljati Dobro me pozna, celo predobro, zato bo lahko v trodimenzionalni čestitki opazil tudi tisto ^ugo dimenzijo. Nagrbančil bo čelo in pihnil skozi nos. V drugi dimenziji, ki jo vidi moj »najboljši prijatelj" zveni moja čestitka nekako takole: »Idiot, tebi sreča ni potrebna. Raje mi vrni sposojeni denar. Škoda 5 dinarjev, ki sem jih dal za čestitko". Kljub temu sem voščilo zanesel do najbližjega poštnega nabiralnika. Moj najboljši prijatelj je prejel čestitko, ki jo je presenečeno odprl in prečital: »Trodimenzio- nalna? Kaj me brigajo tvoje želje, meni je tudi brez njih dobro. Popel si se mi že zdavnaj čez glavo. Sedaj me gnjaviš še s trodimenzionalnimi čestitka- mi." Izrekel je' še nekaj sočnih, neknjižnih izrazov, ki so zelo udomačeni v naših gostilnah, nakar je odprl vrata dnevne sobe in zaklical svoji ženi: ,,Ne pozabi še na tistega idiota, kupi mu eno trodimenzionalno, da si ne bo domišljal, daje kaj več", in je zaloputnil z vratL Ko sem dokončno razmislil zadevo z obeh strani sem zaključil, da je najbolje vsem poslati enaka novoletna voščila in to tista čisto navadna, tako da prijatelji ne bodo ob trodimenzionalnih razmišljali, da ste jim jih poslali zlonamer- no. > 2 16 stran TEDNIK — ČETRTEK, 27. decembra 1973 TEDNIK — ČETRTEK, 27. decembra 1973 stran 17 2 18 stran tednik — čETRTEK, 27. decembra 1973 tednik — ČETRTEK, 27. decembra 1973 stran 19 Oddelek za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj razpisuje po 1. členu Zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list SRS, št. 42/66) in 8. členu Odloka o ufejanju in oddajanju stavbnega zemljišča v Občini Ptuj (Uradni vesthik občin Ormož in Ptuj, št. 11/67) JAVNI NATEČAJ I ' za oddajo v uporabo stavbn^a zem^išča družbene lastnine za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Predmet natečaja je: 1. Komunalno neopremljena stavbena parcela v k. o. Moškanjci št. 134/12 pašnik v izmeri 733 kv. m; 2. Komunalno delno opremljena stavbena parcela v Majšperku št. 74/2 travnik v izmeri 890 kv. m. 3. Izkhcna cena za pravico uporabe zempšča pod točko 1. je 12 din po kv. m, za zemljišče pod točko 2. pa 14 din po kv. m. Za zemljišče v Majšperku je treba plačati tudi stroške dosedanje komunalne opremljenosti v višini 1.256 din. 4. Javni natečaj je usten in bo v petek dne 15. januarja 1974 s pričetkom ob 12. uri v sejni sobi skupščine občine Ptuj Srbski trg 1, soba 23/1. Udeleženci natečaja morajo eno uro pred pričetkom položiti varščino v višini 1.000 din, ki se.ob neuspeli dražbi vrne, ob uspeli pa vračuna v izklicno ceno. 5. Odškodnino za oddano zemljišče mora najugodnejši ponudnik plačati v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča. 6. Na parcelah, ki so predmet nateč^a, je dovoljena gradnja enonadstropnih ali visokopritličnih družinskih stanovanj dc ih hiš ob pogojih lokacgske dokumentacije Zavoda za urbanizem Maribor in posebnega lokacgskega dovoljenja. 7. Rok za pričetek gradnje je 6 mesecev po izd^i odločbe o dodelitvi zemljišča, rok za končanje pa leto 1975. Če investitor v tem času ne prične z gradnjo, izgubi pravico uporabe zem^išča, ki je predmet natečaja. Vsa pojasnila v zveži z razpisanim nateč^^em dobite na oddelku za gospodarstvo in urbanizem skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1, soba 28/11. Oddelek za gospodarstvo in urbanizem. r Odbor za medsebojna razmerja in socialna vprašai^a pri OZD ,AGROTRANSPORT"Ptuj OBJAVLJA prosto delovno mesto strojepiske. Pogoj: Administrativna šola, 1 leto delovne prakse., Poizkusno delo 30 dni. Ponudbe sprejema tajništvo podjetja 15 dni od dneva objave. V ^ ELEKTRO MARIBOR enota distribucije Ptuj obvešča prebivalce naselja TURNIŠCE, SODNICA m druge, da sta jamborska transformatorska postaja m visoko napetostni električni priključek v Sodnici pri Ptuju pod napetostjo. Plezanje po drogovih in jamborih, kakor tudi pribli- ževanje delom pod napetostjo, je nevarno za življenje. ^ ZAHVALA ^ Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, brata, očeta, dedka in pradedka Antona Bratuša iz Draženc se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v tem času pomagah. Posebna hvala vsem sosedom, č. g. župniku in pevskemu zboru. Žalujoči: žena, brata, sestra, in otroci z družinami. 2 20 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 27. decembra 1973 Haloze v arheološkem raziskovanju v minulem novembru se je končalo arheološko rekognosciranje v Halozah. Delo je po medsebojnem dogovoru med slovenskimi služba- mi, ki tudi raziskujejo arheološke Ostaline, torej sledove iz najstarejših Zgodovinskih dob, prevzel in opravil Zavod za spomeniško varstvo SRS. Rekognosciranje ah topografsko raziskovalno delo pa pomeni tudi pri arheološkem raziskovanju kot pri vrsti drugih strok, ki se ukvarjajo z raziskovanjem zgodovine, da skupina strokovnjakov dosledno prehodi izbrano ozemlje, pregleda vse oblikovne posebnosti zemeljske površine in sprašuje prebivalstvo o morebitnih arheoloških najdbah, ki bi jih kdo še pomnil. Človekovo delovanje in snovanje v davno minulih dobah je zapustilo tudi vrsto trajnih sledov, v zemeljskih plasteh in v oblikah površine. Šolano oko kaj hitro lahko ^ozna zemljišče s sledovi starih nasipov in jarkov, nasute prastare grobnice, gomile, zemljišča, kjer je dape človekovo bivanje naneslo tolflco organskih snovi, da močna humusna plast s črepinjami razbhih posod opozarja, ali grobno davno odstra- njenih ruševin. V okviru dela za arheološko karto Slovenije, ko želimo popisati čim- več podatkov o morebitnih arheolo- ških najdbiščih, od katerih marsika- terega ne moremo pa tudi ne želimo še dolgo raziskovati, saj želimo čimveč te zgodovinske dediščine zapustiti tako, kot smo jo prejeli, smo v treh letih prehodih Haloze. Povsod smo naleteli na prijazen sprejem, na pomoč, dasi mnogokje med mlajšimi rodovi zanimanje za staro izročilo zamira. Rezultati tega raziskovanja niso presenetljivi. Zanesljivih sledov člo- vekovih naselij iz davnih prazgodo- vinskih dob in iz rimskega časa v notranjosti Haloz nismo zasledili nikjer. Manjši podeželski zaselek iz rimskega časa je verjetno zapustil svoje sledove le pri kinu v Zavrču ah ha ledini, ki se iz Zavrča vzpne v Turški vrh. Kaj gotovo so arheolo- ško najdbišče, dasi res manjšega obsega, tudf same Žetale, kjer so v steni župne cerkve našli že pred davnimi stoletji vzidan del rimsKega nagrobnika v zanimivi samonikli podobi, ki govori o tesnejših stikih delavnice z Obsoteljem kot pa rimskim Ptujem. Po vsem ozemlju Haloz pa še vedno najdejo razmero- ma dosti kamnitih sekir, ki so jih najpozneje rabili še v zgodnji železni dobi. Potemtakem so te zelenkaste in sivkaste sekire, ki so se komaj izvile iz oblike prodnika, stare že vsaj tritisoč let. Mnoge od njih so se zgubile, mnoge so našle svojo pravo pot v muzej. O davno minulih časih in o poti, ki jo je človeštvo že prehodilo, pa pričajo učencem tudi v šolskih zbirkah v Podlehniku, Cirkulanah ah Stopercah. Dobro znane so med prebival- stvom razne ruševinske točke iz najnovejših dob, ki arheologa ne zanimajo več, a so vseeno pomemb- ne za kulturno zgodovino naše dežele. Tako vedo za pokopališče ^ „turške babice" v Turškem vrhu, * kjer je stalo stebrasto znamenje iz 17. stoletja, za ruševine cerkve sv. Urbana na Velikem vrhu nad Borlom, za ruševine zgodnjesrednje- veških gradičev - stolpov nad Vkimom, v Podlehniku in v Kozmincih, za „grad" v Majskem in Popovskem vrhu, v Narapljah in seve, za stari Statenberg. Podatki so zbrani. Nekatere od njih bo treba še preveriti. V celoti bi govorili za to, da je Haloze skozi stare dobe zgodovine pokrival gozd, da so se ljudje stalno v njih naselili šele po vdoru 'Madžarov v 9. stoletju. Toda uganka so kamnite sekire, že pred desetletji najdena zaklad na najdba bronastodobn^a orodja v Pridni vasi pri Crmožišah ah gomila v Vareji. To uganko bo treba še poskusiti rešiti. Vendar pa zbrani podatki dopolnjujejo, tudi če jih še ne razumemo popolnoma, to kar vemo o preteklosti in ne naposled tudi o sebi, saj je tudi sedanjost vedno naravni naslednik preteklosti. dr. Ivan Curk GEOLOŠKE RAZISKAVE NISO BILE ZAMAN Večletna raziskovanja na Zlati- boru so dala zelo pozitivne rezultate za naše gospodarstvo. Odkrite so bile velike zaloge magnezita, ki sodi med najkvalitetnejše na svetu. Raziskave so potrdile, da se v zlatiborskih gorskih masivih skriva neprecenljivo rudno bogastvo. Naj- debelejše sloje so odkrUi v okolici Jablan ice in Semegljeva. Na več mestih so že začeli z eksploatacijo. Rudo pošiljajo na obdelavo v Magnokrom v Kraljevo, kjer so potrdili, da je to najkvalitetnejša ruda, ki so jo do sedaj imeli v obdelavi. V začetne objekte in separacijo ob pravkar odkritih nahajališčih so že investirali nad milion dinarjev, da bi stekla vsaj začasna proizvodnja. V naslednjem letu se bo pristopilu k načrtnem projektiranju rudarskih in separacij- skih objektov. Magnezij bo predeloval Magno- krom, ki ga bo uporabljal za varnostno negorljivo steklo in opeko, za izdelavo posebnih legur in zaščitnih tkanin. ROKOMETAŠI OCENILI SVOJE DELO Rokometni klub ,J)rava" Ptuj je imel v soboto redno letno skupščino v prostorih kluba mladih. Skupščine so se udeležili člani kluba, simpati- zerji in člani družbenopolitičnih organizacij. Poročilo o delu kluba v 1973. letu je podal predsednik kluba Dušan Rankovič. Klub šteje 70 aktivnih članov. V moški ekipi je 17 članov, v mladinski 16 in ženski 24. V letošnjem letu so se najbolje uvrstili člani, saj si delijo prva tri mesta. Tudi uspehi mladinske ekipe so solidni. S formiranjem nove ženske ekipe pa v tem letu niso uspeh. Nekaj let nazaj je ženska ekipa predstavljala vrh v republiški ligi. v letošnjem letu pa so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in igralk morah prekiniti to tradicgo. V naslednjem letu bodo temu problemu posvetili več pozornosti. Rezuhati so zadovoljivi, čeprav je klub delal pod izredno težkimi pogoji. Posebno težko je bilo s tinančnimi ledsrvi. saj so v stiski prispevali tudi sami člani kluba. V razpravi, kije bila po poročilu organov kluba, so se oglasih tudi člani družbenopolitičnih organiza- cij. Poudarili so pomen kluba in telesne kulture na sploh. Klubu so zaželeh še mnogo uspeha. Za dolgoletno delo v klubu in širjenje športnih odnosov so podelili priznanje Dušanu Gramcu. MP tednik — čETRTEK, 27. decembra 1973 stran 21 0VI;N (22. 3.-20. 4.): Samostojna in na videz iiladna ^seba se ogreje za vas. Posebej TO nevarno na toplem. Za napredek skrbi prijatelj, ki rad pomaga. V veliki hiši boste pridni, pri zabavi odlični. BIK (21. 4.-21. 5.): Vznemir- ljiva osebica bo ob pravom času na pravem kraju. Muzanje bo pomagalo k uspehu. Prestano potrpljenje bo bogato nagrajeno. Priljubljeni ste bolj, kot sc vam dozdeva. DVOJČKA /22. 5.-21-.6.): Bolje se boste hranili, manj zapravili in dvakrat krokali: enkrat po vašem okusu. Vpliven znanec bo tokrat res nekaj ukrenil, da se bo poznalo: • Prijetna bo nova dolžnost. RAK (22. 6.-83. 7.): V službi ne bo dela, zato si najdite zaposlitev dgma. Vaša simpatija bo zoper vaše namere, a boste kljub temu vse opravili po načrtu, seveda skrivaj. Vse boste izvedeli v nedeljo. LEV (24. 7.-23. 8.): ■ Z uspehom se postavite v soboto. Utrujeni sorodnik bo hvaležen za lepotico, ki ste mu jo namenili. Sami boste plavolasi osebi pripovedovali doslej zadr- žane misli. Neznani kraji. DEVICA (24.8.-23. 9.): Vse razveseli novost v rodbini Kričava sorodnica nekaj smeš- nega ipočenja, tako da so vsi dobre volje; sami boste zato eno uro hudi. Vožnjo v daljavo odpovejte zaradi slabe ceste. TEHTNICA (24. 9.-23. 10.): Iz sobotnega srečanja potegnete pomemben nasvet. Poslano ob- vestilo pomaga. Na Silvestrovo pričenja popuščati simpatija, rojena v kopalkah. Umirjeno sc boste dobrikah trem. ŠKORPIJON (24. 10.-82. 11.): Najprej se boste natančno zmenih, čakali in dočakali. Odgovor, ki pride po novem letu, je kot naročen. V službi se nekaj kuha okoh vodstva, a bo čez čas žc bolje. STRELEC (23. 11.-22.12.): Doslej plitva ljubezen dobiva močnejše korenine. Izplača sc vam potovati v nedeljo. Denar velja dobro obrniti, sicer bodo težave. PreobjedU se boste na ražnji pečenega. KOZOROG (23. 12.-20." 1.): Popravite, svojo zunanjo podo- bo, prihajajo darila. Tisto osebo, ki jo še ljubite, boste odložili. Preveč fini ljudje vam gredo na živce. Odpeljete se in družbo zamenjate sebi v prid. VODNAR (21. 1.-19. 2.): Vse dolžnosti boste za nekaj časa odrinili, a vam bo po dveh dnevih že dolgčas. Spet pride tista zanimiva oseba, ki vam ne da spati, vendar ne podre ravnovesja. Mish v temi. RIBI (20. 2.-81. 3.): Jedli, pili boste v družbi, ki vam najbolje ustreza. Crnolasi osebi boste problem, svetlolasi uteha. Zapleten posel cvete kar mimo vas. Doma veliko dela kljub praznikom. . 2 22 stran tednik — čETRTEK, 27. decembra 1973 Uspešno predavanje za diabetike v Ptuju v nedeljo, 9. decembra je bilo v dvorani gostišča pri „Grozdu" v Ptuju zbrano lepo število sladkornih bolnikov, ki so z zanimanjem sledili predavanju dr. Lidije Trop, ki je v poljudni razlagi orisala nastanek, potek in značaj sladkorne bolezni, za katero boluje 200 milijonov ljudi na svetu. Na vprašanja je predavateljica z veseljem odgovarjala. Poudarila je tudi, da lahko sladkorni bolniki dočakajo visoko starost, če se drže danih navodil. Navzoče je seznanila tudi s prvimi uspehi društva diabetikov, ki je bilo ustanovljeno šele koncem oktobra letos. Sladkornikom ne bo treba več po nekaj ur čakati v čakalnicah ordinacij na napotnice za pregled krvnega sladkorja, ker jih bodo takoj po prihodu dobili od glavne sestre. Prav tako se je odbor društva dogovoril z ,,Mercatorjem" in uredil, da bo s 1. januarjem v ptujski veleblagovnici odpn poseben odde- lek za diabetike, ki ga do sedaj ni bilo. Diabetični kruh se pa že zdaj dobi dvakrat tedensko, v bodoče pa tudi vsak dan, če bo dovolj odjemalcev. Sedaj je v pekarni v Lackovi ulici. Ob koncu je dr. Tropova dejala, da bo v bodoče organiziranih še več predavanj. Prihodnje, verjetno čez kakšna dva meseca, bo posvečeno problemu prehrane. Diabetiki bodo o njem pravočasno obveščeni. Predsednik društva, je nato seznanil udeležence z nalogami in cUji društva. Apeliral je na sodelovanje in propagando za vpis v društvo, kar lahko stori vsak zainteresiran sladkornik ob petkih od 9. do 12. ure v klubu društva upokojencev v Ptuju. J. D. ^NOVOLETNI 1 PRAZNIKI Kj DRUGESTRANi; Da novoletni prazniki niso „kar- tako", kot zveni sama beseda .in da še zdaleč niso podobni ostalim proslavam in državnim praznikom pričajo naslednji podatki iz tujine, pa tudi iz domačih krajev. Med novoletnimi prazniki poraste število prometnih nesreč za 32 odstotkov, števUo ubojev za 77 odstotkov, število posilstev se kar potroji. policija dela v pojačanih izmenah, v,bolnicah na poScciJbenih oddelkih dežurajo kar po dve ekipi, mnogokrat pa celo več, število družinskih prepirov poraste za 11 odstotkov, največ varanj in .,skokov čez plot" je ravno v tem času, popije se največ alkoholnih pijač, število pretepov ali drugih obra- čunov med občani poraste za 70 odstotkov, v tem času se vda največ deklet, pravtako je to tudi čas, ko je spočetih največ otrok. Torej takšna je druga suan novoletnih praznikov, ki jo najbolje poznajo organi varnosti in reda širom po svetu. tednik — čETRTEK, 27. decembra 1973 STRAN 13 2 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 27. decembra 1973 PROIZVODNJA KABLOV PO PLANU Naš največji proizvajalec in izvoznik kablov »Industrija kablov, Moša Pijade" iz Svetozareva je v prvih desetih mesecih tega leta ustvarila dohodek veličine ene miliarde in 130 milionov dinarjev. 645 milionov so realizirali s prodajo na tujem tržišču. Proizvod- nja teče po planu in predvidevajo, da jo bodo tudi presegli. /Letos je bila proizvodnja kablov prvič zadostna in na našem tržišču ni primanjkovalo tovrstnega materiala kakor v preteklih dveh letih. V prihodnjem letu nameravajo pro- izvodnojo še razširiti z vključitvijo novih proizvodnih obratov in partnerjev. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptuitki tednik, Ptuj, Voinja^va 5. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izh«j« vsa četrtek. Tek. račun pri SDK Ptuj $t. 52400 - 603- 30458. - Tisi Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14.